Pisrao iz Tolmina. Znani deželni poslanec in deka.n v Tolrninu, vlg. Łr. Iran Rojee, nstanovitelj In vodja -ftrevliarske zadrnge v Mirnn na GoriSke-m — za,to njegov priimek ,.'Sohusterpfarrer" — kate^a se ]e vsled vojske prese^ila v Niizarje v Savinjsld dolinT, kjer so ]o nag promilostljivi Nadpastir ob birmovaniu v Gornjograiskern dekanatn obiskali fn razveselili s posebnim na^ govorom, z višjepastirskim blago<Łovom in z daroip 100 K, je poslal ,,Pre5asf,iemu, prevzViSenemu gospodu knezu in škoiu lavantmskemu" naslednje pismo: V Tolmimi dne 9. julija 1915. Prevzvišani knezoSkof! Milostljivi Nadpastir! Gotovo se Se spaminjate, Prevzvišeni, dekana tolminskega ob zadnjem birmovanju v gornjegradskem dekanatu. Tudi jaz ne bom pozabil jiikdar prijetnih dni, katere sem preživel v VaSi družbi, Prevzvišerii, in v družbi VaŠe častite in ugledne duliovžčine. Kako me je ganiia Vaša gore^nosi, Prevzvišeni, za svoje vernike in oSetovska ljubezen do svoje duhovščine! Vsemogočni Bog ohrani Vašo Prevzvišenost še mnogo let v trdni vezi s svojo duhovščino in s svojimi verniki! Sprejmite, Prevzivišeni, mojo najsrSnejšo zahvalo za prijaznost, s katero ste me sprejeli Prevzvišeni in me pred vsemi odlikovali! Počastujem se Vam sporočsatis Prevzvjšeni, da sem se vrnil v Tolmin. Skrb za svoje vernike mi ni dala miru, dokler se nisem vr.nil. Pretečeno ncdeljo 4. t. m. prišel sein do Sv. Lucije in prav, ko scm šel po oesti, prileteli so od sovražne strani Šrapneli v pozdrav. V župniš&u pri Sv. Luciji pa sem opazoval, kako naši odzdravljajo sovražnlku; to je bilo bobnan]q in šviganje topov in šrapnelov sem in tja; pri Sv, Luciji je bilo v soboto porušenih veS hiš. Na potu proti Tolminu sem šel po jako uevarnih mestili, katere sovražnik vedno obstreljuje, kopečuo sem prišel v Tolmin, kjer so šli maloštevilni verniki ravno od pop. službe božje in koj na to so naznanjali sovražni šrapneli, da je prišel defcan domov, V župnišču' so vojaki te-r imajo telefonsko postajo. V Tolminu samem ni vojakov, hiše večinoma zaprte, nekatere poškodovane, in ako ne bi topovi vedno nad našimi glavami bobneli, bi človek niti ne vedel, da ]e vojska, V bližini pol do enega kilomeira strašno streljanje pušk, straSni boji, strašna smrt, a mi v Tolminu ne vidimo nič, ker je vse skrito. Govori se o strašnih bojih, amise niti ne zmenimo; ljudje hodijo v oerkev, po oesti, na polje, od obsh strani pa nad glavami švigajo krogle topov. Sioer pa smo prepričani, da bo zmaga na naši strani; Čez Sočo sovražnik no priide; vsaj tako pravljo vojaki. Si.noči (četrtek) sem pokopal fiastnika, rodom Hrvata, ki je padel na Krnu; osera ur so njegovo truplo nosili do Tolmina. Naznanjam Vam, Prevzvilšeni, da ostanem tu do skrajnosti in se umaknem le do bližnje duhovnije; tudi mislim sedaj obiskovati dekaniio vsaj v duhovni^ jah, kjer ni nevarnosti. Z današnjo pošto se drznem poslati Vaši Prevzvišenosti ,,Necrologium" in ,,Tndex" gorlške nadgkoJije s prošnjo, da blagovolite sprejeti obe knjižioi kot skroinen spomin ,,Schusterpfarrerja" in gluhastega dekana tolminskega!: Sprejinite, PrevzviŠeni, izraz moje najsrčnejSe zahvale, največjega spoštovanja! V imenu Jezusovera pozdravLja Vašo Prevzvišenost preudani Ivan Rojec, dekan.