priložena od
štajerskega gospodarskega druitva.
L. 1883.
15. julija.
Stev. 12.
Naknp bikov sa rejo.
Tisti kmetovalci, kteri morejo prodati bikov pristojnih ta rejo, vabijo se s tim naznaniti kolikor hitro je mogoče tajništvu družbe (Secretariat der steiermärkischen Landwirtschaftsgesellscbaft Hofgasse Nr. 8 Graz) število, pleme, rod, starost, ceno in kraj, v kterem se dobi vsak bik na prodaj.
Gradec, 24. junija 1883. Oralnlat ribn iUJmki kmtUlik* Mk
Delovanje štajerske kmetjjske dražbe.
Obralaave mtralaeja odbora.
Sknjiani upisek seje 7. maja 1883.
Ko je otvoril predsednik baron Washington sejo, naznanil je, da je seja, v ktero so se ta dan zbrali petsto ta, ter je opomnil, da je storil družbo veliko in mogočno samo duh edinosti in miru, kteri se kaže pri vsem njenem počenanji.
Zastopnik Štajerskega deželnega odbora gospod Adalbert grof Kotulinski dobil je potem besedo, in voiil je srečo centralnemu odboru družbenima k njegovi petstoti seji v imenu deželnega odbora in v svojem imenu, ter naznanil mu je simpatijo in hvalo za njegovo delovanje, posebno pa se je zahvalil za zavedeno pomoč, ktero je bil odbcr vedno radovoljno dal deželnemu odboru pri vsakem kmetijskem vprašanji. Gospod predsednik se je zahvalil za spoznanj« in za verlo pomoč, ktero je dobila družba pri vsaki priložnosti od deželnega odbora. Gospod predsednikov namestnik Pairhuber je potem naznanil, da je poterdil cesar volitev poprejšnega predsednika vnovič za sedajnega predsednika, to naznanilo sprejelo se je z živahno radostjo. Na to začelo se je posvetovanja o predmetih stoječih na dnevnem redu.
1) Komitč za živinorejo o nekterih vprašanjih, ki se tičejo izpeljave postave o govedoreji, ki so se stavili pri zboru nadstojnikov živinovgledovalnih okrajev 27. februvarja.
Tikoma vprašanja, če bi ss smeli biki izjemše dopeljati tudi v ptujem okraji za licenciranje, skle-
nilo so je, dovoliti temu, če se pride 1: gljeje do ptujega kraja za licenciranje, kakor do domačega. O tem pak se mora naznaniti komisiji za ogledovanje živine v domačem okraji, ravno tako tudi se mora ji naziAniti, da je bil bik liccnciran. Pri darilih se na bike dcgnane iz ptujih okrajev ne sme ozirati.
Vprašanje, kako bi se prišlo okom pomanjkanj redilnih bikov in več določb, tikajočih se obdarovanja, oddali so se v posvetovanje komiteju vže vstanovljenemu v ti namen. Tikoma deržavne podpore za razdelitev bikov za rejo v ictošnem letu, sklenilo se je vstanoviti preiskovanja o stanji in potrebi bikov, in nar hojiim potrebam pomagati s tim, da se prodajo biki obči jam za polovico resnične cene, in dar se občinam dovoli plačevati za bike v obrokih (brištih). Nakupili bi se biki od družbe po dosedajni navadi v razumu z distriktnim predstojnikom. in oziralo naj bi se posebno na bike v okraju, v kterem se ima bik rabili.
Kar se tiče tehtnic s mostičem in njihovo vstanovljenje, sklenilo se je zahtevati po okrajnih zastopih in po podružnicah dokazaje potrebo in korist tacih tehtnic, in priporočiti c. i. namestništvo, da bi bilo podelenje privolenja novih somenjev odvisno od naprave tacih tehtnic z mostiči, in naj bi se prosil deželni odbor, dati potrebnim občinam denaija na posodo za napravo tehtnic z mostiči, kter denar naj bi se povračal v briših.
Predlogi, napravljeni od družbene uradnij«, razdeliti deželno podporo, so se poterdili, in priporo-čevali so ae nasledni kraji za siedno in a po dno Štajersko visokemu deželnemu odboru. Za V. distrikt (okraj): Weiz, Gleisdorf, Hartberg, Pischelsdorf in POIlau; za VI.: Radgonja, Murek, Feldbach, FOrsten-feld, Uz; za VII.: Deutsch-Landsberg, Florian, Stainz, Lipnica (Leibnitz), Wildon, Gradec, Voits-berg; za VIII.: Ljutomer in Ptuj; za IX.: Maribor, Slovenska Bistrica, Marenberk, Šoštajn, Sloven. Gradec; za X.: Celje, Šmaije, Konjice in Moziije; in za XI.: diatrikt: Sevnica in Brežce.
2)	Arveški podružnici se je prepustila brana za odpravljanje maha po travnikih po znižani ceni.
3)	Na prošinjo konjerejskega družtva za podporo iz družbenega premoženja, sklenilo se je na-
znaniti društvu, da po družbenih pravilih ni opravičeno, podeljevati drugim društvom iz družbenega premoženja podpore, da bo pak se obernil centralni odbor do poljedelskega ministerstva za dovoljenje podeliti iz ostalega denaija za podpore potovalnih predavanji za izdajo namenjene brošire (bukvic) 150 goldinaijev.
4)	Po spodbudi kupčijske in obertnijske zbornice v Ljubnu (Leoben) sklenilo se je prositi obert-niško in poljedelsko ministerstvo, da bi se naznanili telegrami o vremeno enako telegramom borznih kurzov vsaki telegrafični uiadnijo kot uradniška stvar, in naj bi se ti telegrami od uradnic izjavili; pri tem se je tudi omenilo, da bi bilo koristno prerokovanja vremena dajati pristojno deželam.
5)	Profesor doktor Wilhelm poroča o sklepu obravnavanja III. skupice zbora za železnične tarife, in o posvetovanji svetovalcev za deržavne železnice; poročevalcu izrekla se je hvala od centralnega odbora.
6)	Gospod doktor Äusserer je priporočal naznaniti teržnemu ravnatelju na Dunaji hvalo za njegovo zaderžanje pri obravnanji novega teržnega reda na Dnnaji; na to je naznanil gospod družbeni predsednik, da se je to izgodilo že po družbenem pred-sedništvu, in je tudi došel že odgovor od gospoda teržnega ravnatelja, kteri je bil potem prebran.
7)	Na prošinjo 62 gruutnih posestnikov sklenila se je vstanovitev podružnice pri sv. Mihelu nad Ljubnom (Leoben), če jo bo poterdil prihodni generalni (občni) ibor.
8)	Načert programa komiteja za poboljšanje (melijo-racijnegu komiteja) se je sprejel v vednost, ter sklenilo se je pomnožiti podporni komite po gospodah Karol baron Berg in Karol Haupt, ktera bi bila subkemite (podkomite), ki bi se mu oddajale razmere za poboljšanja v posvetovanje, in kteri bi si pridružil inženiija za obdelovanje travnikov.
Podružnična poročila-
Konjiška podružnica. 27. marca t. 1. bila je podružnična seja, v kteri je gospod Kaiman, ravnatelj vinorejske šole v Mariboru, predaval temeljito v važnosti sadjereje, o razdelevanji in o legi sodnišnic, o goji lesnikovih mladik, o poblaženji (cepljenji) sadnih dreves in o goji mladih sadnih drevesc do tistega časa, da se presadijo iz sadnišnic (sadnih drevesnic), nadalje o volitvi sadjevih sort. Po tem je poročal posestveni oskerbnik gospod Grill o 59. občnem (generalnem) zboru.
Sevniška podružnica. V seji podružnični 22. aprila t. 1. sprejet je bil gospod Anton Leveč, c. k. okrajni sodnijski adjunkt v Sevnici, za uda kmetijske družbe. Gospod Franc Lenček poročal je o 59. generalnem zboru, in gospod Kaiman, ravnatelj Mariborske vinorejske šole, predaval je o napravi dobrega kompostnega gnoja vinogradom dostojnega, in o požlahtnenji tertnih sort, ter pokazal dejajno
različne navode (metode). Odgovarjal je potem na razna vprašanja, ter je konečno priporočal saditi tam sadna drevesa, kjer se vinogradi ne izplsčujejo, ter gojiti pridno ssdna drevesa.
Poročilo iz kmetov.
Iz Pesnice na južni železnici 12. junija 1883.
Iz okolice pesniške na južni železnici (Slovenske gorice) sme se poročati ob stanji žita in rastlin za kermo sledeče: Pozimska rž se je le redko sejala, in kjer se je sejala prav vborno stoji, spomladanska (jarna) rž pak kaže dobro. Pozimska in spomladanska pšenica, ječmen in oves so se po ugodnem vremenu prav dobro zarastli, ter smemo upati vsaj sre.lnega pridelka. Posebno tiste sorte, ktere so se naročile iz druzih krajev za tukajšno setev, prav lepo kažejo. Perva košinja detelna je večidel žs posušena in srečno pod streho spravljena, in pridelalo se jo je toliko, da smemo biti zadovoljni. Krompir in repa dobro kažeta, pri krompiiju se vže delajo mladi gomolji Koruza se je okopala pervikrat, in kmalu bo se začelo obsipanje. Dosedaj je zdrava, kako pa se bo nadalje obnašala in rastla, tega ne moremo previditi.
Seno se povsod kosi, pridelek bo morda za tretino boljši, kakor lausko leto. Sadje, posebno jabelka, hruške in črešnje so nastavile prav malo, večinoma čisto nič, čvešplje imajo veliko manj, kakor lansko, orehi pa kažejo prav lepo. Vinogradi bili so okopani že dvakrat. Poganjajo in grozdja nabavljajo pak le sredno.	J. Wacek.
Iz Vurperga, 22. Junija 1883. Že preden so začele terte cveteti, napravila je nekoliko škods pogosta spremenba deževnega in solčnega vremena. Vidi se, da so se grozdi deloma skerčih in so rn-ja\i, ter odpadejo, ako so jih kdo pritakne z roko. Tudi nekoliko peija je posmojenegu, kakor ljudje pri nas pravijo. Pa ta škoda je le mala, bojimo se sedaj nar bolj spremenljivega vremena. Večina tertnih sort je začela cveteti izjemši, poznih sort, vreme pak jim ni ugodno. Ni ga skoraj dneva brez malo dežja, po kterem peče zopet solnce. Nekterokrat solnčni žarki grozno pečejo, naglo po tem pride dež, kteremu sledi zopet soince. Pa je vendar še mogoče, da bo cvetje se dobro izveršilo.
Žito stoji prav lepo, ošabnih po konci stoječih rženih klasov skoraj nikjer ni viditi. Pozimski ječmen že žanejo sem ter tjš. Koruzno in krompiijevo polje je v krasnem stanji.
Sena se je letos nakosilo prav obilo. Po nekterih travnikih bila je trava meter visoks, kar se po naših travnikih prav redko nahaja, Po zimi in spomladi pak je stalo z živinsko kermo prav slabo. Ne spominja se nikdo na tako hudo pomanjkanje kerme. Pri nekterih kmetskih hišah so razderli strehe, da so imsli strešno slamo v živinsko kermo. Tudi hudi naslsdki tega pomanjkanja niso izostsli,
pri nekterih kmetih je oslabela živina tako hudo od lakote, da ni mogla vstati več tednov; nektere krave pak so lakote poginile.
Pomanjkanje kerme je še bolj shujšala dolga zima. Večinoma bilo pak je pomanjkanja krivo, da kmetje preveč živine redijo, in pri tem ne znajo varčevati s kermo. Bog jim daj v prihodnost boljšo pamet! Sadja bo pri nas le malo. Jablane, ktere so pretečeno leto rodile, so brez sadja. Jako polne so Salcburgerce. Češplje, posebno mlade, so tudi polne tako, da sa morajo že sedaj podpirati.
Fr. Žiher, nadučitelj.
Od «v. Duha pri Lotah, 23. junija 1883. Stanje setve v naših krajih sme se imenovati do-voljno. Nar boljše stoji ječmen, kterega bomo želi čez nekoliko dni. Tudi rž in oves kažeta tako dobro, da smemo upati nar boljšega pridelka. Pšenica pak je po nekterih krajih sentjava, in menda ne bo tako dobra, kakor preteklo leto. Krompir je v nar lepšem cvetji, in koruza, ktera je zaostala zavoljo dolge suše, se po sedajnem dežju prav lepo popravlja. Seno je večinoma pokošeno, in je dalo obče prav obilnega pridelka. Vinogradov ni nobena slana poškodovala. Gorkota, ki terpi od začetka maja (gor-kotmer ali termometer dosegel je v senci 22° R.) pospeševala je tertni razvoj, in želeti je, da bi postalo po zadnih deževnih dneh zopet gorko reme, da bi se moglo cvetje naglo in brez ovirov izveršiti. Če bo ohranjena toče letos naša okolica, smemo upati obče prav dobre letine, ktere moramo želeti, in bila bi potrebna, oziraje se na grozno denarno stikao, v kateri se znajdejo naši kmetje.
Od sadnih dreves so jablane češplje in orehi polni, med hruškami imajo posebno .Salcburgerce* dovolj sadja; kar se tiče zelenjave, zelje posebno lepo raste.
Gosenc je tu in tam nekoliko, pa prav malo. Tudi hmelj, kterega so začeli pri nas in v Konjicah pred nekoliko leti saditi, sedaj pak se ga poprijem-ljajo vsako leto bolj in bolj, prav dobro kaže, ker posestniki hmeljevih vertov se ne bojijo nobenih stroškov, in obdelujejo ga po izgledu nar boljših hmeljevih krajev.
Pri živinoreji se pri nas mora staviti v pervo versto svinjereja. Vedno dohajajo svinski kupčevalci iz ptujih dežel, in odvaževajo mnogo našib svinj v ptuje kraje. Med govejo živino prišla je zadni čas vranična prisad, in sicer posebno hudo v krajih Suhadol in Krahberg, in je poginilo na ti belezni tam več krav in volov.
Pavi Leitgeb, nadučitelj.
Kako ae pastinaka ali divja knmina iz travnikov odpravi.
Pastinaka šteje se med dveletne rastline, in se goji enako korenju za kermo, pa tudi za zelenjavo. Divja nahaja se pogosto po travnikih, kjer dela
kmetovalcom težave pri košenji, in zaduši travo; njena stebla so debela enako perstu na roki, in za kermo ne veljajo nič; zato more se šteti po travnikih med plevel. Posebno hudo se prikaže po travnikih tedaj, ko nastopi po aenokošenji suša, ona ne čuti suše, ker ima globoke korenine, trava pak zavoljo suše v rastenji zaostane. V obče pastinaka po travnikih še le po leti v steblja zraste, zato se nahaja le v otavi.
Kar se tiče odpraviti sitno in škodljivo paati-nako, navadno imenovano divja kumina, stori se to kar lagljeje, če se otava zgodaj pokosi, preden je divja kumina dozorela, natak način odpravi se v dveh ali vsaj v treh letih; pokonča se pa tudi lahko, ako se poruje (izpipa) z koreninami, kar se napravi prav lahko po daljem deževanji. Premogov pepel rabiti za odpravljanje divje kumine ne pomaga nič, ker ta pepel ji ne škoduje.	A. Rauch.
Štipendije na deželni poljedelski šoli v Giottenhofa-
Na Štajerski deželni poljedelski šoli v Grotten-hofu poleg Gradeča podelilo se bo sd začetka pri-hodnega šolskega leta, 1. oktobra 1883, več štipendij deloma letnih 120, deloma letnih 100 goldinarjev. Prosilci za te štipendije morajo biti nar manj 16 let stari, ko vstopijo v to šolo, biti morajo zdravi, imeti koze stavljene, biti morajo neoženjeni in dobrega obnašanja, in morajo znati dobro vse predmete, ki se učijo po ljudskih šolah.
Prošnje za te štipendije podati morajo se osebno zadnič sledni dan meseca julija ravnatelju deželne poljedelske šole, in pridjab se jim mora: Kerstni list, zdravnikovo spričevalo, da je prosilec popolnoma zdrav, in da ima koze stavljene, spričevala iz ljudskih šol in poterjenje od župana, da je prosilec dostojin na Štajersko, spričevalo o njegovem vedenji in premoženji.
Denar tih štipendij se ne izplačuje učencem v roke, temveč daje se jim za te štipendije stanovanje in hrana, ter denarjaza poduk jim ni treba plačevati.
Gradec, 15. aprila 1883.
Od Štajerskega deželnega odbora.
Razne vesti.
Avstrijansko sadjerejsko (pomologično) društvo, četerto potovalno zborovanje tega društva bo v (Brflnnu 21. 22. in 23, septembra 1888! Pervi zbor tega bil je v Gradecu, drugi na Dunaji, tretji v Terstu. Sadje-vinorejski, in vertnarski odsek dvuštva v Brflnnu napravi pri ti priložnosti razstavo sadja v „Augartenkaaino* ki obsega vse Avstrijan-ske dežele. Oglasila za pošiljanje k ti nastavi naznaniti se morajo slednič do 15. septembra komiteju razstave (Franzens-Museum).
Internacionalni semenski terg na Dunaji. Internacionalna komisija, odločena za pripravljevalna dela
za letošni žitni in semenski terg na Dunaji, določila je 11. žitni in semenski terg vzajemno z Dunajsko žitno in močnato borzo na 27. in 28. avgusta letoš-nega leta.
Razstava pitane živine na Dunaji. Doljno Ar-strijanski deželni zbor dovolil ie c. k. kmetijski družbi na Dunaji 1000 goldinarjev v podporo za razstavo pitane živine, ktera naj bi bila spomladi lela 1884, nadalje častno darilo 200 goldinarjev, ktero naj bi se podarilo kmetskemu gruntnemu posestniku iz Doijno Avstrijanskega za živino, ktera je za vžitek nar pripravnejše pitana.
Podporno privezovanje odraslih dreves.
Dokler odrasla drevesa kol potrebujejo, moramo s posebno pazljivostjo zgornjo vez priterditi, da se drevesce ob kol ne dergne. Povez ne sme biti preozka, drugače vihar lehko verh odlomi ravno tam, kjer je vezilo. Taki trakovi so najboljši iz usnja; toda pri privezanju treba je med trak in drevesce še kake drug« mehkeje tvarine. Tudi vezbje jemljemo za vezanje močnejših dreves — in se nareja vez v podobi oo prosto in ne preterdo. Kadar pa veter drevesne vbrhove upogne, treba jim je še pridjati stranskih kolov. Ce pa sadje veje in verhove pobeša, naredimo močne vilice in znjimi podpremo viseče verhove. Pod take podpore dobro je podložiti plošče, da se ne pogrezujejo v zemljo. Pri zlo močnih drevesih ne zadostujejo vilice; tam se mora zemlja krog debla odkopati; postavi se k drevesu močan hlod na kamnito ali na drugo terdo podlago; med drogom in deblom postavi se še deska, ki je s cunjami zamašena, da se s pritiskom in derganjem deblo ne poškodje.
Kaj imt kmetovalec storiti v prvej polovici julija.
Zimski ječmen so začeli žeti. Žetev je kmetovalcu vesela reč, se vč, če je obilna. Toda žali Bog, mnogim kmetovalcem je nesrečna toča vse veselje pobrala, ves up na poboljšanje svojega britkega stanja pobila, ker je pridelke več ali manje popolnem uničila. Kateri posestnik je pa še do sedaj toči všel, ta je v večnih straheh. Vsaka temna megla na obioiji ga uže straši. Da bi nam ljubi Beg prizanašal z daljno nesrečo, za to imamo prositi!
Kedaj bi se naj šlo žet? Kedar je zrno uže žolto ali rumeno pa tako mehko, da se čez noht prekrhniti da. Poprej žeti ne kaže, ker še zrna niso dozorela, poznej pa tndi ne, ker prezrela zrna izkapajo in se jih preveč raztepe.' Na solnci in v dežji zgubi zrno tudi lepo svetlo barvo.
Razumen kmetovalec pogleda, kde mu raste najlepše žito. No, in od tega se izbere za seme.
Ogeršico in repioo mlatijo. Seme se razgrne s stročjem vred, da se dobro posuši. Pozneje se mora čistiti in hitrej ko mogoče prodati.
Koruzo, repo, krompir še okopavajo, pozni lan plejejo, mešano krmo in lucerno kosijo dru-gokrat. Za zimskim ječmenom in ogršico je še mogoče sejati za zeleno krmo. Travnike za jedno kositev odločene sedaj kosijo. Kder pa na otavo čakajo, ondi napajajo.
V bmeljnikih privezujejo mladike in okopavajo. Gnoj na gnojiščih in kupih je treba škropiti.
Živini na pašah je skrbeti za zdravo vodo. Zabraniti pa se jej mora piti iz mlak in luž. Na prostore, kder je na črmu zbolela žival pokopana, ne smemo puščati živine, ker imenovano bolezen kmalu naleze. Paziti je, da se živali zelene krme ne nažrejo, ki bi jih napihovala. Z brejimi ali doječimi ovcami gre opazno ravnati. Hladni hlevi dobro denejo, posebno svinjam.	Wilhelm.
Pomoček zoper muhe v hlevu.
Muhe so nadležae stvarice za živino, tudi če se v hlevih nahajajo, Izumilo se je uže veliko pomočkov, pa sledeči utegne biti eden 'zmed najboljših: vzame se nekoliko skledic, te se povesijo k dilam ali k oboku hlevnemu; v skledice pa se dene nekaj tiste tvarine, katerej učenjaki pravijo: klorovo apno, nemški: Chlorkalk, in se dobi v večjih štacunah ali tudi po nekod v apotekah. Nekateri pomagajo si tndi tako, da ves obok, ali če hlev ni obokan, dile v hlevu poma-žeje s klorovim apnom. Muhe to tvarino blizu ne trpijo. Zopet drugi gospodarji pojdejo v apoteko in si dajo sledečo zmes napraviti: 4 uncije ali 8 lotov dalmatinskega mrcesnega prahu (dalmatinisches Insektenpulver), 1-16 uucij drobno stolče-nega žvepla in 1-16 uncij Lypodium. Vse to se spravi v svinjsk mehur, ki se trdno zareže, vendar mora cevko od kakšnega peresa imeti vtak-njeno. Rano zjutraj ali ob hladnih dnevih, kedar muhe tropama po stenah skupaj sedijo, vzame se zgori omenjeno tvarino napolnjeni mehur in se muhe iz njega poškropijo.
Kmalu počepajo vse muhe mrtve na tla. Dobro v mehurji zamašena tvarina daje se dolgo ohraniti in toraj služi več časa ko pomoček zoper muhe v hlevih.
Kdor pa hoče nadležne muhe iz hiše kmalu pregnati, ta se naj posluži posušenih tikvinih ali bučnih listkov; naj dene jih na žijavico in hišo pokadi; muhe kar naglo potegnejo iz hiše ali poginejo. Hišne ptičke pa moramo poprej odpraviti tudi ne smemo sami v hiši ostati, ker sicer začne glava boleti. Dober pomoček je tndi lavoijevo olje (lorbeeröl). Njegovega duha ne trpijo muhe. Pohištvo, podobe varujejo, da jih zmijejo z vodo, v katerej je 5 dnij ležalo nekaj česnika.
V magacinih obešajo katunove odrezke, ki so bili namočeni v kresil-kislino, nemški: KresfU&ure, in ki se dobiva v apotekah.
FxUstg» fttajaxata Icmatljalca, AruJblsa.