u m sit
3320 Ve/e*
«n/e
LETO 5
ŠTEVILKI I
SPOZNAJMO NASO KULINARIKO .IN.VINO
List in TZ občine Šoštanj iščeta domače jedi
Sloveniji je leto 1999 Leto slovenske kulinarike in vina v turizmu.
Akcijo je zasnoval in jo vodi Center za promocijo turizma Slovenije. Pridružuje pa se ji veliko število podjetij, organizacij in društev, ki se na najrazličnejše načine vključujejo v promocijo Slovenije ali so kakorkoli povezane s prehrano in vinom. Tako se bo Slovenija in njena turistična ponudba v svetu še uspešneje promovirala prek domače kulinarike in vina. Med pomembnejšimi sodelavci akcije naj naštejemo le krovne: Turistična zveza Slovenije. Združenje za turizem in gostinstvo pri GZS, sekcija za turizem in gostinstvo pri Obrtni zbornici, Poslovno združenje prehrambene industrije - GIZ, Združenje turističnih kmetij, Kmetijsko svetovalna služba, društvo gastronomov, društvo za razvoj pivske kulture, slow food, Slovenska vinska akademija, Poslovna skupnost za vinogradništvo,... Zelo pomembno vlogo bo za uspešnost akcije pomenila udeležba medijev, ki bodo o aktivnostih v okviru te akcije poročali. Tako bo TV Slovenija pripravila niz oddaj, ki se navezujejo na temo kulinarike, založba Kmečki glas pa pripravlja posebne izdaje. Slastna jedača in dobro vino vlečeta nase še druge dobre reči: družbo, veselje, slovensko pesem. V Leto slovenske kulinarike in vina v turizmu se bomo vključili tudi v občini Šoštanj. Namen uveljavljanja domače kulinarike in vina je tudi v tem. da bi se morali potruditi in pri kulii v večji meri uporabljati pridelke lastne proizvodnje. List občine Šoštanj in Turistična zveza občine Šoštanj zato vabita k sodelovanju prav vse. V aktivnosti v letu kulinarike in vina se vključujemo z iskanjem domačih regijskih jedi. Iščemo jedi, ki jih morda poznajo po vsej Sloveniji, a se pri nas pripravljajo na prav poseben način. Skoraj pozabljenje jedi iz babičine kuhinje, za katere je recept skrit v zaprašeni knjigi. Morda ne morete pozabiti izvrstih dobrot, ki ste jih poskusili pri mami, hčeri, sosedih, znancih ali drugje, pa vam kuharica in kuhar nista hotela izdati svoje »male kuharske skrivnosti«; poizkušali jo bomo izvedeti mi. Zaupajte nam, kaj je vaša specialiteta. Iščemo jedi, pripravljene iz naravnih, domačih pridelkov ali proizvodov.
Pišite nam ali nas pokličite.
List občine Šoštanj, p. p. 4,3325 Šoštanj, tel. 883 001 ali 40 310, dopoldne ali Turistična zveza občine Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj.
NAPOVEDNIK

Sveti KS z norimi nalogami
Krajevne skupnosti bodo sodelovale z Občino
stran 3
Prenovljena stanovanja v graščini
Leto dni po uničujočem požaru
stran 4
Jesenska simfonija na krožniku
Tini Vrabič zlato kuharsko odličje
stran 7 1
Zanimivost o prednikih
Grudnik in Kortnik sestavila rodbinsko drevo
v	v
ŠOŠTANJ
KARNEVAL V ŠOŠTANJU RO
Pustni senat se je nedavno tega zbral v svoji rezidenci. Po krajšem premišljevanju so vrli gospodje sklenili, da Pust bo. V nedeljo, 14. februarja 1999. Stekle so tudi že aktivnosti zbiranja prijav udeležencev. Kot vse kaže, bo letošnji karneval v Šoštanju eden največjih. Poleg velikega števila domačih skupin, se bodo karnevala udeležili zopet že tradicionalni koranti, pokači, orači, cigani, rusa, Pust Mozirski, novost pa bodo maske, značilne za Primorsko, to so škoro-mati. Vneto se pripravljajo tudi naši šoštanjski koši, pa še veliko drugih maškar bo. Po karnevalu bo v veliki športni dvorani še pustno rajanje z ansamblom Agropop. Pust torej, da se reče. Da bo vse skupaj potekalo kar se da uglajeno, zagotavlja Turistično olepševalno društvo Šoštanj.
PeRa
SVETI TRIJE KRALJI SO MS SPET OBISKALI
lep zimski večer, 5. januar, se je oglasil zvonček, ki je v naselju naznanjal prihod svetih treh kraljev. Tako kot tiste izpred 2000 let, ki so se prišli poklonit novorojenemu božjemu sinu v betlehemski hlevček, je tudi te čakala dolga pot. Miro Perovec, Miran Sumečnik in Jože Sumečnik so v oblačilih, ki so si jih izposodili v cerkvi, nekaj pa izdelali sami, obhodili na ta večer okoli 100 hiš. Razveselili so mnoge družine v naselju Pohrastnik in nekatere v Šoštanju. Lepa ljudska pesem o treh kraljih je odprla vsaka vrata, na katera so potrkali.
Smo sveti trije kralji, smo šli na božjo pot, smo Jezusa iskali, ker on je naš gospod.
Herod se je prestrašil in rekel je tako:
“Le poj’te ga iskati to dete Jezusa.”
Smo prišli do Heroda, povprašali smo ga: “Mogoče vam je znano o rojstvu Jezusa?”
Ena zvezda je nad nami, se sveti kakor luč, nad štaTco je obstala, kjer rojen je gospod.
Še posebej veseli so jih bili otroci, ki so se z zanimanjem dotikali nenavadnih mož in pozvanjali z njihovim zvončkom. Ljudje so jih povsod ljubeznivo sprejeli, jih povabili na zasluženo malico ali pa jim prostovoljno darovali kaj za pod zob ali kakšen tolar.
Letos je trem kraljem najbolj ostalo v spominu srečanje s 77-letno gospo iz okolice Celja, ki je bila ravno na obisku pri nekom v naselju Pohrastnik skupaj s sinom, ki živi v Avstraliji. Kljub visoki starosti do sedaj še ni doživela srečanja s tremi kralji, zato ji je bil ta dogodek toliko bolj zanimiv. Sveti trije kralji, Gašper, Miha in Boltežar, zaželijo v vsaki hiši veliko sreče v novem letu, na vhodna vrata pa napišejo: 19 G + M + B 99 .
Jožica Andrejc
Velenje
Sp Do 35
LIST
1993
352(497.4 Šoštanj)
Z X
* F
m O
Sl
0000626.1
ČETRTEK, 21. JANUAR 1998
LICITACIJA KRAČ PRI SV. ANTONU V SKORNEM
rp i •	•	•
ludi živina naj počiva, saj goduje njen zavetnik.
veti Anton je v pratiki upodobljen kot puščavnik z zvončkom in prašičkom. Cerkev je letos ob njegovem godu poudarjala predvsem ljubezen in duhovnost. Je oče menihov in puščavnikov. Anton je bil Egipčan in se je z 20. leti umaknil v
zakonski stan. Slovi povsod kot mogočen posrednik pri izbiranju zakonskega druga. Ena od pesmic pravi:
Na hribčku cerkvica stoji, v njej svet’ Anton kraljuje, njemu se priporočim, da moža mi izposljuje.
Ce svet’ Anton me uslišal bo in dal mi bo možička, mu vsako leto prinesla bom pitanega prašička.
puščavo. Anton je bil človek kakor vsi drugi in bog mu ni prizanašal s skušnjavami. To naj bi predstavljal prašič, zvonček na palici pa, da je z njim odganjal hudobne duhove, ki so ga skušali.
Ljudje so si to razlagali po svoje in ga v nekaterih slovenskih pokrajinah (Tolminsko, Gorenjska, Bela Krajina) postavili za zavetnika prašičev, drugje na Slovenskem pa slovi kot varuh živine nasploh. Pravijo, tudi živina naj počiva, saj goduje njen zavetnik.
Tudi za mlade utegne biti sv. Anton zanimiv svetnik. Imel je toliko preglavic s skušnjavami, da utegne imeti pri bogu posebno moč, kadar častilka ali častilec želita stopiti v
Zato je ob svetem Antonu, 17. januarja, običaj, da se k oltarju pri-neso krače. Tako je tudi v Skornem.
Tradicionalna je postala tudi licitacija krač in suhomesnatih izdelkov, ki se vsako leto odvija po maši. Ponavadi pa v mrzlem popoldnevu 17. januarja v Skornem ni prav nič hladno. Prej nasprotno, višanje cen dviguje tudi temperaturo med številnimi obiskovalci. Veliko jih kračo prinese in proda, toda kupi novo, drugi samo kupujejo, nekateri pa z zanimanjem le opazujejo zanimiv dogodek.
MaM
POTRJEN PROJEKT PHARE
23. decembra sta naš minister za evropske zadeve in vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji podpisala finančni memorandum Phare programa čezmejnega sodelovanja Slovenije z Avstrijo. S tem je bil potrjen tudi projekt Računalniško podprt turistični informacijski sistem, katerega vodja je Alojz Hudarin. Turistično informacijski in promocij-
ski center Velenje že drugo leto testno uporablja INFOTIC, namenjen predstavitvi znamenitosti ter turistične in gostinske ponudbe Šaleške doline. V nadaljevanju naj bi projekt povezoval petnajst slovenskih občin, od Krajnske gore do Crne na Koroškem, ter občine z avstrijske Koroške.
U. M.
Šoštanj na internetu
http:/www. s-scv. ce. edus. si/sostaiij/naslovna.htm
STM
i
,21.
Kulturni utrip današnjega rasa
V	februarju praznujemo Slovenci kot edini med evropskimi narodi svoj kulturni praznik. Da že sam praznik dela slovenski narod in Slovence kot posameznike bolj kulturne, ne moremo trditi. Lahko pa bi se ob takšnih dneh ozrli na svoje obnašanje in dejanja ter ocenili svoje duhovne in moralne vrednote, ki delajo človeka kulturnega, ali pa ne, če jih nima. Zavedati se namreč moramo, da je kultura v prvi vrsti vrednota, ki izhaja iz človeka samega, iz njegove duhovnosti.
V	občini Šoštanj kulturni mesec vsako leto obeleži vrsta prireditev. In če so bile lani le-te namenjene predvsem spominu in opominu na večstoletno slovensko (ljudsko) izročilo, ga bodo letos zaznamovali sodobni avtorji. Ker bo šoštanjski kulturni dom v tednu, ki bo zaznamoval kulturni praznik, že doživljal prenovo, bo v Mestni galeriji Šoštanj otvoritev nove likovne razstave. Prav tam bo svoj samostojni pesniški prvenec predstavil tudi Peter Radoja. Sodobni ustvarjalci bodo skušali prikazati kulturni utrip današnjega časa.
Tradicionalne kulturne slovesnosti bodo pripravili tudi v več krajih naše občine.
U. M.
89.44 % PROTI TET 3
rw a referendum o načinu financiranja Termoelektrarne Trbovlje I je značilna slaba udležba in velika večina, ki se je izrekla (j proti. Naša občina glede na slovensko povprečje ni izjema. V nedeljo, 10. januarja, je na volišča v občini Šoštanj odšlo 2131 od 6256 volilnih upravičencev, kar pomeni 34,06 %. To je sicer kar sedem odstotkov več od slovenskega povprečja. Na referendumu, ki ga je predlagalo trideset poslancev slovenskih krščanskih demokratov, socialdemokratov in poslancev slovenske ljudske stranke, so se volivci odločali, ali so za to, da država iz proračuna zagotovi okoli 150 milijonov nemških mark, kar je približno četrtina sredstev za izgradno nadomestnega objekta TET 3 ter hkrati jamči za najetje kreditov v višini 275 milijonov nemških mark. V občini Šoštanj je proti temu predlogu glasovalo 1906 volivcev, kar je 89,44 %, za pa jih je obkrožilo 194 (9,1 %).
U. M.
Viki Drev se naprej iredsednik KS Topolšica
IT ovembra izvoljeni člani sveta krajevne skupnosti Topolšica so na svoji 1 drugi seji za predsednika izvolili dosedanjega predsednika krajevne ,1 službe Vikija Dreva. Hrati so zastavili tudi osnovne smernice, ki jih bodo pri svojem delu zasledovali, ter potrdili projekte, ki jih čakajo v tem letu. V prvi vrsti bo to nadaljevanje gradnje kanalizacije, dokončanje izgradnje vodovodnega omrežja v Lajšah, aktivnosti v zvezi s kabelsko televizijo v Lajšah ter vzdrževanje cest.
Člani sveta KS Topolšica so (od leve proti desni): Drago Tamše, Rudi Pergovnik, Matjaž Menih, Anton Perovec, Miran Tekavc, Rudi Rožič in Viki Drev.
LIST
SVET KS LOKOVICA DELOVNO
rinajstega januarja so se zbrali novoizvoljeni člani KS Lokovica. Na prvi seji so med sabo izvolili predsednika. To je postal Andrej Volle, ki je mandat z vso odgovornostjo sprejel. Zadah so si že precej nalog, kijih morajo že letos izpeljati. Med prednostnimi je izgradnja toplovodnega omrežja, priključitev na kabelsko omrežje, ureditev lastnine doma krajanov, posodobljenje ceste Orožmov križ - magistrala, sanacija doma krajanov... Člani sveta upajo, da bodo vse to izpeljali v čim krajšem roku, čaka pa jih še delo rednih dejavnosti, ki pa ga tudi ni malo.
PeRa
Svet KS Lokovica predstavljajo Alojz Konovšek, Peter Radoja, Andrej Volk (predsednik), Leopold Kušar, Jelku Koren, Jurij Hrastnik in Krnil Ledinek (manjka).
»oUcijska
Modro bela kronika
Vlom v stanovanje in rop
Dne 3.1.1999 okoli 00.30 ure sta Peter F. in Iztok P. iz Šoštanja iz lokala Cigler zasledovala občana .Antona S. z Trga bratov Mravljak št. 6. Ko se je slednji spravil k počitku, sta na silo vlomila v njegovo stanovanje in od njega zahtevala denar ter mu grozila, da ga bosta ubila, če jima ne bo dal denarja. Ker jima Anton S. ni hotel dati denarja, sta ga močno pretepla, in sicer sta ga udarjala in brcala po celem telesu, eden od njiju pa ga je z debelejšo palico udaril po glavi. Oškodovanec Anton S. je zaradi prizadejanih bolečin kričal in klical na pomoč, kar so slišali tudi sosedje. Zaradi tega so po telefonu obvestili policijo in zaprosili za intervencijo. Ob hitri intervenciji so policisti na kraju samem zalotili Petra F. in Iztoka P., ki sta razmetavala vsebino po stanovanju in iskala denar. Obema osumljenima je bila odvzeta prostost in sta s kazensko ovadbo bila predana preiskovalnemu sodniku. Oškodovani Anton S. pa je zaradi prizadejanih poškodb bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnico Celje, kjer je bilo ugotovljeno, da je zadobil hude telesne poškodbe.
Prometna nesreča s hudo telesno poškodbo
V	nedeljo, 10. januarja, ob 18.35 uri je 33-letni J. H. iz Zavodenj vozil osebni avtomobil iz smeri Šoštanja proti Šentvidu. Ko je v rahlem vzponu pripeljal v levi pregledni ovinek, je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na bankino in potem na brežino. Vozilo se je začelo prevračati in trčilo v električni drog. Med prevračanjem je voznik padel iz avtomobila in se pri tem hudo poškodoval. Zdravi se v celjski bolnišnici.
Zaradi kratkega stika zagorelo
V	torek, 5. januarja, okoli 2. ure je zaradi kratkega stika na zasilno urejeni električni razsvetljavi, napeljani iz 12 voltnega akumulatorja izbruhnil požar na starejšem podkletenem lesenem vikendu, velikosti 4 x 5 metrov v Gaberkah, last A. T. Ogenj, ki je uničil notranjost objekta, so pogasili gasilci PGD Gaberke. Pri tem je nastala materialna škoda za okoli 400.000 SIT.
Nasveti
Prometna varnost
V	preteklih dneh so bile zaradi snežnih padavin ceste ponovno zasnežene in spolzke, kar je imelo za posledico, da so se zgodile številne prometne nesreče. Zato vas ponovno opozarjamo, da hitrost svojega vozila prilagodite voznim razmeram.
V	času od 21. 1. do 1. 2. 1999 bo na Policijski postaji Velenje v uporabi laserski merilnik hitrosti, kar pomeni, da bo radarska kontrola 24 ur na dan. Zato ne bo odveč, da vas opozorimo na previdnost.
NEODVISNA LISTA POSREDOVALA MMEJJMl....................................................
it eodvisna lista za obnovo in razvoj občine Šoštanj je na lanskih lokalnih 1 volitvah, dobila dva predstavnika v občinski svet, Cvetko Tinauer in I Danila Čebula. Listi se zdi najpomembnejše delo na tistih projektih, ki sovpadajo z njenim programom. V sporočilu za javnost št. 1 Cvetka Tinauer, predstavnica liste, seznanja s paketom predlogov, za katere meni, da so prioritetnega značaja, ki jih je koncem decembra posredovala županu.
Vsebina predlogov zajema projekte, ki se jih naj župan čimprej loti, ter projekte, ki jih naj uvrsti na dnevni red naslednje seje. Z gradivom so bili seznanjeni tudi vsi člani sveta občine Šoštanj, bralcem pa posredujemo povzetek vsebine.
Neodvisna lista za obnovo in razvoj občine Šoštanj predlaga župan, naj čimprej pristopi k organiziranju občinske pisarne za urejanje osebnih dokumentov, kakor tudi za urejanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Organizira naj matični urad in poročno dvorano ter nadaljuje s postopkom v zvezi z vprašanjem meje med občino Šoštanj in mestno občino Velenje. Neodvisna lista predlaga tudi, naj zagotovi brezplačno in organizirano koriščenje vseh športnih objektov, vključno s športnimi vaditelji, ter izvede pogovor med vodstvom IUV Vrhnika glede zaposlenih v tovarni usnja Šoštanj.
Za naslednjo sejo sveta občine Šoštanj predlaga, da se na dnevni red uvrsti predlog vladi RS, da se dokončno odreče odpiranju jame Šoštanj, ter obravnava izgradnja obrtne cone in ustanovitev treh skladov: razvojnega sklada, stanovanjskega in sklada za pomoč socialno šibkim. Svetniki naj bi se lotili tudi problematike organiziranja doma za varstvo odraslih v naši občini.
V svojem sporočilu je neodvisna lista izrazila tudi pripravljenost sodelovati pri vseh projektih, še zlasti pa pri vprašanju meje med občinama, organiziranju pravne pomoči za občane ter reševanju problematike IUV Šoštanj. Mag. Cvetki Tinauer se zdi, da bi bile v navedenih primerih dobrodošle njene izkušnje in kontakti s pristojnimi institucijami, zlasti še njene izkušnje na področju organiziranja in delovanja skladov ter pridobitvi njihovih finančnih virov.
M. K.
Statut sprejet, še vedno pa brez predsednika
emčlanski svet krajevne skupnosti ’Sflštanj se je od izvolitve na lokalnih volit-novembra sestal že trikrat, sprejel voj statut, vendar pa še nima predsednika. Na zadnji seji sta bila kandidata bivši predsednik krajevne službe Šoštanj,
Matjaž Cesar, in mag. Cvetka Tinauer. Ker je bilo na seji prisotnih le šest članov, končne odločitve ni bilo. Rezultat glasovanja je bil neodločen - 3:3. Za prihodnjo sejo pa se govori tudi o novih predsedniških kandidatih.
V svet KS Šoštanj so bili izvoljeni (od leve proti deseni): Edi Vučina, Matjaž Cesar, Dimilo Čebul, Cvetka Tmmier, Janko Zaeirkomik, Peter Rezman in Marjm Vrtačnik
(manjka).
sA *
SMRTI
V času od 14. 12. 1998 do 18. 1. 1999 so umrli
Helena ZGOJZNIK, Tekavčeva 2, Šoštanj Frane BEG, Gaberke 64 Ana OVČJAK, Topolšica 133 Stanislav NAPOTNIK, Ravne 157 a Dani STROŽIČ, Lokovica Anton REZONIČNIK, Bele Vode 18
POROKA
16. januarja 1999 sta se poročila
Darija MESARIČ, Ravne 48 in Martin SOVIČ, Ravne 52.
ČETRTEK, 21. J« M8
SIMI«
ODPRTA VRATA PRENOVLJENIH STANOVANJ V GRAŠČINI
Leto dni po uničujočem požaru
4
raščina, sinonim neurejenosti in slabih stanovanjskih razmer, je dobila novo podobo. Zopet opravičuje visoko zveneče ime, ki ga nosi, in življenje v njej bo zaradi lepo urejenih stanovanj s tega vidika prav gotovo lepo. Požar lani decembra, ki je povzročil popolno uničenje zgradbe, je bil povod, da se je Stanovanjski sklad RS lotil prenove objekta, stanovalcem, ki so ostali brez strehe pa je nudil začasno zatočišče Vegradov samski dom. Dela so končana in selitev je predvidena med 20. in 30. januarjem. O problemih, ki so nastali in ki bodo še spremljali nastanitev stanovalcev, smo se pogovarjali z gospo Majdo Turnšek, predstavnico Stanovanjskega podjetja Velenje, ki je upravlja s stanovanji v graščini.
oziroma zaskrbljenost stanovalcev. Zato že v fazi pred vselitvijo potekajo dogovori s stanovalci pa tudi z Občino Šoštanj. Četudi bi stanovalci želeli ohraniti velikost stanovanj, kakršno so uporabljali prej, je glede na to, da je vsako stanovanje zdaj opremljeno s sanitarijami ter tako točkovano kot novo. Strošek stanarine je zato večji. Giblje se od 12.000 do 27.000 SIT, (stanovanje 54,49 m2 velja mesečno 19.581 SIT), kar predstavlja velik izdatek za že tako plitko denarnico. V večini družin je namreč zaposlen le eden, do subvencije v višini 7.340 SIT pa je upravičena le ena družina.
V začetku januarja so vsi upravičenci prejeli v podpis najemne pogodbe, s katerimi se izrekajo, ali so zainteresirani ali pa se odrekajo najemnemu razmerju. S 1. februarjem bo namreč Stanovanjski sklad RS nehal plačevati stanarino za začasno bivališče v Vegradovem samskem domu. Kako torej naprej?
Tehnični pregled objekta se je izvršil 23. decembra 1998. Zaradi manjših pomanjkljivosti, ki jih je bilo potrebno odpraviti, se pričakuje izdaja uporabnega dovoljenja do 20.1.99, kar je pogoj za selitev najemnikov. Za vselitev je na razpolago 33 stanovanj. Od tega je 11 dvosobnih, 2 dvosobni s kabinetom, 3 dvosobna z bivalno kuhinjo, 11 enosobnih, 5 enosobnih s kabinetom ter 1 trosobno. Stanovanja bodo na voljo prejšnjim stanovalcem ter stanovalcem objekta na Trgu bratov Mravljak 14, ki je zaradi dotrajanosti neustrezen za bivanje.
Prenova stanovanj je bila temeljita in ustreza zdajšnjim standardom. To pa pomeni seveda višjo najemnino. Višja najemnina pa je ravno kamen spotike
Stanovanjsko podjetje nakazuje rešitev v zamenjavi stanovanj med stanovalci, seveda s soglasjem Stanovanjskega sklada RS. Veliko je odvisno od stanovalcev samih, koliko so pripravljeni sprejemati kompromise. Vsaj ena družina plačevanja stanarine zagotovo ne bo zmogla. Tudi Občina Šoštanj sodeluje oziroma skuša v okviru obstoječih stanovanj pomagati tistim, ki so pripravljeni na zamenjave. “Vendar preko ljudi ne gre,” pravi gospa Sonja Novak, predstavnica Občine Šoštanj. “Radi bi dosegli rešitve že pred vselitvijo, saj se resnično bojimo, da stanovaki ne bodo zmožni plačevati najemnin, ukrepi pa so potem seveda zelo bokči, ” še doda. Gospa Majda Turnšek pove, da so se na nekatere prošnje stanovalcev že odzvali. Šlo je predvsem za iskanje rešitev iz zdravstvenih razlogov. Nekateri so nezadovoljni tudi zaradi razporeditve prostorov, kar je seveda drug problem. “Težave so, vendar niso nerešljive, če bodo ljudje pripravljeni na kompromise,” sklene pogovor. Izvedeli smo, da so ostale prazne še tri garsonjere. Predvideva se tudi sanacija prizidka, za katero je Stanovanjski sklad RS že naročil izdelavo projektne dokumentacije. Rešitve za stanovalce prizidka so nakazane s prostimi stanovanji v graščini, tako da je ta skrb odveč.
Glede na temeljitost prenove in glede na videz, ki ga nudi graščina sedaj, bi pričakovali, da bomo ponosni na opravljeno delo. Kot pa je iz zapisanega razvidno, je uspeh na eni strani rodil tudi stisko na drugi. V življenju je pač vedno tako. In tako moramo stvar tudi vzeti. Ne gre pa zanemariti, da smo s tem uspeli ohraniti tudi del zgodovine za sedanjost in za prihodnost.
MiKo
PRIZNANJE ZA GOSTOLJUBNOST
korno poznamo prebivalci bližnje in daljne okolice, če že ne po drugem, pa prav gotovo po cerkvici Sv. Antona, ki kraljuje skoraj pod vrhom. Da je cerkev Sv. Antona stara, saj segajo podatki o njej na začetek šestnajstega stoletja, je znano, malo manj znano pa je, da je bilo Skorno v prehodu iz 18. v 19. stoletje v sklopu šoštanjskega okraja označeno kot podeželska občina.
Zakaj sploh zgodovina? Zakaj podatki iz preteklosti, ki zanimajo le malokoga. Prav gotovo zato, ker brez preteklosti ne bi bilo sedanjosti, brez zgodovine ne naroda. In če se najde skupina ljudi, ki si želi ohranjati prvobitnost kraja, obnoviti stare običaje, vrniti kraju življenje in povezanost, potem se nam tudi za prihodnost ni treba bati.
Takšni ljudje se družijo v Skornem, takšni ljudje so tam doma. Zbrali so se v okviru Turističnega društva pred dobrimi štirimi leti z začetniškim zanosom in z majhnim številom članov. Kljub tako kratki dobi druženja in delovanja pa niso ostab neopaženi, ne v ožji in ne v širši skupnosti. Tako so svoje delovanje potrditi tudi z bronastim priznanjem Turistične zveze Slovenije njihovi prizadevni članici Mileni Dimeč, kateri je to odhčje podelil dr. Marjan Rožič. Ob tej priliki so se na povabilo TD Skorno zbrab pri Pirečnikovih v Skornem gospod Marjan Rožič, predsednik TZ Slovenije, gospa Majda Menih, predsednica TZ občine Šoštanj, gospod Valter Pirtovšek, predsednik KS Skorno Florjan, ter odbor.
Kraj srečanja je tudi sedež TD Skorno in prav dobitnica pohvale gospa Milena Dimeč je zaslužna, da imajo člani prostor, kjer se zbirajo in dogovarjajo.
Na začetku je Marjan Rožič poudaril pomembnost delovanja takšnih društev in jim iskreno čestital k uspehom. Izpostavil je skrb za ureditev kraja ter večjo promocijo krajev z namenom pridobivanja in nudenja ponudbe individualnim gostom. Dotaknil se je tudi Zakona o delovanju društev in sprememb v zvezi s tem. Jasno je, da je civilna pobuda še kako pomembna, in prav je, da se v okviru slovenskega prostora ustanavljajo takšna društva. Zelo zadovoljen je bil z delom društva v Skornem in jim dal polno moralno in idejno podporo ter jim naročil naj vztrajajo pri začrtani poti in ciljih.
Tem besedam se je pridružila tudi gospa Majda Menih, ki je pohvalila delo društva in njihovo sodelovanje pri raznih prireditvah v okviru zveze ter pomembnost ljubiteljskega dela. Skorno kot kraj bi lahko sodelovalo tudi v projektu Dobrodošb doma, saj so z okusno urejenimi in postavljenimi markacijami že naredik prve korake v tem smislu.
Ker je delo najprej vidno v KS Skorno - Florjan in je delovanje takšnega društva v bistvu promocija kraja, je pomoč zagotovil tudi predsednik KS dr. Pirtovšek.
Za pravi prikaz in občutek utripa Turističnega društva Skorno pa je prav gotovo pomembno povedati kako občutijo delovanje društva člani sami. Za nekaj besed smo poprosili predsednika Turističnega društva Skorno, gospoda Franca Skomška.
Ob ustanovitvi društva 24. marca 1994 ste si skupaj z ostalimi pobudniki zastavili določene cilje. Kakšne?
Naši cilji so bik vezani na oživitev kraja, na njegovo promocijo ter obujanje starih običajev. Seveda pa je pogoj, da je kraj čist in da prebivalci in obiskovalci kraja začutijo skrb za čistočo.
Prvotne cilje ste še razširjali.?
Da. Od ustanovitve oziroma registracije društva in od prvotnih 37 članov do zdajšnjih 100 članov (Skorno ima približno 330 prebivalcev) se je porodilo kar nekaj idej. Tako smo šb v projekt Od treh kraljev pa do Miklavža, kar je v kraju naletelo na zelo pozitiven odmev.
Sodelujete tudi z ostalimi turističnimi društvi.?
S Turistično zvezo občine Šoštanj odhčno sodelujemo, saj nas vabijo na prireditve, kjer imamo možnost promovirati svoj kraj, nudijo pa nam tudi finančno podporo.
Kakšno vzdušje vlada med člani?
Naše delo je ljubiteljsko. Ne delamo iz nobene materialne koristi, temveč zgolj z namenom družiti ljudi, jih razveseljevati z raznimi prireditvami, kot so materinski dan in podobno, ter zbuditi v ljudeh občutek pripadnosti kraju. Želimo, da je naš kraj lep, da nudimo obiskovalcem kar največ tudi v smislu ponudbe na kmetijah in da bi se ljudje vračab nazaj z dobrimi občutki. Vzdušje je prijetno, saj
nas k skupnemu delu vodi tudi skupno veselje.
Kako gledate na delo do sedaj in kako bo v prihodnje? Moram reči, da gledam na prihodnost z optimizmom in da me ni strah, da društvo ne bi več delovalo. Še vnaprej bi radi gojili stare običaje in z njimi seznanjali mladino, ravno tako žebmo razveseljevati ljudi z raznimi prireditvami. Ravno ta trenutek smo začeb s Tremi kralji, nada-ljevah bomo s Pustom in tako naprej, kot je v naših načrtih. Seveda bo tudi skrb za okolje ena izmed naših poglavitnih nalog. Ponosni smo na postavljene markacije, ki označujejo in nakazujejo naš kraj. Za večji projekt imamo v načrtu izid brošure za javnost s sbkovitim prikazom kraja.
Morda za konec še kakšna osebna misel, načrt ali želja? Da bi se čim več mladih vključilo v delo in s tem zagotoviti, da bo društvo še naprej živelo.
MiKo
GRADNJA ČISTILNE NAPRAVE NA RLOKE 5
oktobru lani se je pričela graditi čistilna naprava na bloku 5. Gradbišče so prevzeli Vegradovi delavci, kot izvajalci temeljne plošče. Konzorcij Deutsche Babcock -Rudis Trbovlje je bilo izbrano kot najugodnejši ponudnik za izgradnjo čistilne naprave. Samo podjetje Deutsche Babcock Anlagen je v preteklosti že sodelovalo na številnih projektih v Sloveniji, kot graditelj se ukvarja z objekti za proizvodnjo energije in z ekološkimi sistemi. Eno od težišč njihove dejavnosti je odstranjevanje odpadkov, ki jih obdelajo tako tehnično kot biološko. Zagotavljajo, da bodo v TES odstranili 97 % okolju škodljivih snovi s pomočjo apnenca in jih pretvorili v sadro, ki bo uporabna in ne bo vplivala na okolje.
Ker je ta tema v domačem in širšem okolju aktualna, nas je zanimalo, kako potekajo dela in kako daleč so uspeli z gradnjo. Za nekaj podatkov smo naprosili gospoda Marka Kompana, ki nam je z veseljem posredoval nekaj informacij.
Izvedeli smo, da dela potekajo v skladu s planom, kljub ostri zimi, ki prinaša s seboj določene nevšečnosti. Prvotno so se lotili izkopa gradbene jame dimenzij 30 krat 40 m ter globine 2,5 m. Dela so nadaljevati v decembru, tako, da je bil dokončan podložni beton, kar pomeni pripravo za namestitev jeklene siderne konstrukcije za glavno tehnološko zgradbo. V tem času, se pravi v januarju, delavci Vegrada uspešno polagajo jekleno armaturo za talno ploščo, v katero bo vgrajeno prek 500 ton betonskega železa in porabljeno okrog 1500 kubičnih metrov betona.
Betoniranje plošče je predvideno konec januarja.
Močno upajo, da bo delo še vnaprej teklo v skladu z načrti in da bosta mesec april in maj zapolnjena z montažo strojne opreme, kar pomeni še eno zagotovilo več, da se bo gradnja čistilne naprave končana v predvidenem roku - to je januar 2001.
MiKo
NAJ STARŠI
ir ladi novinarji so se odločiti, da II bodo osnovnošolce povprašati, II kakšni so po njihovem mnenju naj starši. Takole so strniti odgovore.
VZOREN OČE
-	Moj oče je bil odličen učenec, zato mi lahko pomaga. Srečen sem, da je tako.
-	Večkrat me pelje na nogometno igrišče.
-	Je vesel in zabaven.
-	Včasih popusti, da obvelja moja volja.
-	Dovoli početi stvari, ki jih je sam delal v mladosti.
-	Prisluhne težavam v družini.
-	Pripoveduje o svojem življenju.
-	Da mi več žepnine.
-	Včasih nas pelje na kakšno prireditev.
-	Večkrat je doma s svojo družino.
-	Z nami se ne prepira.
-	Ukvarja se s športom.
-	Uresniči kakšno mojo željo.
-	Dovoli, da gledam oddaje po televiziji do 22. ure.
-	Je prijazen.
-	Hodi na govorilne ure in se zanima zame.
-	Ni vedno glava družine.
-	Posluša, kadar kdo govori.
-	Dovoli, da se grem potepat.
-	Je strog, a ne preveč.
-	Ima rad mojo mamo.
VZORNA MAMA
-	Svetuje, kako naj se učim.
-	Me vozi na treninge.
-	Ge dobim slabo oceno, me ne ošteje.
-	Želim si, da bi bila popoldne doma.
-	Je vesela in zdrava.
-	Ukvarja se s športom.
-	Mora imeti čas za sprostitev in razvedrilo.
-	Je skrbna in ljubezniva.
-	Ko jo pogledaš, imaš prijeten občutek.
-	Skrbi za red in čistočo.
-	Pričaka me z dobrim in toplim obrokom.
-	Vzgaja za življenje.
-	Spodbuja me v slabih trenutkih.
-	Večkrat me objame.
-	Rada ima mojega očeta.
Člani novinarskega krožka OS Karla Destovnika Kajuha
mm«,ži..usuili iw
_ KULI	l1 U I	l d	i
VOŠČILO
Nekoč učili so nas doma in v šoli, da sreče zaželeti nikomur prepozno ni nikoli.
Zato izkoristila (če tudi že v januarju) priliko bom to, da vsakemu, ki čital tole bo, v letu 1999 želim mu sreče in vse lepo.
Ker za župana izvolili zopet smo zdravnika, saj bolj kot bolniki politika ga še vedno mika, ko zdravstvo in politika v eni osebi zaživi, to za nekoga zagotovo najbolje ni.
Sicer pa tako naše mesto postopoma bolnik bo postalo, če prepotrebne trgovine iz centra se bo izseljevalo, da policijsko pisarno pri nas koristno je imeti, vendar tudi na druga področja se je treba ozreti.
Med drugim tudi to dobro bi bilo urediti, da sredi mesta pešcem po “makadam” pločniku ne bi treba bilo hoditi, občinski svetniki pregovora naj bi se držali, da dvakrat premislijo predno bodo kaj podpisovali.
Kaj, ko bi LIST OBČINE bolj pogosto se rodil ter o domačih novicah sproti nas obvestil, tako pa, če želiš delno na tekočem biti, moraš na časopis NAS CAS se naročiti.
Reka Paka očistila seje in poglobila, tako pravo obliko zopet je dobila, žal med nami nekaj ljudi takih še živi, ko za čistočo in red mar jim ni.
Če ravno še dosti pisati se dalo bi, a omenila le nekaj malih sem stvari, večje pa naj OBČINSKI MOŽJE ugotovijo, saj, upam, za to plačano dobijo.
Da naša občina še dolgo plodna, trdna bi ostala, zato pesti večina občanov bo držala, da narod v njej živel bo srečen, zdrav, s to željo dodajem le še moj pozdrav!
Štefka Prislan
V ZOOMO RAZSTAVA FOTOGRAFIJ
H
a alternativni sceni umetnostnega dogajanja smo bili priče že tretji razstavi. V Zoomu je bilo v soboto,ló.januar-ja, kar premalo prostora za vse tiste, ki so si hoteli ogledati razstavo fotografij popotnika Južne Amerike Mirana Beškovnika iz
v	v
Skal. Ze na prvi pogled razstava izraža prodornost živih barv, ujetih v objektiv, ne manjka pa tudi osebnosti človeka v svojem avtentičnem okolju.
Beškovnik je lani januarja s prijatelji odpotoval na kolesarjenje po Južni Ameriki, točneje v Cile, Santiago pa preko Andov po
pokrajinah Argentine do glavnega mesta Buenos Aires.V razburljivi kolesarski etapi je bil Beškovnik, kot član fotokluba Zrno ter skupine PIN II, zadolžen za foto dokumentacijo. Posnel je veliko fotografij in diapozitivov. Po besedah Beškovnika to potovanje ni bilo zadnje. Ze kmalu se misli odpraviti v Novo Zelandijo. Seveda pa je potovanje precej odvisno od sponzorstev in prodaje slik na prodajni razstavi. Zanimiva kombinacija pustolovskega duha in umetniške ustvarjalnosti torej.
PeRa
JESENSKA SIMFONIJA NAKROŽNIKII...........
Zlata Tina Vrabič
a smo za Tinin uspeh izvedeli šele koncem decembra, čeprav ga je dosegla že oktobra, je prav gotovo kriva njena skromnost in miselnost, da se hvaliti ni lepo. To sicer drži, vendar drži tudi to, da je prav, da ljudje vedo, kaj kdo zna.
Ker pa nikoli ni prepozno in, ker bo znanje, ki ga je dosegla med pripravami na tekmovanje, ponesla s seboj kot doto za celo življenje, je še vedno čas. Čas, da vam predstavimo tega prijaznega in simpatičnega dekliča (naj mi oprosti, če jo ne imenujem gospodična), dijakinje Srednje gostinske šole Celje, sicer pa domačinke iz Skornega pri Šoštanju. Tina Vrabič je v okviru 45. gostinsko turističnega zbora Slovenije, na tekmovanju v Rogaški Slatini, kjer so tekmovale gostinske šole cele Slovenije dosegla velik uspeh. Njej in še dvema iz skupine je Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za turizem in gostinstvo, podelila zlato priznanje z medaljo, smer kuharstvo.
Toliko o uspehu. Koliko truda, učenja in vaj je bilo potrebno za tako lep uspeh, ve le Tina. Pa se bolj veseli znanja, ki ga je s tem pridobila, kakor pa samega priznanja, ki zdaj krasi njeno sobo. In prav ima.
Ko sva se pogovarjali o samih pripravah na tekmovanje ter o tekmovanju samem, mi je zaupala, da je imela tudi nekaj treme. Tekmovanje samo je trajalo 45 minut, zajema pa vse od priprave mize do končne dekoracije jedi. Tema oziroma vsebina jedilnika je vsako leto drugačna, letos je zahtevala pripravo testenin kot hladno in toplo jed. Tina je skupaj s sotekmovalcema Matejem in Igorjem pripravljala testenine na način Jesenska simfonija ter Culice radosti. Gurmanom to verjetno že nekaj pove, za ostale, ki ne vedo, kakšne so te jedi, pa velja, da se v prihodnosti oglasijo pri Tini. V prihodnosti pravim zato, ker jo še čaka študij gostinstva, za katerega se je odločila.
Verjamem, da ji bo pri študiju uspelo, kakor upam, da ji bo uspelo tudi v praksi.
Predvsem pa, da bi skozi leta življenja uspela ohraniti svojo pristnost in ljubeznivost, ki jo zdaj krasita še bolj kot vsako odličje.
MiKo
Manj številnih a aktivnoi ZB Gaberke
elovanje odbora Združenja borcev Gaberke je vidno skozi vse leto. Proslavijo se z izleti, obiski bolnih članov ter se še posebej potrudijo ob prireditvah in praznikih. Ob dnevu mrtvih je bil spomenik padlim žrtvam NOB dostojanstveno okrašen s cvetjem in svečami, nanj pa ne pozabijo tudi med letom. Tudi okolica je urejena, dalo pa bi se še bolj poskrbeti za čistočo, če bi nekateri ne odlagali smeti mimo koša.
Enkrat na leto se vsi kolikor toliko zdravi člani odpravijo na
izlet, saj se tam sprostijo in pogovorijo. Ob koncu leta pa se spomnijo bolnih članov in jih skromno obdarijo. V minulem letu jih je bilo 14, a so raztreseni po različnih krajih šoštanj-ske občine. Najstarejši med njimi je bivši Družmirčan, 91-letni Matko Jonko iz Lokovice. Leta 1970 je štelo ZB Gaberke okoli 120 članov, letos jih je le še 45. Število članov se vsako leto zmanjšuje. Vsled tega so se borci odločili, da vključijo nekaj mlajših, to pa so otroci že pokojnih članov ZB.
NOVOLETNI KONCERT V LOKOVICI
Pral novoletnimi prazniki je bilo živo na kulturnem področju po vsej občini. DPM Lokovica je pripravilo v dvorani pravi Pokaži, kaj znaš. Predstavili so se vsi, ki v tem kraju pojejo in igrajo. Da so podobne prireditve še kako zaželjene, je jmkazala prepolna dvorana. Ze naslednji teden pa je prosvetno društvo pripravilo novoletni koncert v isti dvorani. Na njem so nastopili člani MPZ Lokovica, godba Zarja iz Šoštanja ter zopet nekaj najmlajših. Programje izzvenel resnično kulturno, predvsem po zaslugi moderatorke Stanke Cremožnik, ki je resnično občuteno povezovala vse pripravljene točke. Da je koncert popolnoma uspel, so kazali zadovoljni in nasmejani obrazi obiskovalcev ob koncu vsake prireditve.
PeRa
VESELI DECEMBER V VRTCE TRSKA
Radost na obrazu naših otrok je sončni žarek, ki nam osvetljuje življenje.
adnji mesec v letu je bil poln različnih radosti, želja, presenečenj, pozornosti, daril in prijetnih doživetij.
Ko je narava dobila belo, praznično odejo, se je v vrtcu Urška pričel Veseli december. Na snegu smo uživah, se igrah, kepah, sankali, vrtec pa smo zimsko okrasili z risbicami in drugimi izdelki. Praznovanje smo pričeli z izdelavo ikeban, pri čemer nam je ljubeznivo pomagala Helena Sevčnikar. Nato smo se odpravili v gozd, kjer nam je prijazen gozdar pomagal izbrati jelke tako, da nismo gozdu prizadejali nobene škode. Nadaljevali so se dnevi lutk. Ogledali smo si dve lutkovni predstavi. Zakaj teče
pes za zajcem gledahšča Somrak in Zmeškolin, ki jo je pripravil Kajetan Cop. Otroci so pri predstavah uživali in z veseljem aktivno sodelovali.
V Veselem decembru so zadnja leta ustvarjalno sodelovali tudi starši tako, da so pomagah “palčkom” pri okraševanju jelke in pripravljanju daril. Pred prihodom Dedka Mraza so nam starši zaigrali še igrico Živali pri babici Zimi in zapeh z nami.
Vsem sodelujočim se otroci in vzgojiteljice iz vrtca Urška v Topolšici najlepše zahvaljujemo in jim žehmo veliko sreče v novem letu.
18. decembra je bila v dvorani gasilskega doma Gaberke zopet vesela obdaritev dobrega zimskega moža vseh otrok od 3 let dalje. Najprej je kulturno društvo Škale zaigralo igrico Rešimo pravljico! Tu so se otroci iz srca nasmejali, malo pa jih je tudi zaskrbelo, saj imajo vsi radi pravljice in ne bi želeli, da jih kdorkoli uniči. Najprej jih je težko pričakovani gost prisrčno pozdravil ter jih povprašal, če so bili kaj pridni.
Več otrok se je spomnilo tudi, da jim je lani podaril knjigo. Lepo doživetje pa je bilo, ko so vsi otroci skupaj zapeh pesmici Naša četica koraka in Mi se imamo radi. Tudi starejši smo z veseljem pomagali, vsaj slišati je bilo tako.
Z obrazov otrok je ob prejetju daril sijalo vehko veselje. Pravljičnemu dedku sta pomagah dehti darila tudi vzgojiteljica Bernarda Bolha ter kuharica Danica Gorjup.
Štefka Kompan
Praznično v Gaberkah
M.R.
N/
SLAB ZAČETEK POMLADANSKEGA DELA
topili smo v zadnje leto tega tisočletja, ki bo, upam. prineslo obilo uspehov odbojkarjem Soštanja-Topolšice. Ti so se tudi med prazniki zavzeto pripravljali na spomladanski del prvenstva, saj so zaradi slabih predstav v letu 1998 ostali dolžni veliko svojim gledaleem. Ekipo so doletele tudi nekatere spremembe; zapustil jo je trener Teo Pajnik, tako je krmilo prevzel drugi trener Niko Jerončič, ki je s fanti že delal. V ekipo se je vrnil Uidi Darko Dimeč, okrepitev pa je tudi nov igralec Peter Suler, ki je prišel iz Fužinarja.
Vzdušje v ekipi, pravijo, je dobro in zato se optimistično spuščajo v boj za obstanek v najmočnejši, 1. A državni odbojkarski ligi.
v
Maribor, 16. januar - Stavbar IGM : Soštanj-Tonolšica 3:0 (10,7,7)
Topolščani so v prvem krogu spomladanskega prvenstva gostovali pri petem IGM Stavbarju. V prvem nizu so bili enakovreden nasprotnik, saj je bil izid do devete točke izenačen. Nato so domačini izkoristili njihove napake in si priigrali odločilno prednost za osvojitev niza. Zalet iz prvega je Mariborčanom dobro del v nadaljevanju, saj so
zanesljivo^ osvojili drugi niz. Na začetku tretjega niza pa so igralci Soštanja-Topolšice spet pokazali zobe in povedli s 4:0 in 5:2, a tega niso znali izkoristiti za osvojitev niza. Postava: Medved, Zilnik, Verbič, Dimeč, D. in S. Sevčnikar, Zulič, Bevc, Cokovič, Kugovnič, Pavič, Suler; trener: Jerončič.
Lestvica:
Elvo Bled	8:2	16
Fužinar	8:2	16
Salonit	7:3	14
Pomgrad	7:3	14
Stavbar IGM	6:4	12
Kamnik	6:4	12
Olimpija	5:5	10
Zužemberg	2:8	4
Šoštanj.Topolšica	1:9	2
Krka	0:10	0
V naslednjem kolu bodo igralci Šoštanja - Topolšice gostovali pri ekipi Kamnika, nato pa doma pričakali ekipo Olimpije.
Robi Kugovnič
MED INVALIDI VEDNO PESTRO
eprav o delovanju društva invalidov Šoštanj že nekaj časa nismo poročali, pa to ne pomeni, da društvo ni aktivno. Ravno nasprotno. Kar nekaj prireditev so izvedli to jesen in zimo. Pa poglejmo!
Konec meseca oktobra so se zbrali na kostanjevem pikniku, ki so ga združili z drugim delom športnega tekmovanja, prvi del so izvedli že spomladi. Udeležba na tekmovanju je bila res številna, saj med mnogimi panogami vsak najde kaj zase. Kot je poudaril šoštanjski župan, dr. Bogdan Menih, ki je nagovoril udeležence, je za invalide še posebej pomembno, da se športno udejstvujejo in tako pripomorejo k izboljšanju svojega zdravja in preseganju ovir, ki jih je bolezen postavila prednje. Po tekmovanju pa je dobro šel v slast pečen kostanj in malica.
V novembru so priredili nakupovalno razvedrilni izlet. Naprej so se odpeljali na Madžarsko in se po nakupih vrnili v Prekmurje, kjer so si ogledali izdelke iz ržene slame. Prijazni domačini so postopek nazorno razložili in prikazali. Za izdelke iz slame sami sejejo rž, ki jo še nedozorelo požanjejo na roke in nato klasje osmukajo. Samo tak postopek namreč zagotavlja, da se slama ne lomi in da ima prijeten lesk.
Nato so se odpeljali v Lipovce, kjer so se ustavili v prijazni gostilni na poznem kosilu. Da so Prekmurci res dobri gostitelji, pa so dokazali, ko so svoje goste presenetili in pripravili pravi martinov krst vina. Dobro razpoloženi so se brez nezgod vrnili domov.
Konec meseca decembra je odbor društva invalidov Šoštanj za svoje člane organiziral že tradicionalno praznovanje zaključka leta. Poleg dobre hrane in vesele glasbe je razpoloženje popestril bogat srečelov, za katerega so dobitke nabrali člani odbora. Naj se ob tej priliki zahvalimo vsem sponzorjem in darovalcem. Veselo razpoloženje je trajalo do zgodnjih jutranjih ur z obljubo, da se snidejo ob letu.
L. M.
~TòÌaJ)AaJ
£ ^W^OlfeLp i KPS-50ÒT/&0	||
t	l'£ rt
^ Q
5p«a, £ ^


V sredini decembra so se na svetovni zlet tabornikov v Čilu podali tudi šoštanjski taborniki. S srečanja so nam poslali kartico, na kateri pozdravljajo tudi vse Šoštanjčane. Prejšnji teden so se že vrnili domov, o svojih dogodivščinah pa nam bodo poročali v naslednji številki.
4. tradicionalni novoletni spust
Na zadnjem novoletnem spustu pred prelomom tisočletja, se je zbralo osem veslačev. Tako spust prvič beleži upad števila udeležencev, kar pa je spričo dramatičnega naraščanja v prvi triletki, razumljivo (1.1996 - 1 udeleženec, 1.1998 - 9 udeležencev). Število ženskih udeleženk je ostalo nespremenjeno, namreč ena. Razveseljivo pa je, da narašča število spremljevalcev. Toliko o statistiki. V ne premrzlem vremenu in vodi, so vsi sodelujoči preživeli prijetno popoldne in nepozaben večer. Za novoletni spust 2000 organizator napoveduje ustanovitev Republike Struge, s podelitvijo častnih nazivov in priložnostnih plaket, koncert kvarteta “Struge mi amor”, bogat srečelov in spektakularne polete v Savinjo. Organizator zagotavlja žur milenija, rezervacije pa niso obvezne. Berite Kaj, kdaj, kje! Vabljeni!
BoGo
mm NOVOLETNI TURNIR
Namiznoteniški klub SPIN
19. decembra 1998 je Spin Šoštanj organiziral novoletni turnir v namiznem tenisu, katerega se je udeležilo 30 igralcev Zasavja, Dolenjske ter domačega kluba. Tekmovanja so potekala v moški in ženski konkurenci posamično, ne glede na starost, ter v dvojicah.
Rezultatov so se naši tekmovalci ponovno zelo veselili.
Moški posamično: 1. mesto Ivan Zera, 2. Zoran Gajšek in 3. mesto Spasoje Tešanovič in Marjan Vitranc (Trnava). V tolažilni skupini pa je 1. mesto dosegel Tone Leber, drugo Igor Ramšak (Trnava), tretje pa sta si razdelila Vlado Blatnik (Rimske toplice) in Franci Tramšak (Marija Gradec pri Laškem).
V	ženski konkurenci je 1. mesto dosegla Jolanda Belavič, 2. Irena Klosternik in 3. Simončičeva.
V	dvojicah sta bila najboljša Kosel - Zupan (Radeče), druga Leber - Zera in tretja Dolar - Bartol (Trbovlje).
........................
Misel na podmladek se obrestuje
Na medobčinskem prvenstvu šolarjev Šaleške doline so bili najuspešnejši in pravzaprav brez prave konkurence Šoštanjčani. V namiznoteniškem klub Spin so zelo zadovoljni, saj je trdo delo z mladimi že obrodilo izvrstne rezultate. Med 84 učenci OŠ so mlajši člani NTK Spin dosegli naslednje rezultate:
Ekipno: 1. mesto Erik Gmajner in Manja Fajdiga (oba KDK)
Dečki - letnik 1984 in mlajši: 1. mesto Erik Gmajner, 2. mesto Željko Ačimovič (oba KDK)
Dečki - letnik 1986 in mlajši: 3. mesto Grega Fajdiga (KDK)
Deklice - letnik 1986 in mlajše: 2. mesto: Maja Sluga in 3. mesto: Ivana Zera
Tone Leber
SLAD ZAČETEK DOBER KONEC?
ačel se je drugi del tekmovanj v 2. državni odbojkarski ligi za ženske, in s tem je bilo konec počitnic za odbojkarice ŽOK Kajuh iz Šoštanja. V petek, 15. januarja, so v prvem krogu igrale z ekipo K2 Sport Frupi Vital, in razočarale.
Vsakdo, ki si je ogledal precej nezanimivo tekmo, je lahko opazil, da je z igro naših igralk nekaj narobe. Manjkalo ji je borbenosti, požrtvovalnosti in sploh se je zdelo, ko da so se naše igralke vdale že na samem začetku. Nekako niso našle skupnega jezika; med njimi je vseskozi vladala disharmonija, in kljub temu, da so na trenutke dobro zaigrale, je bilo to seveda premalo. Nasprotnice so, kljub temu, da njihova igra ni bila dosti
boljša, diktirale tempo, kar glede na ozračje v naši ekipi ni bilo težko. Z lahkoto so prihajale do točk, realizirale veliko zaključnih udarcev, predvsem po zaslugi slabe obrambne igre v našem polju. Tudi igra na mreži ni bila takšna, kot bi jo pričakovali od naših igralk, zato rezltat 3:0 za nasprotno ekipo ni presenetljiv. Izid v nizih K2 Sport Frupi Vital : ZOK Kajuh Šoštanj 17:15, 15:10, 15:9.
Postava: N. in J. Stevančevič, P. in H. Menih, Omerovič, Rifelj, Vreča, Šumnik, Sekulič, Jovičič.
Upajmo, da se kaj podobnega našim igralkam ne bo več ponovilo in jim zaželimo veliko več sreče v prihodnje.
H. Vreča
ZMAGA, PORAZ, PORAZ, ZMAGA,.
Košarkarski klub Elektra
r
lektra nadaljuje s spremenljivo uspešnostjo v letošnjem prvenstvu. V zadnji tekmi lanskega koledarskega leta so premagali drugouvrščeno ekipo Roglo Atras, in sicer na njihovem vročem terenu v Zrečah. Ekipi se zelo dobro poznata, saj sta bili nasprotnici tudi v lanski sezoni v 2. ligi. Šoštanjčani so imeli z njimi še neporavnane račune z začetka sezone, saj so doma izgubili z 79 : 90. Drugače pa je bilo pod Pohorjem, kjer so si Šoštanjčani priigrali zmago z dobro igro Brinovška in Črešnika pod košem, Rizmana (navijanje vseh gledalcev proti njemu ga je le še bolj motiviralo) in Božiča v drugem polčasu. Tekma se je končala z rezultatom 72 : 74 za Šoštanjčane, ki so na svoji strani za spremembo imeli tudi srečo.
Novo leto pa so začeli z dvema zaporednima porazoma. Najprej so v Tivoliju izgubili proti ekipi Uniona Olimpije mladih; predvsem po zaslugi slabega skoka. Lažje se je v Ljubljani poškodoval Rizman, ki je dobil udarec v oko, vendar odigral tekmo do konca in dosegel 30 točk. Končni izid: 86 : 79.
Veliko bolj boleč poraz pa je bil tisti v Novi Gorici proti predzadnjeuvrščeni ekipi 1. B SKL. To je bila zaostala tekma 11. kroga, ki bi morala biti odigrana že pred novim letom. Elektra je presenetljivo visoko izgubila s 97 : 77 in bila nevarno blizu začelja lestvice.
Na veselje šoštanjskih ljubiteljev košarke so uspeli košarkarji Elektre ta poraz hitro pozabiti, tako da so v soboto doma zanesljivo premagali ekipo Gradbinec iz Radovljice. Največ je k zmagi s 34 točkami prispeval tudi tokrat odlični Rizman, ki je tudi skakal pod obema obročema in asistiral pod koš. Brez učinkovite pomoči soigralcev pa uspeh seveda ne bi bil mogoč, saj je košarka končno le kolektivna igra.
Še bolj kot zmaga pa veseli dejstvo, da se je pod koše vrnil Žiga Medvešek, ki je bil zaradi poškodbe odsoten cela dva meseca (7 kol).
1. B SKL je zelo izenačena in že ena zmaga (ali poraz) lahko prinese velike premike na lestvici.
Lestvica po 14 odigranih kolih: Zagorje 26, Rogla Atras 24, Kemoplast Šentjur 22 (-1), Radenska in Ilirija 21, Banex, Elektra, Union Olimpija ml. in GD Hrastnik 20, Krško 19, Gradbinec Radovljica in Nova Gorica (-1) 18
V naslednjem kolu Elektra gostuje v Šentjurju, in sicer v soboto; že v sredo, 27. januarja, pa igra doma proti ekipi Ilirije.
S prvenstvom nadaljujejo tudi kadeti in mladinci. Elektrini kadeti se borijo za razvrstitev od 1. do 12., mladinci pa od 32. do 41. mesta. O rezultatih pa več v prihodnji številki.
Tjaša Rehar
ŽIVLJENJE
SI PREDSTAVLJAMO
brez mm
ŽIVLJENJE
wj eličina gozda, njegove prostorske in časovne razsežnosti I/ nam dajejo vtis, da je gozd neuničljiv in da se je po vsaki u katastrofi zmožen ponovno obnoviti. Skozi tisočletja svojega I obstoja je gozd razvil nešteto obrambnih mehanizmov in strategij. Po vseh naravnih katastrofah in pretresih je gozd vedno znova našel pot k ponovni vzpostavitvi življenja in razvoja. Ponekod mu ni uspelo ohraniti svojega razvoja in tu se je umaknil. Vse naravne motnje gozd razume kot nekaj samoumevnega in njegov razvoj je naravnan v njihovo premagovanje in s tem v samoohranitev.
Motnje, ki jih v okolju povzroča človek pa so za gozd nekaj novega, nekaj, kar gozd v tisočletjih svojega razvoja še ni srečal in zato tudi ni razvil obrambnih mehanizmov. Te človekove obremenitve okolja gozd slabijo in ga izpostavljajo tudi sekundarnim škodljivcem (bolezni, lubadar).
Večina ljudi si ob tem še vedno zatiska oči in misli, da ima gozd nadnaravno moč samoohranitve in nadaljnjega razvoja. Toda ob vedno novih in vedno bolj nevarnih človekovih obremenitvah okolja, gozd postaja vedno bolj nemočen in nezmožen z obrambnimi mehanizmi, ki jih premore, zatreti naraščajočo nevarnost.
V nekaj desetletjih je iz naših gozdov izginil brest (holandska brestova bolezen), sredi 50. let je začela umirati jelka, ki se pojavlja na tretjini vseh gozdnih površin. Nikoli nismo odkrili pravega vzroka njenega hiranja. Toda dejstvo je, da dokler nismo začeli močno obremenjevati okolja z nevarnimi plini, je jelka živela, ni umirala. Danes se njeno stanje počasi popravlja, toda samo ponekod in v majhni meri. Vsa ta dogajanja smo nekako vdano sprejeli. Toda danes je nevarnost mnogo večja, saj nam umira velik del gozda. V nazarskem območju, kamor spada zgornja Savinjska dolina in Šaleška dolina zaradi emisij umira skoraj tretjina vseh gozdov. Velik del površin območja poraščajo močno zasmrečeni gozdovi, oslabljeni zaradi bolezni, škodljivcev, vetrolomov, snegolomov in ponekod preštevilne divjadi. V območju le četrtina gozdov ni močneje ogrožena. Vsi ti podatki so zastrašujoči.
Gospodarji gozdov ne smemo biti samo gozdarji in kmetje, ampak vsa družba, ki mora doumeti, da je gozd živa stvar, ki pa je ranljiva in nam pred očmi umira. Reševanje gozda mora postati naloga vseh nas. Ne smemo dopustiti, da nas katastrofe opomnijo, da smo nekaj naredili narobe. V lanskem letu mi je ostal v spominu dogodek, ko so po močnem deževju v južni Italiji zemeljski plazovi dobesedno odnesli ves hrib, natrpan z hišami. Veliko ljudi je umrlo. Dogodek je bil posledica nekontrolirane in nenačrtovane urbanizacije, ko so posekali ves hrib in ga natrpali z hišami. Narava je prinesla opozorilo v zelo tragični obliki, toda iz tega se moramo veliko naučiti.
Predstavljajmo si našo dolino brez gozda. Najprej bi ostale brez življenjskega prostora tisoče živalskih in rastlinskih vrst. Propad gozda bi gospodarsko zlomil številne gorske kmetije, ki jim gozd pomeni pomemben ali pa celo glavni vir dohodka, prav tako pa tudi manjše kmetije in polkmetije, ki jim gozd predstavlja vir za pokrivanje investicij v kmetijo in domačih potreb. Na razgaljenih površinah bi prišla do izraza erozija. Razpadla bi gozdna tla, ki kot velika goba zadržujejo, čistijo in podaljšujejo odtok vode. V gorah bi zagospodarili hudourniki, v nižinah poplave. Oboji bi odnašali plodno zemljo in s tem tudi hrano ljudem in upe po vrnitvi življenja. Spremembe klime bi povzročile veliko otoplitev ozračja. Zagospodaril bi tudi veter. Izleti v gozd in naravo bi se spremenili v izlete po ruševinah in praznini. Revnejši bi bili za dneve preživete v čudovitem svetu gozda. Prav to bi se zgodilo v najbolj črnem scenariju, če bi propadel ves gozd.
Bojimo se umiranja gozda, vprašati pa se moramo, kaj smo pripravljeni storiti in čemu smo se pripravljeni odreči za njegovo ozdravitev. Gozd je zadnja prvina našega okolja, ki podlega človekovim vplivom. Vode smo že onesnažili, prav tako tudi ozračje, plodno zemljo zastrupljamo s pesticidi in insekticidi. Gozdarji smo in bomo tudi v prihodnosti ostali glasniki dogajanj v gozdu. Če v preteklosti nismo v večji meri znali in zmogli, bomo pa danes in v prihodnosti morali najti pot do javnosti in jo prepričati, da je današnja stiska gozda jutrišnja stiska človeka.
Damjan Rožič, dipl. ing. gozd.
Program zimskega izobraževanja za kmete (1998/99)
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
Naslov	Predavatelj	Datum	Lokacija
PREDAVANJA: PREHRANA VISOKO PRODUKTIVNIH KRAV IN TELIC, GRADNJE HLEVOV	Prepadnik Helena, dipl.ing.kmet., ZŽV Celje Pšaker Peter, dipl.ing.kmet., ZŽV Celje Martin£ič Marjan, dipl.ing.kmet., Emona Ljubljana	27. januar 1999 ob 9.00 uri	dvorana Občine Šoštanj
DAVEK NA DODANO VREDNOST, POSLEDICE PRIKLJUČITVE SLOVENIJE K EU IN PREDVIDENA REFORMA KMETIJSKE POLITIKE	Simončič Darko, dipl.ing.kmet., ZŽV Celje	3. februar 1999 ob 9.00 uri	dvorana Občine Šoštanj
SMERNICE ZA GOSPODARNO GNOJENJE NA KMETIJI IN ZA GOSPODARJENJE NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH	Pavlič Ema, dipl.ing.kmet., ZŽV Celje	5. februar 1999 ob 9.00 uri	dvorana Občine Šoštanj
HIBRIDI KORUZE, PREDSTAVITEV REZULTATOV POSKUSOV V LETU 1998, O KORUZNEM HROŠČU IN ZAŠČITA POSEVKOV PRED BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI	Pavlič Ema, dipl.ing.kmet., ZŽV Celje Knapič Vlasta, dipl.ing.kmet., ZŽV Celje	24. februar 1999 ob 9.00 uri	dvorana Občine Šoštanj
TEČAJ: PRIREJA MLEKA: - osnove prehrane krav molznic -	ocenjevanje krme -	higiensko pridobivanje mleka -	najpogostejše bolezni pri goveđu	Prepadnik Helena, dipl.ing.kmet., ZŽV Celje Pevec Tatjana, dipl.ing.kmet., ZŽV Celje Diklič Lidija, dipl.ing.kmet., ZŽV Celje veterinar	11.	februar 1999 ob 9.00 uri 12.	februar 1999 ob 9.00 uri	kmetija Obu Ivan, Podkraj 36, Velenje kmetija Mežnar Silvo, Florjan 16, Šoštanj
TEČAJ O REJI DROBNICE (usmeritve pri reji drobnice, ureditev pašnika, prehrana in krma, gradnja in preurejanje marec 1999 hlevov, lastnosti in predelava mleka, kontrola porekla in proizvodnje, gospodarnost reje, oskrba in nega živali) (PRIJAVE ZBIRAMO DO KONCA JANUARJA 1999!!!)			lokacija bo javljena naknadno
INTERESNE SKUPINE: PREHRANA PLEMENSKIH SVINJ IN PITANCEV REPRODUKCIJA PRAŠIČEV	Prepadnik Helena, dipl.ing.kmet., ZŽV Celje Židan Dejan, dr.vet.med., Vet. zavod Slovenije	22. januar 1999 ob 9.00 uri	kmetija Borovnik Slavko, Lokovica 34, Šoštanj
		29. januar 1999 ob 9.00 uri	kmetija Golob Martin, Skomo 15, Šmartno ob Paki
UREDITEV PAŠNIKA IN PRAVILNO VODENJE PAŠE	Pevec Tatjana, dipl.ing.kmet., ZŽV Celje	10. februar 1999 ob 9.00 uri	dvorana KS Šoštanj
SMERNICE ZA EKOLOŠKO KMETOVANJE	Pavlič Ema, dipl.ing.kmet., ZŽV Celje	17. februar 1999 ob 9.00 uri	dvorana KS Šoštanj
BOLEZNI IN PARAZITOZE PRI OVCAH	Fritz Oskar, dr.vet.med., Veterinarski zavod Slovenije	18. februar 1999 ob 9.00 uri	dvorana Občine Šoštanj
KOLOBAR V VRTNARSTVU	Škerbot Igor, dipl.ing.kmet., KSS Žalec	2. februar 1999 ob 9.00 uri	kmetija Drev Franc in Maijana Slatina 12, Šmartno ob Paki
ŠKROPILNI KOLEDAR ZA VINOGRADE, ZATRAVLJANJE VINOGRADOV	Knapič Vlasta, dipl.ing.kmet., IHP Žalec Pevec Tatjana, dipl.ing.kmet., ZŽV Celje	april 1999	lokacija bo javljena naknadno
PRIKAZI: REZ VINSKE TRTE	mag. Beloglavec Boris, dipl.ing.kmet., KZ Maribor	februar 1999	lokacija bo javljena naknadno
PRIKAZ OBREZOVANJA SADNEGA DREVJA	Škerbot Iris, dipl.ing.kmet., KSS Velenje	marec 1999	lokacija bo javljena naknadno
NASTAVITEV SEJALNIC ZA KORUZO	Pavlič Ema, dipl.ing.kmet., ZŽV Celje	april 1999	Šoštanj, Šmartno ob Paki, Velenje (točne lokacije bodo javljene naknadno)
TESTIRANJE TRAKTORSKIH ŠKROPILNIC	Srednja kmetijska šola Šentjur	april 1999	lokacija bo javljena naknadno
KOTlilKp

ATEROSKLEROZA
Ateroskleroza je obolenje ožilja. Gre za poapnenje žil odvodnic ab arterij, zato lahko obolenje imenujemo tudi arterioskleroza. Zanimivo je, da ateroskleroza ne prizadene žil dovodnic (ven), zato obolenje “venoskleroza” ne poznamo.
Proces ateroskleroze je dolgotrajen, začne se že v zgodnji otroški dobi in se nadaljuje vse do smrti. Obolenje prizadene predvsem velike in srednje velike arterije, na katerih nastanejo takoimenovane lehe, zatem pa atero-
mi. Ti so sestavljeni iz maščob, kalcijevih soli in vezivnega tkiva. Stena tako spremenjene žile ni več gladka, je tanjša, istočasno pa zožena in krhka (sklerotična). Izraz ateroskleroza je torej sestavljen iz besede ateroma in sclerosis. Na tako spremenjene žile se sčasoma prilepijo še trombociti ali krvne ploščice, ki že zoženo arterijo povsem zaprejo. Ce
se to zgodi na srcu, govorimo o srčni kapi, če pa v možganih pa o možganski kapi. Kap je lahko delna ali smrtna.
Kot je že znano, aterosklerozo pospešujejo številni faktorji tveganja, kot so preobilica “škodljivega” holesterola, kajenje, visok krvni pritisk, debelost, sladkorna bolezen, premalo telesne aktivnosti in še kaj. Aterosklerozi se povsem izogniti ne moremo, saj vsi vzroki še niso znani, lahko pa z zdravim načinom življenja preprečimo njeno napredovanje. Najvažnejša je seveda preventiva, če pa že pride do izrazite ateroskleroze, potem je potrebno najprej predpisati ustrezno dieto, opustiti vse rizične faktorje, šele potem uvedemo zdravljenje z zdravili. Največji krivec za aterosklerozo je tako imenovani “škodljivi” holesterol, katerega pa znižuje najbolj redna telesna aktivnost.
Z zdravim načinom življenja in, če je potrebno, z rednim jemanjem zdravil, si lahko torej izboljšamo in podaljšamo kvaliteto življenja.
Valter Pirtovšek, dr. med.
R E Z
O KOLINAH TAKO IN DMICAČE
£
es je! Tudi kolini1 niso več, kar so bile, pa naj mislim s tem na običaj kot tak ab pa kar na svinjo samo.
Svinja kot žival je pri različnih narodih obravnavana in pojmovana zelo razbčno. Ce se ozremo preko meje ah stopimo nazaj, izvemo, da je svinja že v starih civilizacijah simbolizirala na eni strani plodnost in razcvet, na drugi pa požrešnost, poželenje in nečistost. Pogosto je služila kot žrtev raznim bogovom. In če vas kdo dolgočasi v ljubezni, vedite, da je v grških mitih čarovnica Kirka take ljudi začarala ravno v svinje. O svinjah bi se tako dalo povedati še veliko, nas pa zanima svinja iz domačih logov, se pravi iz domačega svinjaka. Zanimajo nas kohne, kjer kljub preganjanju poganskega mišljenja v slovenskem ljudskem izročilu še vedno najdemo predstavo, da so kohne v bistvu nekak obred. Nekakšno obredno uživanje prašiča oziroma jedi pripravljenih iz njega z namenom bujenja občutka skupnosti, obilja in sreče v naslednjem letu.
Praznik kolin že od nekdaj oznanja prve zimske dneve. To pomeni, da so ta čas Živah spitane in pripravljene na zakol z namenom ustvarjanja zalog za težke čase. V času duhov naj bi po kohne prihajali tudi predniki in zahtevah svoj delež. A kohne so kljub temu vesel praznik, pravzaprav se ponašajo z imenom DOMAČI PRAZNIK. Vendar nosijo svojo specifičnost glede na kraj in običaje. Ce pogledamo v Haloze, je zakol zavit v pravo skrivnost. Dokler prašič ni mrtev, vlada na dvorišču popolna tišina.
V	Prekmurju so imeh navado natakniti na nož strok česna, da je prašič manj cvilil, na Gorenjskem pa so takoj po zakolu vrgli okrvavljen nož čez streho, češ, da bo naslednja svinja vsaj tako velika kot zdajšnja.
V	Slovenskih goricah so svinjo posipah z žegnano soljo, gospodinja je devetkrat pometla vse hišne sobe in nato postavila na sredo izbe, kjer bo ležala svinja škaf vode. V tej vodi so si klavci umih roke z namenom, da bodo v tej hiši tudi v bodoče lepi prašiči.
Same koline so zahtevale dosti priprav, otroci niso šh v šolo, na večerjo pa so po-vabih sorodnike in sosede. Včasih so ob tej priliki pojedli kar celega prašiča, poleg ostalih dobrot, ki jih je gospodinja postavila na mizo. Klobase so začeli delati proti večeru, čreva so prali v potoku, nadevi pa so različni, kakor so različna tudi imena za klobase. Na Tolminskem jim pravijo “mulce”, slovenska posebnost pa so tudi krajnske klobase ter nadevan želodec, ki slovi posebno na Gorenjskem in v Savinjski dohni. Poglavje zase je kraški pršut, znana pa je tudi zaseka ah zaska.
Kohne so včasih res predstavljale pravi praznik in znano je, da so včasih poslah kos mesa tudi sosedom, (dobri stari časi!), kakor tudi gosposki. Tako poroča leta 1620 skrbnik gradu Vrbovec svojim gospodarjem v Gradec: Tudi se \. Furstavi Gaudi pošlejo letos koline, 12 ardečih klobas, 6 šobel-nov, 4jetmice, 5 krvavic, 2 hrbta in en želodec....
Se vehko več je znanega in še veliko več šeg je povezanih s kolinami. Kohko je danes ostalo od tega, je odvisno od okolja in ljudi, čeprav na podeželju svinjina kot mesna hrana še vedno velja za zelo pomembno. Kohne se jedo zlasti za božič in pusta, mislim pa. da se jih nihče ne brani tudi vmes. Tako predvsem na vasi. V mestu je vonj po obarjenih krvavicah često le še nostalgičen spomin, pa še to le za starejšo generacijo. Mlajše spominja na kohne le oglas v časopisu: Za zakol prodam prašiča domače reje...
MiKo
Utrinek železniški
pogovora na i postaji
it
skupaj
onec decembra sem med čakanjem na vlak navezala pogovor z mlado mamico, ki je hčerko čakala na vlak. Očitno sta se mudili po nakupih, saj sta bili obloženi z vrečkami. Med pogovorom sem izvedela, da je gospa stanovalka graščine v Šoštanju. Ker vem, da je lani decembra gorelo in ker so se med letom vršila kar vidna dela, me je seveda zanimalo, kako občuti požar neposredno prizadet človek.
Povedala mi je, da je že dobila ključe istega stanovanja, ki je seveda preurejeno in ustreza današnjim standardom. Pričakovanega zadovoljstva pa ni bilo, temveč zgolj tar-
DROBIŽ
MODRA - BARVA LETA 2000
er je lepa, pomirjujoča, pleli menita, nežna in privlačna. 1\ Vsi oblikovalci jo bodo malikovali kot smernico za leta, ki prihajajo, ker nas pomirja, pričara nam vedrino in kot barva neba simbolizira neskončnost. Modne bodo prav vse nianse, od barve neba do temno modre, ki se čudovito sklada z belo.
Dolce & Gabbanna sta inovativno pobarvala eko krzno v kovinsko modro lesketajoči se ton, za katerega se zelo navdušujejo mladi. Iz Diorjeve hiše prihajajo podložene svilene jakne, obleke iz svetlečega satena. Najdrznejše si bodo upale pobarvati modro lase ali vsaj pramene las. Torbica je v svetlo modrih tonih, lahko je posuta z drobnimi rožicami. Enako velja za čevlje. Tudi make-up naj bo v ustrezni modri barvi.
Za pomlad in poletje prihajajo Kenzove kolekcije kratkih majic do pasu, prešite in krojene po telesu. Modne pelerine, do pasu ali segajoče do tal, so pika na i. Najbolje, da so iz eko krzna ali prozornih tančic za večerne priložnosti.
Veliko modnih novosti si lahko ogledate v trgovini Gospodična, kjer so pripravili kolekcijo maturantskih oblek in kompletov, bluz in hlač, ki se lahno svetijo. Mame in tete lahko izberejo lep kostim ali komplet.
M. H.
G
BUTIK
ospodična
Prešernov trg, Šoštanj • •••••••••
sporoča, da je za 20 - 50% znižala cene vsem izdelkom iz zaloge:
krila od	990 SIT
puliji od	1990 SIT
nekateri kostimi le 3000 SIT enotna cena dolgih puloverjev 2990 SIT in vsa otroška oblačila ugodno
vse plačilne kartice in zamik čekov
nanje, kakšni bodo stroški.
Čudim se mladi mamici, saj je pred njo še veliko ustvarjalnih let, v katerih bo lahko omogočila sebi in otroku lepše življenje, pogoj za to pa ji je v bistvu tudi lepo stanovanje. Kolikor sem prej poznala razmere na graščini, vem, da so bile nemogoče in da naj bi zagorelo tudi zaradi malomarnosti. Če so stroški zdaj veliki, se ni čditi, saj se je veliko ljudi potrudilo za res dobro opravljeno delo. Ljudje naj bi vedno strmeli po boljšem, vendar morajo za to tudi kaj narediti. Tudi primerno bivanje je pogoj za dobro počutje in zdravje. Če pa gre za zdravje otroka, pa menim, da noben strošek ni prevelik.
M. R.
Zanimivost naše zgodovin^
»va avtorja Stane Grudnik in Rudi Kortnik sta sestavila zanimivo rodbinsko drevo. Začetki segajo v leto 1770. Nekaj podatkov sta izbrskala iz albumov, nekaj pa sta jih pridobila od najstarejših članov rodbine. Oblikovati in zbirati podatke iz takšne preteklosti je dolgotrajno delo, na koncu pa takemu izdelku pritiče seveda tudi srečanje. In avtorja upata, da bo do tega kmalu prišlo.
VEDEZEVALKA
Stranka pride k vedeževalki in ji pokaže dlan.
Vedeževalka: “Vas bodo zaklali, skuhali in spekli.”
Stranka se brani: “Počakajte, da slečem rokavice, so namreč iz svinjske kože”
POGOVOR MED PRIJATELJICAMI
Prva pravi: “Jaz sem se uprla možu in sem mu rekla, da ne kuham več. Prvi dan je bila tema, drugi dan si je spekel jajco, tretji dan pa je skuhal kompletno kosilo.”
Druga pravi: “Jaz pa sem mu rekla, da ne bom več prala. Prvi dan je bila tema, drugi dan si je opral najnujnejše, tretji dan pa je že napolnil pralni stroj.”
Tretja se pritoži. “ Tudi jaz sem mu rekla, da ne perem in ne kuham več. Prvi dan je bila tema, drugi dan tudi tema, tretji dan pa sem že malo videla na levo oko.”
POLICAJ IN SLAŠČIČAR
Policaj ovadi slaščičarja, da ga je udaril. Komandir, ki raziskuje zadevo, vpraša slaščičarja, zakaj je to storil.
Slaščičar:” Oprostite, ampak res se nisem mogel premagati. Vaš podrejeni je prišel k meni in naročil kremšnite in kokakolo. Pojasnil sem mu, da je kremšnit zmanjkalo. Nato je zahteval kremšnite in oro.
Spet sem mu pojasnil, da je kremšnit zmanjkalo. Ko pa je v tretje naročil
kremšnite in kokto, so mi popustili živci in sem ga udaril.”
“Prav ste ravnali,” pravi komandir. “Pa še kremšnito bi mu lahko zabasali v usta.”
II0DICKE
Podjetni Cigler si je umislil PUB. Ker se v njem zbirajo v glavnem mladi, spravlja to njihove starše v oBUP.
***
Volitve so za nami. Ko je naslednji dan stari/novi župan prišel na občino, je mislil, da je prišel v Natkov volilni štab.
***
Krajevne skupnosti so nanovo zaživele. Nekateri elani pozabljajo, da so z novimi funkcijami prevzeli tudi nove dolžnosti. Tako ne bi hodili silvestrovat v Velenje na trg, ampak bi v okviru možnosti organizirah Silvestrovo na prostem v Šoštanju.
Na Silvestrovo je bilo v Velenju na trgu kot na fronti. Po tem ko smo uspešno prestah napad težkega orožja v obhki petard in raket ter še česa, smo mirno zaspali v Šoštanju, mestu duhov.
ANEKDOTA
(zapisala S. Kompan)
V družini se pogovarjajo o avtomobilih. Očka pravi, da se njihov avtomobil imenuje Golf in je star že 12 let. Petletni sin Vid ga vpraša če je to velika starost. Ko očka pritrdi, Vid reče:”Potem ga bomo imenovali kar “GOLFOZAVER!”
Lepo in primemo darilo za
vsakogar!
268 strani trda vezava format A5
Ob praznovanju 650 letnice trških pravic Šoštanja je Občina Šoštanj izdala knjigo Franca Hribernika MESTO ŠOŠTANJ.
Spremna beseda in opombe: prof. Tone Ravnikar. Knjiga je obvezno berilo za vsakega prebivalca zahodnega dela Šaleške doline, ki želi spoznati sebe, svojo zgodovino, svoje prednike in njihovo življenje.
Knjigo lahko kupite v Papirnici Pero, Aškerčeva, Šoštanj in v Mestni galeriji Šoštanj
Cena 3.900 SIT
SPET M ZAČETKI)
Z začetkom leta, ki ga nekateri že označujejo za KONEC, sovpada tudi začetek novega štiriletnega mandata občinske oblasti. Res je, volitve, ki so se zgodile tam nekje pred bučnimi prazniki, so že skoraj pozabljene. Tudi spomin na volilne obljube hitro bledi, kar zdaj že izkušeni občinski politiki dobro vedo. Zdi se, da so si tisti, ki so volitve ‘'preživeli ’, vzeli čas za krajši oddih. Omenjeno povolitveno MRTVILO pa kalijo le na novo (beri prvič demokratično) izvoljeni sveti KRAJEVNIH SKUPNOSTI. Svet KS Šoštanj ima že Statut delovanja KS in bolj ali manj usklajen program dela. Prav lahko pa se zgodi, da bosta očitna zagnanost in optimizem prvih sestankov žrtvi nerazčiščenih lastniško pravnih odnosov med občino in KS, ki ga skriva “novi” status samostojne PRAVNE OSEBE. Sicer pa, štiriletni mandat sega celo v drugo tisočletje, zato potrpežljivost ne bo odveč.
Kot verjetno veste, ste (so) tudi mene izvolili za člana sveta KS Šoštanj (vsem se za zaupane glasove zahvaljujem). Priložnost sodelovanja v svetu KS bom v bodoče poskušal izkoristiti tudi za pisanje prispevkov v našem LIST-u. Naj za tokrat navedem le nekaj mojih ugotovitev iz uvodnih sej. Prva se nanaša na usklajevanje programa dela, ki ga pravzaprav sploh ni bilo potrebno usklajevati. Seveda večina Šoštanjčanov hitro našteje ključne probleme kraja, saj so ti ob dolgoletnem zanemarjanju preveč očitni. A če Novo stanovanje v graščini, zaenkrat še prazno poskušam zaobjeti številne
predloge, projekte in ukrepe, bi lahko vse povedano združil v ZELJO, da bi si Šoštanj povrnil vsaj del svoje stare veljave. Kako težko je to doseči, je verjetno jasno tudi županu občine, v katero so Šoštanjčani polagali (pre)velike upe. Z uresničevanje te želje smo žal še vedno bolj ali manj NA ZAČETKU. Ne gre pozabiti, da se za svojo občino lahko zahvalimo predvsem upravičeno razočaranim Šoštanjčanom, ki so svojo voljo izrazili na referendumu leta 1994.
Ker se prištevam med skeptične optimiste, ne verjamem v čudežni razcvet našega mesta. Verjamem pa, da se da iz Šoštanja narediti prijeten kraj za bivanje, z urejenim prometom, lepimi stanovanji, z veliko rekreacijskih površin. Ne verjamem toliko v gospodarski razcvet, čeprav se tudi tu odpirajo možnosti (neizkoriščena industrijska cona TUS).
Največje pomanjkanje, kot ga vidim sam, pa ni več v denarju ali prostoru, temveč v znanju. ZNANJE, ki se v mlajši generacij^ šele razvija, je tisto, kar bo Šoštanj v prihodnosti najbolj potreboval.
Ste se kdaj vprašali, zakaj je Ljubljana kulturno tako pestro in zanimivo mesto, z relativno visokim življenjskim standardom? Zaradi koncentracije znanja seveda. Brez študentov in dijakov je Ljubljana le “butana”. Tako kot je “bulan” Šoštanj, ki mladim ponudi le možnost sestajanja na betonskem platoju vročevodne naprave, medtem ko rokometno igrišče uporabljajo le tisti, ki si upajo preplezati visok ZID.
Kako pa v kraj, ki je “daleč” od Ljubljane, kljub temu privabiti znanja željne in ambiciozne ljudi? Z dobrim STANOVANJEM, seveda. Ge v mestu bivajo tisti, ki jih skrbi prihodnost, bo želja po izboljšanju bivalnih pogojev veliko večja. Ustvarjanje pogojev za življenje novih bolj izobraženih Šoštanjčanov in s tem povečanje koncentracije znanja, je po moje PRVI KORAK na poti dolgoročne prenove Šoštanja.
Požari, ki so Šoštanju v zgodovini večkrat zagodli, se štejejo za nesrečo. Požar, v katerem je pogorela naša stara GRAŠČINA, pa bi težko označili za nesrečen. STANOVANJSKI SKLAD si zasluži vse pohvale, saj je rešil šoštanjski simbol in ga spremenil v za bivanje prijetno stanovanjsko stavbo. Arhitekt je tokrat zmogel dovolj spoštovanja obstoječega in hkrati dobro razporedil stanovanjske prostore, ki so kljub togemu zunanjemu videzu stavbe dovolj sodobna (raznolika in prilagodljiva). Kar 33 lepo urejenih stanovanj (to je toliko, kot v novi Vegradovi “polovički”) je vsekakor korak v PRAVO SMER. Upam, da bo obnova kompleksa GRAŠČINE, ki se ho nadaljevala tudi v smislu ureditve okolice, postala znak za začetek nove, bolj uspešne zgodovine Šoštanja.
Edi VUČINA
SolSKf
POSEBNEŽ
OGLED LUTKOVNE PREDSTAVE
Moj brat Jure je nekaj posebnega.
Ko dobimo obisk, pogovor vleče na ušesa. Včasih pa se tudi sam vključi in takrat se mu vsi smejijo, saj je zelo duhovit. To pa je podedoval po očetu, zato ga vsi kličejo Mali Fili.
V prostem času gleda televizijo in ve že vse programe na pamet. Ker jaz ne maram njegovih risank, ki jih večkrat gleda, se velikokrat spreva. Razburi se že ob majhni besedi, zato se velikokrat tudi stepeva. Kadar se sporeče s svojim najljubšim in edinim pravim prijateljem, je zelo žalosten in jezen. Po sobi se vlači kot megla, nič ne dela in je siten kakor podrepna muha. Takrat ga moramo vsi pustiti pri miru.
Ze kot mali otrok je imel rad živali. Kadar pa naša muca povrže mladičke, jih preučuje, dokler ne odrastejo. Pri njih je najmanj petkrat na dan in lepo skrbi zanje. Ko pa se jim kdo od nas približa, nas nažene iz sobe, rekoč: “Pustite mladiče, saj vidite, da spijo!” Tako sem lahko pri mucah samo takrat, ko ga ni.
Nikoli se mu ne ljubi delati domačih nalog, ker pa je zelo bister, je v šoli zelo uspešen. Če meni starši kaj kupijo, nikoli ne sme zaostajati. Vse si zapomni in mamo spravlja ob živce, dokler ne dobi tiste stvari.
Zelo rad je, zato je debel. Če v hladilniku ni njegove najljubše hrane, vedno vpraša: “Kdo mi je vse pojedel?” S sklonjeno glavo odcaplja iz kuhinje in sede pred televizijo.
Njegovi na kratko ostriženi lasje so kakor bodice. Kadar pa te pogleda s svetlo modrimi očmi, se človek ves zmehča.
Vsi ga imamo radi, čeprav se včasih počuti odrinjenega.
Ema Tumše, 7.a OS Karlu Destovnika Kajuha
BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA ZARJA
Ì
Praznično okrašena dvorana v Šoštanju je bila polna do zadnjega sedeža. Ni bil na programu film, ki je pravzaprav včasih edina “kulturna” prireditev, za katero se zanima šoštanjska mladina. Osnovnošolci obeh šoštanjskih šol so se zbrali na božično-novoletnem koncertu pihalnega orkestra Zarja Šoštanj, ki je pripravil zares prijetno urico za šolsko mladino.
Simpatični napovedovalki - osnovnošolki z obeh šol - sta povezovali program in hkrati ob vsaki skladbi
poučili mlade poslušalce, kakšno skladbo bodo slišali, kateri instrumenti bodo imeli glavno vlogo, kdo je solist.
Okrester je začel z vedno priljubljenim Straussom - potpuri (venček) dunajskih valčkov: Na lepi modri Donavi... Počutili smo se, kot bi bili na novoletnem koncertu na Dunaju, saj so bili tudi glasbeniki v svojih modrih uniformah in z bleščeče očiščenimi inštrumenti kot dunajski filharmoniki. Skladbe so bile poskočne in plesni ritem je premamil tudi mlade gledalce: nekateri so se tako vživeli, da so vmes tudi sami zaigrah na izmišljene bobne, saksofone, trobente... Tudi dirigent jim je bil všeč, saj so mnogi v ritmu še sami
dirigirali. Pred nami je oživel tudi znani junak risanih filmov racman Jaka. V groteski za solo pozavno in orkester je mlad pozavnist odlično zaigral na pozavno s posebnim dušilcem in v tehniki, ki je tipična za pozavno - glissando. Glasbeniki so se dolgoletnemu dirigentu orkestra Silvu Tamšetu za njegov trud oddolžili tako, da so zaigrali njegovo skladbo Za naše vaščane.
Koncert pa so zaključili z venčkom anglo-ameriških božičnih pesmi, znanih po vsem svetu. Pesmi so bile izvajane že v vseh zasedbah od vokalnih, vokalno inštrumentalnih, zabavnih priredb do priredb za simfonični orkester s solisti ali brez. Izvajajo jih tudi ulični glasbeniki ob božičnem času v ZDA, v zadnjem času pa jih je pogosteje slišati tudi pri nas.
S to skladbo nam je orkester zaželel vesel božič in srečno novo leto 1999. Glasbeniki z dirigentom vred pa upajo, da bo v prihodnje več zanimanja za igranje na inštrumente, ki so zastopani v pihalnem orkestru. Morda pa se bi kakšen nadebudni glasbenik rad videl v prihodnjih letih v vrstah šoštanjskega pihalnega orkestra Zarja.
Jožica Andrejc
sredo, 16. decembra 1998, smo se kulturniki z vseh osnovnih šol v Šaleški dolini odpravili v Ljubljano.
Nismo se še utegnili dobro spoznati, že nas je avtobus odložil pred Cankarjevim domom. Tam smo si ogledali veliko razstavo izdelkov iz lego kock. Iz tega pravljičnega sveta nas je pot vodila do Lutkovnega gledališča, kjer smo si ogledali legendarno pravljico o zobatem in velikodušnem velikanu Brkonju Celjustniku. Pisane lutke človeških in mitoloških bitij prepletajo zgodbo o prijateljstvu, ljubezni, človeški hudobiji in maščevanju. Prevzela nas je razkošna odrska postavitev in slikovita glasba.
Po lutkovni predstavi smo si ogledali še razstavo prvih in najmanjših lutk na Slovenskem, s katerimi je umetnik Milan Klemenčič zaigral v svoji dnevni sobi na malem odrčku. Po pripovedovanju si je predstavo sprva osvetljeval s petrolejkami; pri tem je moral biti seveda zelo previden, da se ni kaj zažgalo ali poškodovalo. Ker torej ni bilo elektrike in gramofonov, je predstavo spremljala živa glasba, sam pa je uprizarjal veter in nevihto.
Nazadnje nam je preostalo nekaj prostega časa in vsaka skupina si je s svojim mentorjem ogledala delček Ljubljane. Šoštanjčani smo skupaj s svojo mentorico Lidijo Volk obiskali ljubljansko tržnico, se sprehodili ob Ljubljanici, kjer so se ponujale praznične stojnice, lakoto pa smo potešili v restavraciji Mc Donald's.
Nato smo jo ubrali skozi park Tivoli, kjer nas je že čakal avtobus in nas vesele, zadovoljne odpeljal domov.
Za ta dan bi se radi vsi skupaj zahvalili vsem, ki so nam omogočili prijetno doživetje, s čimer so nam poplačali trud za delo na kulturnem področju.
Mojca Čebul, Katja Švare, Aleksandra Cavnik Janja Kotnik, Peter Jun, OS Hibe Rocka
NAŠA DRUŽINA
V družini nas je pet, živahni pa smo za deset. Dva velika, trije mali smo se v družino zbrali.
tjaž je glava družine, včasih pa ga mamica izrine in nam da povelje, da vsi izpolnjujemo le njene želje. “Pomivaj, pospravljaj, odnesi smeti!” take ukaze nam Metka deh.
Pa saj nista vedno tako robata, včasih nas starša na vso moč “erkljata”.
Športnik v družini šestletnik je Marko, igra tenis, “fuzbal”, košarko.
Rad tudi poje, zapoje uain solo,
njegova služba pa je hoditi v malo šolo.
Tea je naša mala nadloga, nikoli nič ne uboga.
Vsi pa jo noro radi imamo in je za nič na svetu ne damo.
V hiši nikoli ni prave tišine, jaz poskrbim, da dan glasno mine. Povzročim dodaten nemir, tako da zaigram na klavir.
A ni prehudo!
Vam moram priznati, da nikdar od tu ne mislim zbežati.
Saj mi si uredimo tako, da nam je kar najbolj lepo.
Tamara Es, 4.a OŠ Karlo Destovnika Kajuha
\ I S
I \

\ 1 1 ° (' 1 L N 1
NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ
IME__________________PRIIMEK___________________________
NASLOV ________________________________________________
LETNA NAROČNINA 1000 SIT
NASLOV: LIST OBČINE ŠOŠTANJ, p.p. 4,3325 Šoštanj
A k

i

Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: p.p. 4, 3325 Šoštanj • tel.: (063) 883-001, 40-310 • e-mail: list@i-rose.si • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ
•	Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠULA MENIH
•	Tisk: TISKARNA VELENJE d. d.
Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka.
Tiskano na recikliranem papirju