Kako smo in kako bomo gospodarili
Na zadnjem zasedanju vseh treh zborov skupščine obči-ne Ljubljana Center so delegati obravnavali uresničevanje srednjeročnega družbenega plana občine v prvih devetih mesecih preteklega leta. Da bi lahko bralcem posredovali popolnejšo informacijo o gospodarjenju v preteklem ob-dobju, smo se pogovarjali s predsednikom izvršnega sveta občinske skupščine, tovarišem Miroslavom Samardžijo.
»Če pogledamo stopnje rasti družbenega proizvoda, indu-strijske proizvodnje, zaposle-nosti, produktivnosti dela in drugih pokazateljev gospo-darjenja, lahko rečemo, da do-segamo rezultate, predvidene v srednjeročnem planu. Pri tem velja poudariti, da smo sprejemali predvidene stop-nje rasti v obdobju, ko so bili pogoji in rezultati gospodarje-nja slabi, tako da so sprejete stopnje rasti sorazmerno niz-ke.
Glede izgub v gospodarstvu lahko rečem, da smo v primer-javi z letom 1976 stanje močno izboljšali. V prvih devetih me-secih lanskega leta je izkazo-valo izgubo le še 18 organizacij združenega dela, višina izgub pa je predstavljala le 0,4 od-stotka ustvarjenega dohodka gospodarstva občine. V ena-kem obdobju leta 1976 so izgu-be predstavljale celih 13 od-stotkov ustvarjenega dohod-ka. Kljub vzpodbudnim rezul-
tatom pri odpravljanju izgub pa še vedno obstajajo delovne organizacije, kjer izgube niso le plod trenutne situacije na tržišču, temveč rezultat dolgo-ročnejših (napačnih) usmeri-tev in nesposobnosti, da bi s pomočjo sanacijskih progra-mov izgube odpravili. Taka or-ganizacija je predvsem Alpe-Adria, večji problem pa se ka-že tudi v Kompasu in nekate-rih manjših delovnih organi-zacijah, za katere sodimo, da v roku, ki je predviden z zako-nom, svojega stanja ne bodo uspele utrditi.
Ob tej priložnosti bi veljalo spregovoriti tudi o smernicah za uresničevanje srednjeroč-nega družbenega plana občine v letu 1978. Ena najosnovnej-ših nalog v letošnjem letu je vsekakor preobrazba družbe-noekonomskih         odnosov,
predvsem vzpostavljanje do-hodkovnih odnosov med trgo-vino in proizvodnjo, nadalje proučitev konstituiranja de-
«>::.   :-.-.-. ¦.-¦¦¦      '-•...-•«¦ r     """"•.....¦" ¦¦¦¦                          .....-»¦»-----------------------
lovnih organizacij, od obliko-vanja temeljnih organizacij do ustanavljanja sestavljenih or-ganizacij, ki izpopolnjujejo pogoje za združitev v SOZD, vendar so še vedno organizira-ne kot DO.
V dogovoru o temeljih plana za obdobje 1976-1980 smo predvideli posebno nalogo o združevanju dela in sredstev trgovskih organizacij različ-nih področij, tukaj bi omenil predvsem tekstilno trgovino na drobno. V dveh letih ure-sničevanja srednjeročnega programa razvoja na tem po-dročju nismo uspeli in to kljub temu, da je bila ustavnovljena posebna delovna skupina, ki naj bi pospeševala združenje. Namen združevanja trgovskih
organizacij je predvsem ta, da bi imeli v centru mesta poleg velikih blagovnic tudi manjše specializirane trgovinice. V sedanji situaciji, ko imamo ze-lo razdrobljeno mrežo trgov-skih organizacij, take usmeri-tve ni mogoče izpeljati, pre-prosto zato, ker je rizik pri strogo specializiranih trgovi-nah prevelik.
Podoben problem predstav-ljajo projektantske organiza-cije. V srednjeročnem planu smo si zastavili nalogo, da bo-mo pospeševali združevanje proiektantskih organizacij, vendar ugotavljamo, da je to združevanje ostalo le črka na papirju. Sedaj so se nekatere organizacije s tega področja znašle v resnih težavah glede poslovanja, pridobivanja no-vih aranžmajev in podobno. Namen združevanja je predv-sem ta, da bi preko večje orga-nizacije s tega področja počasi prišli do ustanovitve inženi-ring organizacije, ki se ne bi ukvarjala le s projektiranjem temveč bi lahko izvajala kom-pleten inženiring. Pri tem izhajamo iz ocene, da je, ne samo v Ljubljani temveč po vsej Sloveniji, velika potreba po takšni organizaciji, ki bi
predstavljala pomemben fak-tor pri razvoju celotnega slo-venskega gospodarstva.
Na področju gospodarstva je ena najosnovnejših nalog v letošnjem letu pospešitev zu-nanjetrgovinskega prometa blaga. V lanskem letu je uvoz naraščal hitreje kot izvoz, zato je v letošnjem letu prvenstve-na nalogapospeševanje izvoza in zmanjševanje uvoza, predv-sem tistega, ki nam ni potre-ben.
Tudi na področju investicij-skih dejavnosti bo letošnje le-to dokaj živahno. Tako »Rog« bo pričel z izgradnjo večjega industrijskega obrata v Mo-stah, Pletenina bo nadaljevala z izgradnjo svojega obrata v industrijski coni v Mostah in z modernizacijo proizvodnje. Pomembno investicijo v opre-mo pripravlja Kartonažna to-varna in tovarna baterij Zmaj, ki se bo z dokončanjem inve-sticije v celoti preselila iz naše občine. Manjše investicije v razširitev in modernizacijo proizvodnje pripravljajo še DO Tribuna, Sloveniia ceste, Slovenijales, Metalka, Avto-commerce, Kemofarmacija in druge.«
Miran Sagadin