Davek na vino. FinanSni1 minister Bilinski je naznanil nov davek na vmo. Mislili smo, da dobimo do danes že cel zakonski načrt, toda načrt Še ni izgptovdjen, kaktor nam zatrjujejo tudi naSi državni poslanci. Ker pa je stvar vendar velezanimiva za naše vinogradnike, zato nam ne dostaja drugega, kakor da prineserao dosloven govor finanf-nega ministra, s kojim je naznanil nov dovek. Tudi »iz tega govora bodo naši citar telji že posneli temelje, na katerih 'bo sezidan načrt. Govor so glasi: Sedanji davek na vvino se je določil leta 18291 in je zelo neugoden. Neugoden že zaradi tega, ker je izvzemši Dalmaoijo, ki je davka prosta, in izvzemši tako zvana zaprta mesta, popolnoma narobe nastavljen, posebno za vinogradnike po deželi. Obdaceno je namrec samo tisto vino, kj pride samo v maShnih merah,, to je pod 50 litrov v promet. Torej so obdaCeni le ubožnl ljuoje; isti, ki kupi Čez staro vedro, cez 56 Klrov, aziroma prod^ je docela davka prost. Davek sam na sebi pa je visok; znaša za hl 5 K 94 vin. Na leto se uporabi vina, izvzemši Daimacijo in zaprta inesta, 3 'A milijona bektolitrov. Ako je obda6en vsak hektoliter s 5 K 94 vin., tedaj dobi država 16 do 17 milijonov. Pravzaprav pa dobi samo 6 milijonovi. To pa radi tega, ker veliki uporabitelji vina ne plaSujejo nobenega davka, ampak le majhni; saj je obdadeno le tisto vino, ki se prodaja na drobno. Tako pride, da dobi država le malo davka, da je množinai ljudi tega davka prosta, (|o6im so dežele in občine vj najlitijših škripcifcu Ta davek se dobiva le s pogodbo, z zakapnino. Od dejansld uporabljenih vin ni tu nobe;nega go\ ora, zato ta davek ne more biti podlaga za odmero deželnih in obftinskih davkov. Labkb rečem gospodom iz lastne izkušnje, da živimo z nekaterimi deželami, tudi z Moravsko, v najslabš.ih odnošajih, ker jim ne moremo priznati neizmerno visokega v'Dskega davka, in ker one z malim davkom vsled zelo male državne podloge seveda ne morejo izhajati. Prišli smo do prepriSanja, da se mora z ozirom na ta davek storiti dvoje; davek mora 1biti sploSen,. mora se prirediti po sploSni jiporabi vina in mora se znižati, ker bi bil davek 5 K 94 vin. v resnici mnogo previsok, ako bi se vsakovino obdačilo.. Predlagamo torej, da se uvede splošen vinski davek, in sicer na ta način, da nimajo pridelovalci vina pri tem ni6 opraviti; da se pa pridelovanje ne oškoduje, in da pridelovanje in, recimo cisto odkritosrcno, pridelovalci vina ne bodo naspr<otovali davku, damo jim vino za domafie ljudi davka prosto,, in zalcnemo z nadzorovanjem še]e pri oclvažanju vina od pridelovalca ali naravnost v skladiišča, kjer je tudi še davka prosio, ali h kupčevalcu, kjer se placa davek. Tržci na drobno, oziroma upr.i"abitelji ga bodo morali plačati. Le pri vinotržcih in takozvamih gostilnah ,,pod vejo" bi naj bila nekaka pogodba, ki b.i zabranjevala morebitno neprilike. Usojamo si predlagafi, da se zmanjša davek od 5 K 9)4 vin. na 4 K in menimo, da labko na ta, na6in, e'ko odračunimo od splošne uporabe 5 milijonov hektolitrov 1 milijon hektolitrov na zaprta mesta in % ali Y* milijooa na Dalmacijo, s 3 % milijoric. hektolitrov«in z o^irom na izdatke, raCunamo z davčnim dohodbom na 1U milijonov kron, tako, da bi Še ostalo 7 mflijonov kron. PrepriBan sem, da bi spadal ta davek k onim malim, ki niso tako popolnoma nepriljubljeni, ker, kakor reeeno, dežele in občine na uravnavo tega vprašanja že skoro cakajo. Da bi se pa kdo nad tem davkom veselil, pa5 ne verjamem. (Veselost.) Gospojdje! ^Ta davfek) se opiia; na obdačenje vsakega vina brez ozira na kaklovost. Znaoio pa je, da je ena najvažnejših zahtev pri davkih', da se ozira na kfvktovost pri uporabi. HoSeino k splošnemu vinskemu davku uvesti še tudi davek na vino v steklenicab, Vidimo pa, c!a je ta davek v resnici utemeljen, ako se uporabai obdači. Kakovost se zelo lahko t&zložuje in tudi diavek se zelo lahko izterja, ako se lastnika prisili v to, da rabi etikete (napisne listke), ker se nabero davek s posebnim davčnim znakom in je davkoplačevalec pod nadzorstvom občinsiva. Razlo5«vali bi pri tem med penečim in neijenečim vinom. °ri penečih vinih bi sei raoralo ozirati na to, da pridelovanje peneftili vin zelo naprijdujo, ln bi iorej ne obremeniii rs.di preveč te industrije. Prideluje se celo pristno francoskb peneSe vino. ^Veseliost in medklici.) Ako se ga na Isti na6in i|n iz istlh snovi pripravi, kakor na Francoskem, potem je pag francosko. Prisljen avstrij^ki, Jrajnicoski šapipanjeo je. (Veselost.) Imamo 25 domacih tovarn. Predlagali bi torej tri oddelke, kolikor je pafi vredno — vrednost mora biti na steklenicaii oznacena — in sicer do 5 K 1 K, od 5 K do 10 K 2 K, in višje J5 K.. Ra^unamo z uporabo 1 34 milijona. steklenic peneCega vina, tako da se dobi okoli 2 /2 milijona kron iz samega penfr(Seasb vina. Kar se tiSe peneftih. vin, se mora samoumeVno, ako se nooe &isto malega uporabitelja ;pretrdo in nepravično zadoti, oelo pri maJeta zaičeti in potem poviSevati. Napravili smo lestvico, ki zacne, kolikor je paC vredno vino, s 5 vdnarji. Za 6isto navadno vino se lahko konfcno zahteva 5 vinarjev. Za5ne se s 5 vinarji za eno steklenico do 1 krone, 10 vin. za 1 do 2 kroni ifd. Tu sedal pride tingl^tangl. Pridemo namreč tudi k steklenicam z nad 40 kron, ki sicer tega niso vredne, a se s tolikimi kronami prodajo. Gre se sa t», da se dobi od najzadnjega uporabitelja daveS. V z&vodib, kjsr se. pije precej mnogo vina, sg vzamejo silno visoke svote. Davek nara&Sa od 5 vin. do 5 kron. Povprečno lno znašal davek na nepeneče vino ok.oli 20 vin. Ako se ta lestvica povprečno vzame in se uporaba ifega vina računi z 10 milijoni steklenio, bi znašal doholdek 2 milijona kron.