PRILOGA
^ DOMOVINI
Leto XVI.
Ljubljana, dne 18. aprila 1940
štev. 10
Minister med novinarji
Davčni inšpektor Ribič Alfonz upokojen
Finančni minister g. dr. Juraj šutej podaja novinarjem izjavo o novem državnem proračunu. Na desni Je g. minister dr. Šutej, na levi pa šef Centralnega presbiroja
g. Predrag Milojevič
Ivan Rudolf
Lep jubilej
Anton Cvetko. Bil Je vedno neustrašen slovenski naprednjak, kar je pomenilo pred 40 leti ▼ nemškutarskem Podčetrtku velik pogum. Zaradi svoje poštenosti in pravičnosti Je splošno priljubljen daleč naokrog. Dolga leta Je bil ubčin-ski odbornik in več le* tudi župan. Možu starega poštenega kova želimo, da M še dolgo vrsto let srečno živeli
V Podčetrtku je slavil 7tj-ietmco rojstva vrli trgovec in posestnik gospod
Nedavno se je v (ionjem gradu poslovil od svojih sodelavcev po 37 letih vestnega službovanja predstojnik davčne uprave g, Bibič Alfonz. G. Bibič je rojen Gornjegraj-čan. študiral je v Celju. Kot davčni uradnik je bil dodeljen davčnemu uradu V nemško Radgono. V nemški Radgoni je doživel mladi asistent skupuo s takratnim svojim prijateljem g. Klincem Ludvikom, ki živi danes v Radencih, mnogo zapostavljanja ln prezlranja od Nemcev in nem-škutarskih tovarišev. Po dveh letih službovanja v Radgoni je Ul g. Ribič na lastno prošnjo premeščen nazaj v Gornji grad, kjer je prev	očetu tudi rojstni dom
in se poročil	:činko iz ugledne rod-
bine Vratanarj Od leta 1926 je vršil posle šefa davčni uprave kot davčni inšpektor. Razumljivo je, da se je g. Ribič Alfonz v Gornje, smradu ves čas udejstvo-val v narodnih društvih, v prejšnjih letih v Čitalnici ln Pevskem društvu, po razpusta Čitalnice pa v Sokolu, kjer je opravljal vsa leta sem blagajniške posle. Kadar je bilo treba podpreti kako nacionalno akcijo, je priskočil vedno na pomod tudi on. Želimo mu še mnogo let!
SLOVENSKI ROJAKI — FRANCOSKI VOJAKI — S francoske fronte smo preje* pričujočo sliko treh naših fantov, ki Jhn Je usoda odmerila, da se kot francoski državljani borijo na Maginotovi liniji. Pišejo nam« »Sprejmite mnogo lepih in prisrčnih zdravov od Slovencev s francoske fronte. Smo prav v ospredju, aH kakor bt v kritičnem položaju. Borili smo se ie ▼ Afriki. Na žalost nimamo nobenih ožje domovine. Francosko brati ne znamo kaj prida in tako smo odrezani od vseg* sveta. Priporočamo se za kakšne knjige ali časopisje, da bomo imeli nekaj razve '-" Id smo ga zelo potrebni. Iskreno pozdravljamo vse Slovence ln Slovenke v pi domovini, ki je ne moremo pohabiti in nam je vedno pred očmi. Pišite nam na našlo Tavželj Alojz. ml. 77.748, 1 bat. CA1 — 11 R.E. I. Sektor postal 390«. (Na sliki leve na desno: Ljubljančan Alojzij Tavželj, France Prosen iz št. Jedrti nad LaAkifi& in Anton Fischer iz putjske okolice)
Najnovejše
BASEDENA POLJSKA. Nemške oblasti so v zasedeni Poljski dale pretiskati vse pošt« ne vrednotnice ln v prvi vrsti znamke s kljukastim križem
KARDINAL VERDIEB J£, uivjuvi.. v zmedo današnjih dni je odjeknila vest o nenadni smrti francoskega kardinala Verdiera,
VKlilriura J---" '
UETALA VOZIJO POŠTO ČEZ OCEAN. Med Francijo in Južno Ameriko so zdaj v prometu letala posebne vrste, ki prenašajo nujno pošto
LORD SVVINTON, predsednik trgovske družbe »Engllsh Corporation Ltd.«, ki so
JI pover5''"' »—nutnoM —'" "ilkana
TKIJE RODOVI. Prezident Finske KaUio s svojo soprogo, hčerko in vnukinjo na vzornem posestvu v Nivali
križem sveta
Iz danske prestolnice
Trije skandinavski vladarji
švedski kralj Gustav V.
KODANJ — mestna hiša
K OD AN J — grad in borza
PANSKI KRALJ NADZIRA SVOJO GARDO, ki je zdaj te razpuščena,
Univerza v Oslu
Pristanišče Narvik
NORVEŠKO UT.AVNO MSStO. Ost«, posnetek is letala
KODANJ — Posnetek danske prestolnice iz zraka
Angleški mornarji spwšfa|o v mo*)a jftoMnsho bombo
OBANATA NASTAJA. V Nemčiji m m* poalen« v tvornioah za proizvajanja strtfc
U-— luAlnoiMO.
Tedenska kronika
Potopljeni križarki „Bliicher" in „Karlsruhe"
iV borbi pred Oslom je bila uničena nemška 10.000 tonska oklopna križarka »Bliicher«, eden najnovejših tipov bojnih ladij, Id so ga Nemci uvrstili T vojno mornarico šele junija 1937. Ta ladja, ki jo prikazuje slika na levi, je merila v dolžino 195 metrov. Njeni stroji so proizvajali 110.000 k. s., posadka pa je štela 1150 mož. — Pri Krlstiansundu je bila potopljena lahka križarka »Karlsmhe« (slika na desni). Ta bojna ladja je bila v službi nemške mornarice od leta 1927. Imela je Dieselove motorje, ki so proizvajali 65.000 k. s., njena posadka Je štela okoli 600 mož. V dolžino je merila 169 m.