ЖЈШЈЗД TEDENSKA REVIJA 6TEV. 9 V LJUBLJANI, 28. FEBRUARJA 19S8. KNJIGA 2}. lUđTO XII) fMirrritj цтпп^пјц KARTr MAMELJk NEMČIJA IN KOLONIJE IVO L A P A J N F Iz Nemčije se slišijo vedno pogostejši glasovi, ki zahtevajo vrnitev kolonij. Vprašanje je, ali se bi Nemci, ki so se že od nekdaj prizadevali razmahniti se Iz svoje prenasičene dežele na račun bližnjega sosedstva v Rvropl, zadovoljili z vrnitvijo starih kolonij, ki velikim potrebam rl-hove industrije niso nudile posebnih koristi. И~~"akor Italijani so bili tudi Nemci v državnopravnem pogledu dolgo razcepljeni. Oboji so razmeroma pozno posegli v kolonialno zgodovino na- _ še zemlje. Nemška pomorska družba, Hansa, je sicer uspešno trgovala po Severnem morju in Baltiku, manjkal ji je pa dalekoviden pogled v bodočnost. Ko so vstopili Spanci. Portugalci, Holandci, Angleži in Francozi v tekmovanje za prevlado na morju in njegovih obalah, je bila nemška Han-sa, zaradi nerazumevanja podeželja, že na robu propada. In vendar je bila Nemčija od 13 stoletja do tridesetletne vojne ena najbolj razvitih evropskih pokrajin, s cvetočo domačo obrtjo in živahno kupčijo s sosednjimi državami. Prebivalstvo se je naglo množilo, obrtniški in trgovski previšek ljudi je silil že zgodaj preko mej. Na kraju 17. stoletja so se Nemci v množicah izseljevali v Ameriko, posedli Pennsylvanijo tako, da je ta vstopila v sklop Zedinjenih držav s priznanim nemškim jezikom. Kmete iz južne Nemčije so naseljevali v Podonavju, carica Katarina II jih je klicala v Rusijo, kamor so že prej pri-Sli številni obrtniki in trgovci za kruhom. V 19. stoletju se je preseljevanje Nemcev v USA še pospešilo. Stotisoči so šli preko Oceana v Kanado, južno Brazilijo, Argentino. Cile, Južno Afriko in Avstralijo. Marsikje so se prizadevali, da bi se osamosvojili, toda brez uspeha. L. 1830 in 1840 so nemški kolonisti v Teksasu in Oregonu predložili kongresu USA zahtevo po avtonomiji. Njih težnje so podprla tudi dru-itva v stari domovini. Imeni Neu Braunfels in Leiningen v Teksasu pričata o takratnem poizkusu, ko je po sklepu nemškega knežjega zbora v Mainzu odšlo hkrati v Ameriko 5000 kmetov, da podpro avtonomistične težnje izseljencev. Gospodarsko zedinjevanje Nemcev In carinska zapora držav je pospešila zahteve po kolonijah Sporedno s težnjami po lastnih sirovinah in trgu od- jemalcev je rasla nemška trgovinska mornarica. Severnonemške države so z ustanovitvijo Lloyda razvile enotno pomorsko zastavo. Bismarck se je mnogo trudil, da bi pridobil nemško javnost za kolonialne podvige. Sprva ni našel razumevanja in kasneje je tožil, kako so Nemci s svojim oklevanjem zamudili ugodne prilike. Ko sta največji odiemalki nemškega blaga. Rusija in Zediniene države, uvedli zaščitne carine, je Hub-be Schleiden izdal v Hamburgu obsežna spisa z napisi: »Ali potrebuje Nemčija kolonije« in »Prekomorska Dolitika Nemčije«. L. 1882 se je ustanovila nemška kolonialna družba, v katero se je že prvo leto včlanilo 3260 gospodarskih odličnikov. L. 1883 je stopilo nemško koloniza-cijsko gibanje na plan Bismarck je že tri leta prej predlagal parlamentu 300.000 mark podpore hamburški družbi v Južnem morju, za nasade plantaž na Samoanskem otočju, toda bil je odklonjen. Užaljen se je veliki državnik umaknil. Ko se je pa 1. 1883 posrečilo bremenskemu trgovcu Luderi-tzu odkupiti za 3000 mark zaščitne pravice od plemenskega poglavarja na ozemlju v zalivu Agra Pequena. ob reki Oranje na sever do 26 stopnje južne širine in 20 milj v notranjost južno-zapadne Afrike, je Bismarck znova stopil v ospredje. Isti trgovec je pokupil ozemlje Sulov. na vzhodni obali Afrike, v zalivu Santa Lucia. Bismarck je pogodbe potrdil, 21. avgusta 1884. pa poslal v Afriko raziskovalca dr. Nachtigala. ki je razvil nemško zastavo ob obali Kameruna in Toga. Dva meseca kasneje je druga nemška odprava zasedla severni del Nove Gvineje, sosedno skupino Neu Pom-mern, Neu Mecklenburg in Salomone L. 1885 so Nemci priključili še Mar-shallsko otočje, medtem ko je Kari Pe-ters pokupil isto leto lastninske pravice na ozemlju vzhodne Afrike, nasproti Sanzibarju. Vzhodno afriška družba je bila ustanovljena in 27 februarja 1885 je vsa afriška posest prešla pod zaščito nemške države Uspehi nemške kolonizacije v soseščini Južne Afrike in Avstralije Angležem niso bili po volji Desetletja so trajali spon med velesilama in debele knjige diplomatskih polemik pričaio o tri_eniu dveh interesnih področij Nemci so sicer imeli na svojih kartah afriške obale in Oceanije zaznamovane kraje kot angleško interesno oosest, toda niso odnenali Angleški trgovci in misijonarji so že 1 1884 sprožili upor domačinov proti Nemcem v Kameru-nu. ki ga je nemška vojna ladja krvavo udušila Prav tako so novi gospodarji imeli polno opravka preden so 11. avgusta 1885 zatrli u,joi sanz barskega sultana, ki je pred eskadro nemške vojne mornarice mora! odnehati m priznati Nemcem prvenstveno pravico trgovanja v svoji zemlii ter izročiti Dri-stanišče Dar es Salaam zmagovalcem za oporišče. V posebni pogodbi z Angleži so se Nemci 1 novembra 1886 sporazumeli glede spornega ozemlja v notranjosti Vzhodne Afrike Jezero Victoria Nian-sa ie mejilo interesna Dodročia naiviš-ji vrh Afrike. Kilimandžaro. je pripadal Nemcem Ti so deželo povezali z železnicami in jo približali obalam Indijskega oceana. Kasneje so Nemci v sporazumu z ostalimi kolonialnimi oblastmi svojo afriško posest še povečali. Kolonialni uspehi pa niso mogli prepričati nižjih slojev nemškega prebivalstva o koristih nove pridobitve. Večina poslancev se je sklicevala na nevredno, puščobno zemljo, ki je oovrh še nezdrava za naselitev. Bismarck je imel v parlamentu velike težkoče. kadar je hotel prodreti z izglasovanjem podpore z & kolonialna podjetja. V septembru 1888 . ko je izbruhnil v Sanzi-barju nov upor, se je Nemcem le z denarno podporo novoizvoljenega parlamenta posrečilo udušiti vstajo. Strašne i»o bile tudi žrtve krvavega upora Hererov v Južnozapadni Afriki 1904— 1906. L. 1898 so Nemci odkupili od Spancev za 17,215 000 mark Mariane in Ka-roline v Oceaniji. 1. 1911 pa Novi Ka-merun Tik pred vojno je nemška kolonialna posest meriia 2.952 000 km* in štela 12.358 000 prebivalcev, in sicer: Zapadna Afrika: (Togo. Kamerun, Nemška Južnozapadna Afrika) 1 milijon 712.300 km2 3,866.300 ljudi, 2 na 1 km2 Uvoz je znašal 78,169.000 mark, izvoz 72.330.000 mark. Vzhodna Afrika. (Nemška Vzhodna Afrika) 995.000 km8. 7,661 000 prebivalcev, 7 na 1 km! Uvoz 50,309.000, izvoa 31,418 000 mark. Južno morje: (Cesarja Viljema dežela. Bismarckov arhipel, Salomonsko, Marshallsko in Samoansko otočje, Ka-rolini in Mariani) 245.050 km8, 639.200 ljudi, 1.8 na 1 km8 Uvoz 14,191.000, izvoz 17.131.000 mark Vzhodna Azija: (najeto ozemlje Ki-autčova) 552 km2. 192 000 prebivalcev, 350 na 1 km2 (!). Uvoz 121,254.000, izvo« 79.640 000 mark. V vseh kolonijah so imeli Nemci 6255 mož posadke. V 30 letih upravljanja se jim ni posrečilo, da bi iz preknmorske posesti napravili kje drugo domovino, kakor so to storili Angleži in Fra icnzi Po večini nezdravo ozemlje ni bilo po-voljno za naselitev in v vsej prostrani posesti se je naselilo le 28 000 belcev! V pogledu vnanje trgovine so bile vse nemške kolonije z izjemo Oceanije, več ali mani pasivne Poslednja leta je pa bil napredek očividen in samo v desetletju pred vojno so Nemci uvozili iz »peščene vreče«, kakor so imenovali vzhodno afriško posest, za 30 milijonov mark demantov, 21 milijonov kavčuka, 12 milijonov kopre in 11 milijonov mark raznih sadežev, kakava, bombaža, kave, kož in kožuhovine. NEZNANI TEKSTI TZ TIBETA Italijanski raziskovalec G. Tucci. ki je ie petkrat obhodil zapadni Tibet, je v po-četku I. 1
MnhahhSrata f»bšel Jezero misli ali Manasarovai ш se ustavil pri jezeru Rakas, o katerem gre glas. de ne podijo po niem zli duhovi V nekem ««mii-stanu, ki hram veliko slik. je baje spoznal kopijo neke lašJce madone iz XVII stoletja. Ko so mu naposled poginili vsi laki ki so mu nosili prtljago — ti kruleč' voli niso bili dovolj »jaki« za nemilo podnehie in za 2000 km dolgo pot po izsušeni pokrajini — je slednjič končal svoje romanje t KaSmiru . Poleg Številnih listin, za katere bo treba dolgoletnih Studii ie C! Tu©-ci prinese' s seboj umetaia, 2000 totografl} in 1500 m filma, D. SPOLNE ZABLODE dr. FRAN GčSTL, šef-primarij v pokoju NADALJEVANJA VI Homoseksualnost ravkar je izšla v založbi »Argon knjiga »Protinaravna čud*, prevod Van Oertringenove publikacije o tej zablodi, o kateri razpravlja z vsestranskega stališča. Ker razpravlja decentno, »imam povoda, da bi jo zamolčal, dočim namenoma nisem citiral nob?nega številnih del raznih nemških avtorjev, večinoma psihiatrov, ki so se predvsem bavili s proučevanjem seksualnih zablod ter jih opisovali v znanstvene namene z vso natančnostjo in podrobnostjo ter z objavo izčrpnih vzgledov in bolezenskih popisov. Umevno, da sem se tu in tam naslanjal nanje. Ker pa naj bo moja razprava resna, poučno svarilna in svarilno poučna, sem se povsod izogibal, da ne zagazim v blato in da ne dam prilike, da bi kdo opozorjen čital ona dela, ter tako sam za-gazil vanj. Homoseksualnost (nagnenje do lastnega spola) je bila že znana raznim narodom v starem veku ter je postala zlasti v novejši dobi izredno razširjena. Poprej posebno razširjena med višiimi stanovi, se je v svetovni vojni in po nji udomačila tudi v nižjih slojih T.Ted Slovenci je morda bolj razširjena nego si mislimo. Umevno je, da se ne da niti približno določiti število homoseksualcev. Ako Hirschfeld meni, da je bilo (pred vojno) samo v Berlinu 56.000 v vsej Nemčiji pa 200.000 homoseksualcev. so drugi temu opravičeno oporokah, ker je bila trditev očividno močno pretirana. Četudi črtamo četrtino ali tretjino, ostane še vedno ogromno število Razni avtorji, tako tudi omenjeni slovenski prevod, naštevajo celo vrsto slavnih imen vladarjev, vojskovodij, učenjakov, umetnikov, pisateljev itd, vseh časov, ki so bili baje vdani tej strasti, toda tudi to so večinoma domneve brez tehtnih dokazov. Iz dejstva, da ie bila homoseksualnost vedno znana in iz velikega števila njenih pristašev jo hočeio nekateri proglasiti kot naravno, torej tudi nekaz-njivo dejstvo V večini držav ie še vedno kot nenravni zagrešek prepovedana ia kazniva. ProL Wafiner-Jaurej£fl (v Hofmann-Haberdovi »sodni medicini«) odločno nastopa proti temu stremljenju: »Pristaši homoseksualnega gibanja razvijajo zelo živahno literarno agitacijo, ki se nekaterekrati bahari z znan-stvenostjo, in si prizadeva, da šiloma prikazuje dejstvo v njim ugodnem smislu.« Tudi ugotavlja, da homoseksualci v večini slučajev ne morejo veljati za umobolne v navadnem smislu besede (s tem bi se radi izognili kaznovanju). Homoseksualci so ali samo in edino vdani svoji strasti ali pa poleg tega tudi udejstvujejo svoj normalni nagon. Vsekako je homoseksualnost treba imeti za naravno in nravno težko zablodo, katero šteje cerkev opravičeno za velik greh. V umobolnici je bil ponovno in dolga leta neki pohotnež. ki je sam sebi vzbujal strast z alkoholom ter ,e z mira tudi omamljal svoje žrtve, večinoma še nedorasle dečke (kar je torei dvakrat kaznivo), ki jih je s posebnim instinktom pridobival na cesti Zlorabljal jih je v raznih gostilniških lokalih v pozni nočni uri, včasi pa tudi na prostem. Nekoč je z neverjetno predrznostjo pn-vedel fantiča v sodnijsko poslopje na stranišče. Baš ta drznost pa mu je bila pogubna, ker so slučajno pričeli snažiti lokale kjer so ga prijeli. Včasih je ta strast dotičniku v pogubo. Tako je bil pred nekaj leti umorjen v Ljubljani star čudak. Izkazalo se je. da je bil morilec, kakor že večkrat poprej, tudi tisto noč pri njem zlorabljen v nenaravno občevanje. Umevno je, da žrtve takim nasilnežem dostikrat izsiljujejo denar z grožnjami. Mnogo redkejša je homoseksualnost med ženskim sjx>lom, tako imenovana »lezbiška ljubezen«, po starogrški pesnici Sappho Homoseksualnost je pogosto posledica psihične manjvrednosti ali duševnega obolenja, največkrat pa se opaža pri osebah, ki ne kažejo nobenih znakov kakšnega duševnega obolenja. Umevno je, da laže nastoDi pri onih, ki nimajo možnosti normalnega udej-stvovanja n. pr. pri jetnikih Tako si razlagamo tudi. da so bili v vojni vjx>-klicanci laže zapadli tei zablodi dasi to bile ob fronti, kjer so bili začasno zamenjam, pocestnice. Homoseksualci kažejo včasi v svojem početju in obnašanju ženske običaje, nekateri se tudi radi oblačijo v ženska krila, zahajajo v njih celo na cesto, v krčme itd. Pri ženskah pa se opazuje posnemanje moških navad. Tudi se rade oblačijo kot moški. Prijatelj kolega mi je pred leti izročil v pregled izpoved takega „travesti-ta", visoko izobraženega moža, kjer je točno opisal svoje stanje, katero mu je nad vse mučno. Že v 4. razredu srednje šole se mu je pojavila želja, da bi hodil v ženskih oblekah ter da bi se vsi obnašali do njega kakor proti deklici Bil je vojak in ranjen v svetovni vojni. Pri voiakih ni nikdar bil grajan ali kaznovan, službo je opravljal natančno ter napredoval, a imel je vedno strah pred vsakim višjim, preplašen se je tresel pred njim ter komaj odgovarjal. Oženil se je in ima rodbino, svojo ženo resnično ljubi in visoko spoštuje. Vedno pa se izogiblje moške družbe in je najsrečnejši, če si more doma obleči žensko krilo. Do homoseksualnosti nikdar ni imel poželenja ali nagnenja. Ta mož ni kazal nobenih znakov umobol-nosti. Nekateri homoseksualci so nepoboljšljivi pohotneži, drugi pa zelo težko občutijo to svojo bolezensko abnormalnost ter iščejo sveta in zdravljenja pri zdravnikih. VII Zloraba nedoraslih Nedorasle deklice včasi zlorabljajo pohotneži. V zavodu smo imeli bolnika, katerega je izročilo sodišče zaradi dokazane umobolnosti. Ta bolnik je zvijačno zvabil mlado deklico v drvarnico, jo zlorabil in ji potem podaril par dinarjev ter ji strogo prepovedal povedati, kaj se je zgodilo. Iz strahu pred kazniio in sramoto otroci res večkrat zamolče tak dogodek, o kate-err se izve šele pozneje, posebno ako зо bile pri tem telesno poškodovane alj ceio okužene. V šolah in internatih taki DOhot-neži lahko napravijo veliko škodo Vselej seveda ne izvrše spolnega akta temveč se le dotikajo spolovil. Ko se je v Nemčiji pričelo orotiversko gibanie. so veliko število katehetov obdolžili teh zagreškov Nedvomno mnoge povsem po krivici, a nekaterim so to vendar dokazali ter jih kaznovali Večkrat se pregreše nad otroki (včasi že v orvi mladosti (slaboumni in epileptični ter starčki Onim, ki zagreše pri polnem razumu iz pohotnosti nečista dejanja pri otrocih in mladoletnih, se mora to šteti v posebno zlo, saj so posledice, ki zadenejo otroško dušo, skraino težke m usodne. Ako naveden za vzgled preiskavo in razpravo pri sodišču v nekem mestu na Slovenskem, kjer sem s kolegom dr. Robido bil za izvedenca, storim ta zaradi stvari same. Da je bil slučajno prizadet katehet, to naj ne moti nikogar. Gotovo je to zelo izjemen slučaj med Slovenci. In ne pozabimo, da je bil me svojega imetja. Sprva ie bil naklonien sestrinim prošnjam Dotem pa io je prepustil njeni usod' Njena pism* bratu vsebuiejo kos resnične tragike nesrečnega ženskega življenja. Tako se je popolnoma ločil od svoje rodbine. Sele po nekaj letih, ko je po hudi bolezni komaj pet in tridesetleten osivel, je obnovil korespondenco s sestro, toda le toliko, kolikor mu je to dovoljeval spor zaradi denarja. V svojem tri in štiridesetem letu, ko je bil že v Frankfurtu, je po dolgem času spet pisal sestri, naslednje leto pa tudi materi, ki je umrla (1838), ne da bi se bil še kdaj sestal z njo. Po materini smrti je ostal v red-nejših pisemskih stikih s sestro, ki je umrla šest let pred njim. Po enajstih mesecih je zapustil Italijo in se vrnil v Draždane, kjer je prebil zimo. Hotel se je habilitirati kot privatni docent v Heidelbergu ali na kaki drugi univerzi, samo ne v Berlinu. Mislil je tudi na Gottingen, slednjič pa se je odločil vendarle za Berlin. 23. marca 1820 je imel pred zbrano filozofsko fakulteto poskusno predavanje »Ober die vier Arten der Ur-sachen«. V svojih predavanjih je nameraval razlagati predvsem lastni filozofski sistem, ker pa je izbral za svoja predavanja natančno ure, ko je predaval Hegel vedno večjemu številu svojih slušateljev, je v resnici predaval samo v prvem semestru redkim slušateljem. Zmagal je Hegel. Zagrenjen po dveletnem neuspehu je v aprilu 1822 odpotoval spet v Italijo. Prijatelju Osannu, profesorju v Jeni. je pisal med drugim o nekem profesorju, ki ga v Nemčiji niso mogli in niso znali razumeti, pa je šel za zmerom na Laško, kjer je napisal na neko okno s kresil-nim kamnom: »Lambs, ingn.ta, mihi nu-das, Germania, natesl« Nadalje ga prosi, naj zasleduje, če in kaj bi kdo vendarle pisal o njem v Nemčiji. Brez knjig na svetu, pravi, bi bil že davno obupal. Tudi topot bo v Italiji študiral kakor doma, posebno pa grške avtorje ter naravoslovna dela Francozov in Italijanov. Poletje je preživel v Milanu, zimo pa v Firenzi k er je pridno zahajal v knjižnice. »Edino težko mi je zapustiti lastno in javno knjižnico,« je pisal pred svojim potovanjem omenjenemu prijatelju. Morda še nikoli v življenju ni bil tako dobro razpoložen in družaben kakor ob tem svojem bivanju v Italiji. Po kratkem obisku v Rimu se je vrnil v Nemčijo, kjer se je nastanil v Monakovem Tam je nevarno zbolel in oglušil na desno uho Ko je Adela dela za njC'Vo t:j* m ^ «•»«=■ teia približati e sesa« da vzlic posredovanju njegovih prijateljev se ji to ni posrečilo. Po skoraj enoletnem bivanju v bavarski prestolnici se je preselil v Draždane, v maju 1825 pa spet v Berlin, kjer kljub ponovnim poskusom ni mogel dobiti slu-Sateljev. V tem času se je bavil z manjšimi deli. Dosledno in vztrajno je krčil svoje oeebne odnose s svetom. Zaman Bo bili tudi njegovi poskusi, da bi postal privatni docent na kaki južnonem-ški univerzi. Slednjič ga je kolera osvobodila njemu tako neljubega mesta. Pozneje (1854) je pisal FrauenstSdtu, da je Berlin fizično m moralno prekleto gnezdo in da je zelo hvaležen koleri, ker ga je pred 23 leti pregnala iz njega. Kolera pa je pobrala tudi njegovega nasprotnika Hegla Schopenhauer se je preselil v Frankfurt ob Meni, kjer je živel 27 let, posvečenih študiju in delu in kjer je doživel devet let pred svojo smrtjo prvo priznanje, ki je bilo začetek njegove svetovne slave. dalje TRI3E MUŠKETIRJI 4L£Ks»wr»»» niiMH «т a il tfSTP i p a i нЛ»»етв»»»пг1»в A w novouOI L A D t WlNTEK M K T V A »Ce je lady Winter kaj zagrešila, bo *a to kaznovana,« je mrko odvrnil kardinal. »Je že kaznovana. Eminenca! My!a-dy je mrtva,« je dejal d'Artagnan. »Mrtva?« je ponovil ka-dinal, ki ni mogel verjeti svojim lastnim ušesom. »Trikrat me je skušala umoriti in jaz sem ji vselej odpustil. ko je pa umorila žensko, ki sem jo ljubil, smo jo priieli. obsodili na smrt ie izvršili obsodbo « D'Artagnan je povedal, kaj se je zgodilo v karmeličanskem samostanu, kako so jo obsodili y_ samotni hiši ob reKi in kako se je končalo njeno življenje. Kardinala je stresla groza. Slednjič je spregovoril: »Vi ste si torej sami prisvojili kazensko pravico in ste tako sami zaslužil' kazen Zagotavljam vam, d'Arta.unan. da boste obsojeni in sicer na smrt.« »To bi me ne vznemirjalo,« je odgovoril mladi mož. »celo tedaj ne, če bi nc imel svoje pomilostitve v žepu.«« »Svoje pomilostitve?« je vprašal kardinal presenečen. »Da, Eminenca,« je odvrnil d'Arta-gnao, SLABO JE NALETEL ĐB. V. KOBUN I o mestnem izprehajališču je j vrvelo veselo življenje. Mladi in stari so polnili steze Razka-I zovali so se v novih pomladan- I skih oblekah ter med kram- __I ljanjem in smehom uživali vonjivi duh prebujajoče se narave. Tudi Vojteh Vresk se je sprehajal. Pa prav dobre volje je bil. S sladkim usmevom na ustnih je na desno ln levo pozdravlja) in odzdravljal. Sicer ni bil več v pomladi svojega življenja; v prvih dneh poletja je biL V dobi, ko mladostni vihravosti sledi preračunjena podjetnoet, ko si moški zasidra obstoj ter je zaradi tega pri materah in hčerah čislana oseba. Tako so se tudi nanj hrepeneče ozi- »i'o mojem ukazu in v dobrobit države je imejitelj tega pisma storil, kap je storil Richelieu.« Cerkveni knez se je globoko zami* slil, ni pa vrnil listine »Gotovo razmišlja, kakšno smrtno kazen mi bo privoščil.« si je mislil d'Artagnan. »Toda jaz mu bom doka* zal, da zna plemič umreti « In v svojem srcu si ie prisegel, da bo sprejel smrt kot pravi junak. LISTINA O POMILOSTITVI »In kdo je podpisal dokument? Mogoče kralj?« je vprašal kardinal zanič-Ijivo. »Ne. Eminenca, vi sami ste podpisali!« »Jaz? Ali ste ob pamet?« »Eminenca, gotovo poznate svoj podpis.« S temi besedami je izročil d'Arta-nan kardinalu važno listino, ki jo je il Athos izsilil Myladv in jo izročil d'Artagnanu kot varnostno pismo. Kardinal je bral glasno; rale nališpane sprehajaTke. In ker se je tega zavedal, je ponosno korakal mimo njih, smehljaje, prestregal njihove ljubezni željne poglede ter jih takisto vračal. Sam pri sebi si je pa mislil: »O da! — Za ljubezen sem vam vedno na voljo, za zakon pa ne.« In res! Zvest svojemu načelu, ni bil izbirčen v sredstvih Obljuba mu ni delala dolga. Samo na tem mu je bilo, da so njegove ljubavne zadevščine ostale tajne; da je med svetom veljal za celega poštenjaka. Kako bi moral pa sam o sebi soditi, ako bi bil pravičen, o tem ni razmišljal. Tistega dne se je nekaj časa družil z množico ki je valovala gor in dol po glavnem drevoredu. Naposled je oa krenil na stransko pot. In tu je zagledal gospodično, za katero se je že dalje časa zanimal. Sedela je na klopi in brala iz neke knjige. »Salamensko lepa ženska!« je rekel sam s seboj. »S to se moram vsekako pobliže seznaniti.« Šel je nekajkrat mimo nje, vihteč s srebrom okovano palčico in polglasno žvižgajoč neke popevke Vsakikrat je pa uprl pogled vanjo in pričakoval, da se bo tudi ona ozrla vanj Končno je pa stopil h kloni in vprašal- »Ali mi dovolite, gospodična, da prisedem?« »Prosim,« je brezbrižno odgovorila ošvrknivši ga s pog'edom Nato se je pa spet sklonila in se na videz zamaknila v knjigo. Mislila si ie pa: »Prav, da si prišel, da ti bom vest izprašala. Saj te poznam.« Vresk bi bil rad pričel pogovor Ker je pa gospodična bila videti vsa zatopljena v berivo. je čakal prilike za ogo-vor Napo«led se je vzklonila in po'ožila knjigo na kolena. »Kai pa berete tako lepega, če smem vprašati?« je tedaj rekel. »Nič posebnega.« »Pa mora vendar biti zanimivo, ker Ste se tako vzglobili v štivo « »Zanimivo ni kdo ve kaj, pač pa poučno, namreč za nas ženske,« Sj je v naglici izmislila, ker v resnici je imela neki roman pred sabo. »Aha! Gotovo, kako vam je treba ravnati da si pridobite ljubezen in kako si io ohranite No pa vi gospodična spričo vaše lepote pač ne potrebujete takega pouka.« »Vsaka ga potrebuje; pa ne za pridobitev Li ohranitev Hubpzni. kakor vi roMtiti, temveč da se očuva vero- »E, e! O čem takem je mogla pisati le kaka stara sarruca. ki se ji je bil ljubček izza mladih let izneveril, ker je bila premalo lena ali kaj, zdaj pa vse moške sodi po njem.« »Vsekako nekdo, ki dobro pozna nazore moških o spolni morali.« »Ali mi dovolite, gospodična, da pogledam, kaj piše? Zelo sem radoveden.« »Oprostite! Ne morem,* odvrne gospodična in knjigo umakne. »Napisala sem vanjo svoje lastne pripomnje, in ne bi videla rada, da bi jih kdo drug bral.« »Pa prav to bi me zanimalo ...« »To vam lahko tudi ustno povem, pa ne bo laskavo.« »No. no! To menda ne bo tako hudo. Sicer pa priznam da se med moškimi res tudi brezvpstneži; toda mene ne smete med nje šteti.« »Ne dvomim, da ste vi iziemn. Ampak koliko je j>a takih!« je gospodična na hinavščino odgovorila z ironijo. Vresk je smatral njene besede za resne. Hlastno je segel po njeni roki in jo poljubil Nato je pa rekel: »Potemtakem smem pričakovati od vas košček ljubezni? Kaj ne. gospodi&na?« »Ko vas pa ne poznam « »Oh. oprostite' Ker me pozna domala vse mesto, sem mislil da tudi vam nisem neznan Moje ime je Vresk, stavbni podietnik.« »Vresk?!« se je gosj>odifna na videz začudila »Pa ne Vojteh Vresk?« »Zakaj vprašate?« »Zakaj9 V odvetniški pisarni, kjer sem uradnica, se je včeraj spisala obtožnica zoper nekega Vojteha Vreska, ki je bil zapeljal mojo prijateljico Metko Lenarjevo. obliubivši ji zakon. Zdaj pa, ko io je spravil v sramoto in nesrečo noče nič vedeti o svoji obljubi. Tak podlež1 Kaj ne?« »Tako!« ie Vresk zajecljal in pomen-cal na klopi »Je več oseb tega imena, več oseb« Nato ie hlastno potegnil uro iz žepa »Saperment' Kmalu bi važno sejo zamudil Moj pokloni« ie še rekel ter naglo odšel. M M. Kserkse* se ie — po Hercdotu — ob pogledu na svoir nepregledno mn.ado razjokal ker ie pomisiii d» nihče od vseh *eh po sto etih nt bv ve( t>v Kdo se ne raz toka: ob DOpiedu ne 1ehe sernun knilg, če pomisli da oa vseh teh кппц te po desetem letu nobena ne bo več t ve. Schopenhauer H ANK AU - SRCE KITAJSKE MILIJONSKO SREDIŠČE NAJBOLJŠE ČAJNE IN NAJCENEJŠE MESNE INDUSTRIJE S~~1 redi prostrane kitajske zemlje, na levi obali mogočnega Jang-tsekianga, ob katerega spod- _ njem toku se pravkar bijejo krvavi boji za posest tisočletja obdelane plodne zemlje, leži milijonsko mesto Hankau. Važno trgovsko središče ob ustju pritoka Hana je izhodišče železnice Hankau - Peking, zato je naravno, se z vsakokratnim vodnim stanjem dvigajo ali spuščajo. Najvažnejši proizvod Hankaua in okolice je kitajski čaj. Z njim se dviga, ž njim pada blagostanje mesta. Bleščeče zeleno listje čajevca trgajo trikrat na leto. Prva trgatev daje najboljši proizvod. Listje suše na preprost način. Nasadi so po večini v domačih rokah, шрш Pogled na HANKAU da sega japonski pohlep tudi po njem. Staie trgovske poti se razpletajo odtod na jug, zapad in sever Kitajske. Jang-tsekiang je ploven še kakih 2000 km nad Hankauom ali samo za manjše ladje. Na nasprotni strani veletoka leži prestolnica pokrajine Hupe-Vučang, drugo večje mesto Han Jang. Ob izlivu Hana v Jangtsekiang je dan za dnem ».a desettisoče džunk, na katerih Kitajci žive, trgujejo in umro. V hankauskem pristanu pa lahko opazuješ edinstven primer vodostaja na svetu. Mogoini veletok zbira vode iz prostranega področja notranje Azije. Pozimi, ko zamrznejo potoki v visokih planotah, je vodno stanje veletoka najnižje. Pomladi se vsako leto struga naglo polni in doseže v juliju in septembru najvišje stanje. Pri Hankavu se dvigne voda za 15 m in lahko si predstavljamo posledice ve letnih nonlav v niž'n-'h ob spodnjem delu reke Tz v» •^r^'i'-'M^ii 4'-*nVqua se m<~>raic zseliti prebivalci га nekaj 'asa v višje dele mesta. Vsi mostovi so prirejeni tako, da plavajo na veletoku in starim pristaniščem) Izvozno trgovino pa vodijo belci, ki jih je v Hankavu preko 100.000. Pred svetovno vojno so bili prvi prekupci Rusi (»ruski čaj«), zdaj prevladujejo v kupčiji Američani. Ti pokupijo večino pridelka, ga skrbno posuše, prepeljejo v Hankau, pospravijo čaj v nepropustne zaboje, da se na morju ne ovlaži in razpošljejo po svetu. V juliju in avgustu je pristanišče prepolno ladij, ki nato-varjajo čaj, da ga prepeljejo po Jang-tsekiangu v središča mednarodne trgovine. Ob trgatvi in sušenju se širi opojni vonj čajnega zelenja daleč naokrog Izvrstno plačani so pokuševalci, ljudje, ki se skrbno pazijo alkohola in nikotina, da ne izgube priučeni okus na najboljši čaj. Za svoj dragoceni čut so visoko zavarovani. V Mong lijo, Tibet, Turkestan in druge notranjeaziiske okrajine prevažajo manjvredni čaj v glinastih posodah. Navadno ga mešajo z volovsko krvjo, pi.dajo namesto sladkorje sol. nekaj masti in ga zauživajo kot neke vrst« čajne juhe, Obiskati Hankau in ne posetiti ča-Jarne bi bilo toliko, kakor priti v Na-poli in ne videti Vezuva. Ena največjih tvrdk je ruska čajarna Litvinov. Prodajajo pa čaj no večini na debelo no 140 din za kg. Na ladje ga natovorijo v teži do 10.000 kvintalov. Druga zanimivost Hankaua so ogromne klavnice in hladil ce. Tu je naj-ceaejše meso na vsem svetu. Poleg govedine in svinjetine zakoljejo na leto velikanske množine perutnine. Angleži, ki so klavnice in hl^iilnice zgradili, so si z mesno kupčijo in veleprodajo iajc zaslužili mastne dobičke. V hladilnicah zamrznjeno meso natovarjajo v vsakem letnem času na ladje, ki imajo nosebne hladne prostore. Deset in desettisoče zmrzlih kosov govedine, svinj, kokoši, gosi in rac prevozi taka ladja prav do Londona. V Londonu raztovorijo kitajsko meso znova v hladilnice in po štiri-mesečni vožnji po morju prodajajo po znatno nižjih cenah kakor je evropsko. — Škoda, da nismo v Hankau! bi vzkliknile naše gos|judinje, če bi vedele, da velja 100 jajc v srcu Kitaisk° samo 1.60 krone predvojne vrednosti. Toda na svetu je že tako, da če bi se mogle izpolniti vse želje Ln bi našega človeka zaneslo v velemesto ob Jangtsekiangu — kdo ve, ne bi li že drugi dan zahre-penel po domovini, s katero je tolikanj nezadovoljen... —lne MAŠKARADA KATARINE II. V zgodovini predpustnih norčavosti nI prireditve, ki bi se mogla meriti s fantastično maškarado, ki jo je pred 175 leti, v februarju 1763. priredila ruska carica Katarina II Le ruski dvor, ki je takrat z vsem sijajem zablestel, je mogel poslati na ulice štiri in pol tisoča našemljencev, ki so imeli v sprevodu nad dvesto velikih voz, v katere je bilo vpreženih po 12 do 24 konj Režiser te bogato opremljene maškarade je bil prvi ruski gledališki ravnatelj Fedor Volkov. Z nasveti in denarjem so mu pomagali moskovski odličn ki in bogataši. »Triumf Minerve« so nazvali sprevod, ki se )e med huronskim vpitjem in pozdravljanjem gledalcev pomikal tri dni, od jutra do večera po Moskvi. Na čelu sprevoda so jezdili trije bogato našemljeni glasniki Sledila je skupina norcev, ki je imela namen osmešiti še nedavno na dvorih priljubljene šaljivce. Maskirani divji praprebivalci razn h plemen so korakali ob strani Dvanajst gospodov je jezdilo lesene konje, ki so se pomikali s pomočjo posebnega mehanizma. Sledila je Bakhova skupina Na velikem vozu ie bila urejena prostorna votlina, v kater so ored božanslvom vina plesale satire Več Bakhovih častilk je jezdilo na ko7lfh sviniab in opicah Slavnostni voz bosa piianrev «o vlekli živi tigri ki so lih nalašč ta to ukrotili Na mulo so privezali maskiranca ki je predstavlial takrat zelo zaso"ražneea lastnika monopolov Na sodu z vodko «0 bili or kleniem niegovi iztirje-valci Zbor pevcev z balalajkami je zaključil to skupino Tretja skupina ie predstavljala krvoločnost Velik m=treb ie trsa' meso г goloba veHk»*>cki paiek ie sesal kri muhe. Drobna miška je tičala v zobeh raietne mačje glave I? najrarličneiš h Instrumentov sestavljena »mačja godba« je spremljala ta del sprevoda. Za godci so se zvrstili pijani cigani, čarovniki, vražarke in bajeslovna bitja, ki tarejo preprosti narod. Dob čkarji in sleparji so vlekli za seboj težke vreče »denarja«. Nekatere maske so imele narobe na-taknjeno obleko, godci so korakali ritenski. Livrirani dvorni lakaji so vlekli težko in nerodno kočijo, v kateri je privezan ležal star konj. V drugem vozu so opice uganjale svoje norčije. V naslednjem vozu je ždela starka, se igrala s punčkami iz cunj in cucala mleko iz steklen ce. Paži so nesli na nosilnici gredo cvetja, na kateri je bila privezana debela svinja. 2ivi osel in kozel sta jezdila kravo. Slepa Fortuna, oblečena v igralne karte, je sipala drobiž naokrog, sledila ji je četa razcapanih beračev. Obdan od sijaja bogov, se je pomikal Jupitrov voz Štiri in dvajset krasno oblečenih plesalk je predstavljalo vsako uro dneva Bleščeči se Parnas, sredi katerega je na vozu sedel Jupiter, oblečen v zlat oklep, je zapiral sapo gledalcem Za Minervo so znameniti junaki iz zeodov ne jezdili belce Filozofom in zakonodajalcem so sledili mladeniški 7bori. v belih oblekah ln s palmam; v rokah Cela vrsta vojaških godb je dvigala razpoloženje. Kljub februarskemu mrazu so bila vsa okna balkoni in strehe Moskve ves dan polne liudi Osem čistokrvnih napolitancev je za maskiranim delom sprevoda vleklo zlato kočijo, v kateri je sedela carica Ka-tarna II je imela na sebi škrlatnordečo narodno nošnio diadem dragocenih kamnov ji je krasil elavo Za caričinim vozom se je vlekla nepres'edria vrsta pozlačenih kočii moskovskih bogatašev in dvorianov. Dame so se vozile v krstalnib kočiiah in biserno okrasje na oblekah ie slepilo oči. M^fkarada je požrla več milijonov zlatih rubliev Režiser Volkov je vse tri dni letal od skupine do skupine in ukazoval Kljub mrazu je mojstrski izvedel svojo nalogo, na posledicah prehlada je pa kmalu nato umrl... «—le WEBSTEROV SPI^OŠNI SLOVAR ANGLEŠČINE Pred malo meseci je izšla zadnja pregledana izdaja Websler's Univ. Dict.innary — ameriškega Laroussa. če ga smem tako imenovati, na 2024 straneh velikega formata. z obiln mi slikami in 44 stranmi at-lantov. predstavijajofih vse pokrajine sveta V seznamu teh zemljevidov se naša država imenuje Jugoslavia. na 4 kartah pa redno Yueoslavia Upoštevani so najnovejši pojmi. n. pr. dan premirja. Armistice Day 11 nov. G'avno mesto Finske ie Hels-nki. nič več Helsinfors Prvo finsko obliko vsebuje atlant. a v FMonijl ie ostal Dorpat. ki ga domačini nazivaio Tartu fz tega mesta mi je prof 0=kar Loorits poslal nekoliko brošur v angleščini, kier se rab' vedno Esto-nia, dočim ima Webcter redno Esthonia. Prebivalcem novih državic niso v tekstu privoščili nobene besedice, ali pa so po-nat;snili predvo'ne podatke Opredelba za S'ovake na priliko je ta One of a Slavic race inhabiting North Нипаагу Tu bi kazalo še dodati da ie to slovansko pleme v samostojni državi CSR Enaka h'ba straši glede Slovencev Slovene One of a Slavic race livng in Stvria Carniola and Ca-rinthia in Austrla-Нипеагу Torej mi živimo še v Avstro-Ogrski Bohši delež je dosegla Sovjetija njeni gospodarji nastopajo celo s slovansko množino: the Bolshe-viki. Pravilna je definieja o lužiščini Sor-bian, the language of the Sorbs or Wends, a Slavic people of Saxony and Prussia. O njih najdeš še nekoliko vrstic pod značko \Vends. Ako že n:majo svobode, imajo vsaj točno mesto v slovarju! . Ob Mencingerjevi stoletnici sem poeledal, kako izrekajo Združenodržavci Abadona Dali so mu svoj poudar AbAddon (na predzadnjem zlogu), medtem ko Herderjev Konversati-ons-Lexikon 1935 deva akcent na konec, po hebrejskem načinu: Abaddon. Pri nas se sliši največkrat iktus na prvem zlogu. Websterov velik- besedniak mi je poklonil naš literarni »konzul« v USA. g. A n t-h o n y J. Klančar, 1000 East 64 St., Cleveland, Ohio, ki bi mogel pri uredništvu posredovati, da se napaka glede nas popravi: v novi izdaji bomo morda S'ovenci že v Jugoslaviji in Hrvatje nič več »avstrijska pokrajina«. Tako bo vrednost tega odličnega priročnika še popolnejša — Založnike in pisatelje pa ponovno opozarjam, naj pošiljajo dolžnostne izvode gospodu Klančarju, da bo poročal o njih v Beoks-Abroad ali drugih listih. A Debeljak FOTOAMATER Dodatne leče so preproste zbiralne ali razpršilne leče, ki jih prodajajo posamez ali v stavkih in ki se nataknejo spredaj ali zadaj na normalni objektiv kamere Imajo namen, da spremenijo goriščnico objektiva in s tem njegov učinek. Ce goriščnico skrajšajo, tedaj postane objektiv po svetlobnosti močnejši. če jo podaljšajo, postane objektiv po svetlobnosti šibkejši Na normalnih kamerah so dodatne leče. ki skraišajo goriščnico in dajejo objekt'vu tako učinek ši-rokokotmka, manj priporočljive, kajti v zvezi s širokokotnim učinkom je pogosto-ma neznosna perspektivična zarisanost. Pač pa so dodatne leče te vrste neobhodno potrebne za kamere s stalnim ali majhnim iztegom, kakršne so boksovke, moderne zrcalke tipa Rolleif!ex itd. ki nam з samim objektivom omogočajo da se kakšnemu predmetu s polno ostrino približamo le do razdalje recimo 1 ali 2 m in dajejo predmet pogostoma zato premajhen na slikovno ploščino. Primerna zbiralna dodatna leča nam daje tu možnost, da se predmetu približamo dosti bolj in ga podamo zato tudi večjega. V teh primerih nam riše objektiv z dodatno lečo tudi pri polni odprtini ostro (čeprav je seveda globinska ostrina majhna) in tega. da je postal objektiv zavoljo zmanjšane goriščnl-ce svetlobno močnejši, nam ni treba upoštevati. ker požre že steklo dodatne leče nekaj te svetlobnosti Drugače pa je z dodatnimi lečami, ki gor ščnico podaljšajo. Tu ie treba vedno upoštevati, da postane objektiv ž njimi po svellobnosti šibkejši in zato moramo osvetlitev podališati Končno pa moramo upoštevati da obiektiv z raz-prš4no dodatno lečo ne riše s polno ostrino že pri polni odprtini temveč da ga moramo bolj ali manj zasloniti Dodatne leče so cenen nadomestek za drage objektivne stavke Njih premer naj bo nekaj večji nego premer objektivnega okova. Natakniti jih moramo na obiektiv tako, da se njih notranja površina povsod dotika roba objektivnega okova. k k. Zeleni nohti, M jih dobimo pri delu z raztopino zelenega pinakriptola, postanejo hitro čisti, če jih okopljemo kratek čas v 2-odstotni raztopini natrijevega nitrita, ki smo ga okisa-li malo z oetovo kislino. Prste moramo potem dobro umiti. Prevečkrat pa tega kemičnega čiščenja ne uporabljajmo ker nam utegne pokvariti kožo in ro*enino Priporoči ji vejše je mehanično čiščenje s plov-čevim praškom. Tudi Dinakriptolovi madeži v belem perilu se dado od=trardtl z navedenim kemičnim pripomočkom ali pa s tem. da pomočimo madeže z 2-odstotno raztopino natrijevega hidrosulfita Za barvano blago pa ta kemična pripomočka nista priporočljiva, ker barvi blaga bolj aU manj škodujeta. ч Jl. k. F I L A T E L I J A Naše nove dopisnice Kakor skoraj vse države, je naposled tudi naša uvedla dopisnice s slikami naših krajev, ki naj služijo v prvi vrsti za propagando turizma Zagrebške »Novosti« so jih omenile pred kratkim in so pri tem ugotovile, da se ne dajo dobiti kompleti, po katerih bi se lahko ugotovilo koliko različnih dopisnic je bilo prav za prav izdanih in katere kraje kažejo Registrirati jih bodo morali pač v vsaki poštni direkciji posamezniki in tako se bo dalo ugotoviti. kaj vse nam je da'a poštna uprava ln v kakšni izvedbi. Za Slovenijo naj služi pričujoči članek Vse kaže. da je material kolikortoliko popoln, saj je nabran iz okoli 6000 dopisnic Po njem se vidi. da je bila vsftka dopisnica izdana v dveh različnih barvah Tiste barve, ki v pregledu manjkajo očitno še n so bile izdane, ali pa v tako malenkostnih količinah, da še niso dovolj razširjene V seznamu bomo najprej navedli pri vsaki dopisnici besedilo slike potem barvo, nato pa datum in kraj. o^4oder nam je prišla prva dopisnica te vrste 1. Bled panorama — čokoladno rjava, Celje. 5 I 2 Bled panorama — sivo vijoličasta, Laško. 4 l 3 Bled otok — čokoladno rjava, Ljubljana. 14 XII 1937 4 Bled. otok — sivo vijoličasta, Črnomelj. 19 I. 6 Bled pogled na grad — svetlo rjava, Celje. 5 I 6 Bled. pogled na grad — sivo vijoličasta Šmartno ob Paki. 5 I. 7 Bohinj (sa porta sv Janeza) (!) — čokoladno rjava Trebnje. 7. II. (druga barva še manjka). 8. Bohinjsko .Jezero — zelena na rjavkasti podlagi. Kranj. 5 I 9 Boh»isko Jezero — sivo vijoličasta, Ormož. 23 XII. 1937. 10 Gozd-Martuljek — rjava, St. Vid nad Ljubliano 3 I. 11 Gozd-Martuljek — sivo vijoličasta, Studenci pri Mariboru. 17 I. 12 Go7d Martnliek — (druga slika z dvema poslopjema* — svetlo rjava, Ko-privnik ori Kočevju, lfi II 13 Gozd-Martuljek — sivo vijoličasta, Jesen ce—Fužine 10 I. 14 Jalovec iJui Alpe) — zelena na rjavkasti podlagi Krško. 19 I. 15 Jalovec iJul Alpe) — sivo vijoličasta, Radovljica. 4 I 18 Jezersko — svetlo rjava, Maribor, 19. XII 1937 17 Jezersko — sivo vijoličasta. Železniki, 7 II 18 Kamniške Alpe — svetlo rjava, Laze, 5 I 19 Kamniške Alpe — sivo vijoličasta, Smarie pri Jelšah. 21 XII 1937 20 Kamniške Alpe — druga slika z drev- jem v ospredju) — temno rjava, Mirna peč. 18 I 21 Kamniške Alpe — sivo vijoličasta, St. Vid nad Ljubljano, 17 l. 22. Kranjska Gora — zelena na rjavkasti podlagi Kranj, 16 II. 23 Kranjska Gora — sivo vijoličasta, Kranj. 3 I. 24. Laško — selena na rjavkasti podlagi, Bled 2. 7 I. 25 Laško — sivo vijoličasta, Maribor L, 17. I. 26 Ljubljana — (pogled z nebotičnika na grad) — čokoladno rjava. Maribor 2, 28. I 27. Ljubiiana (ista — temno sinje ze- lena Liub'iana. 7 II 28 Ljubi iana Mestni trg — zelena na rjavi pod'affi Mptl'ka '7 I — (ista slika v dnisi barvi še manjka) 29 Loffarska Dolina — zelena na rjavi podlagi. Laško. 17 L 30 Lo?ar?ka rv>"na — sivo vijoličasta, Poljčane. 20 II 31. MariboT — zelena na rjavkasti podlagi, Maribor 2. 13 II 32 Maribor — «ivo vMoličasta. Jesenice— Fužine. 20 XT1 1937 33 Maribor. Opčina fч — zelena na rjavkasti pod'aei Kranj 21 XII 1937 34 Maribor rWno /•> — sivo vijoličasta. Slov Bistrica 25 I 35. Pohorje, poeled чв visoravni (!) — čo-ko'adno rtava LitHa 17 ! 36 Poho-ie oo^'ed visoravni (!) — sivo vlioličasta Prevalje. 3 I 37 Pohorle — temno rjava Rakek. 19 П. 33 Pohorje — temno sinje zelena. Celje, 17 II 39 Pohorje Mislinie — svetlo rjava. Cer-klie ob Krki. 5 II. 40 Pohorje. Mislinje — sivo vijoličasta. Cehe 10 II 41 Pohorje' Seniorjev dom — zelena na riavi podlagi. Maribor 2 4 1. 42 Pohorie Seniorjev dom — sivo vijoličasta Gradec v Belikraj ni. 18 I 43 Dom na Pohorju — zelena na rjavi podlagi Slatina-Radenci 14 TI — (ista slika v drugi barvi še manjka). 44 Rogaška Slatina — svetlo rjava. Žalec, 10 II 45 Rogaška Slatina — temno sinje zelena, Hrastnik. 13 II. 46 Savinjske Alpe — zelena na rjavi podlagi Mežice, 19 I 47 Savimske Alpe — sivo vijoličasta, Celje 20 I. 43 Solčave — čokoladno rjava, Laze. 19 L 49 Solčava — temno sinje zelena, Maribor 2. 20 II 50 Stenar (Jul Alpe) — zelena na rjavi podlagi Rimske Toplice. 19 l. 51 Stenar (Jul Alpe) — sivo vijoličasta, Novo Mesto, 17 I. 52 Skrlatica — svetlo rjava, Gradac v Be-likrajini. 19 XII. 53 Skrlatica — sivo vijoličasta, Domžale^ 20. L 54 Triglav — temno rjava Maribor. 18 I. 55 Triglav — sivo vijoličasta, Ljubljana 2, 6 I. 56 Koča na Triglavskom jezeru (!) — zelena na rjavi podlagi Celje 20 XII 1937. 57 Koča na Triglavskom jezeru (!) — sivo vijoličasta Roaaška Slatina 20 II 58 Tr glavsko jezero — svetlo rjava. Ribnica na Dol 6 I 69 Triglavsko jezero — sivo vijoličasta, Vič 20 l 60 Triglavsko jezero, koča — zelena na rjavi podlagi. Poljane nd Skofjo Loko, 7 II 61 Triglavsko jezero koča — sivo vijoličasta. Radovljica 17 I 62 Triglavsko lezero iz koče — zelena na rjavi podlagi Celje. 6 I 63. Triglavsko jezero iz koče — sivo vijoličasta. Bled 13 II 64 Tržič — zelena na rjavi podlagi Pod-nart. 18 I. — (ista slika v drugi barvi še manjka) 65. Vel ka Planina — zelena na rjavi podlagi, Celje. 22 XII 1937 66 Velika Planina — sivo vijoličasta. Maribor 4 I. 67 Vršič — čokoladno rjava, Križevci piri Ljutomeru. 4 l 68 Vršič — sivo vijoličasta. Cma pri Pre-valjah 4. I. 69 Put na Vršič (!) — zelena na rjavi podlagi, Slov. Bistrica, 18 I. 70 Put na Vršič (!) — sivo vijoličasta. Stična. 9. II. To so vse nove dopisnice s slikami Iz Slovenije Zanimivo je. da kroži pri nas tudi precej dopisnic s sliko otoka Krka, Krke na otoku Visovcu in slapov reke Krke. ki so prišle k nam pač po pomot), saj smo dobili tri različne dopisnice te vrste s pečatom pošte v Krki na Doleniskem. Prihodnjič nekaj besed o izdelavi teh dopisnic, o napakah, ki smo Jih na njih zasledili in nekaj splošne ocene o motivih. B. R. LJUBEZEN ZMAGOVALKA Dr. Lucien Graux, znan po mičnih splri-tističnih romanih in po zabavnih dokumentih ZlagAne novice iz svetovne vojne (Les fausses nouvelles de la grande guerre), je te dni dal med ljudi srčka no domislico Pod poljubom latinskega sonca (Sous le baiser du soleil latin). Mlada vdova ne mara zakona niti pustolovščine — ker Je prepričana. da »vsaka zaljubljena usta morajo lagati«. Toda spozna se z bogatim tndustrij-cem, zavzetim za letalstvo. Ta jI dvori in si priseže, da jo osvoji ter vzame za ženo. Predlaga jI. da bi jo z avfonom odpeljal od ustja Rodana k izlivom Nila »In kadar Izstopiva«, Ji zatrdi, »boste priznali moškim ustom vse spoštovanje ki jim gre.« — Vso knjigo izpolninje pripoved o tem marivaudstvu tej pretirani udvorlji-vosti ki ne kajpada konča z zmago zračnega tunaka in 8 srečnim porazom mlade srdov*. A. D, KNJIGE IN REVIJE Uredništvo ie prejelo r DELO PROTI TUBERKULOZI, glasilo narodne protituberku'ozoe »ige leto IV. ц. Prva številka novega letn.ka ie posvečena uspehom lanskega proti-tuberkuloznega tedna, s katerimi moramo biti v naših razmerah гас!<>Уо1|П1 čeprav prizadevanje lige ie ni našlo popolnega umevanja na odločilnih mestih. Zato |e zares narodna dolžnost Slovencev, zlasti pa izobražencev. da podpiralo ligtna stremi ienja z naročeva* njem njenega glasila, ki iztiaia šestkra' na leto in stane samo 10 din List ureia primarn dr Tomaž Furlan na Golniku, naroča pa se pn Protituberkulozni ligi t Liubljani, Gosposvetska cesta 2 JUGOSLOVENSKA REVI|A. leto ?. št. 1—2. Prav-kar ie izšla dvoma številka glasila turističnih zvez na Sušaku, Ljubliam in Mariboru z naslednio vsebino: Zagreb v lepih z.mskih mesecih, Iz našega neprestano novega in lepega Kamnika (VI. Regally). Ćipke X otoka Paga tGi Pany» Kritična presoia rešitev za liubliansko železniško postaio (mŽ H Hus) Bohinj vas vabi. Bohtni vas kliče (B RihteršiČ). Beograd« ki umira in vstaia v novo živltenje (VI. Regally)# Razvoi novega turističnega Sušaka (Fr. Violič) Mesečnik stane celoletno din 100, naroča se ▼ Liubljani, Kanil eva ul. V ZIKA. družinski list. Nova številka vsebuje med drugim S splavam po Dravi in Donavi (Л Ingolič), Slon, Mladi ovaduh. Izletniki. Zdravniška posvetovalnica l.etna naročnina din 2v III USTRIRTE ZEITUNG LEIPZIG št. 4848 je po-svečena v prvi vršiti 125 letnici roistva Rib Wagnerja v Lipskem z več prispevki in mnogimi slikami. Na« dalie vsebuie aktualen članek o sporu v vzhodni Aziji, k. obravnava voiaški položai na K'taiskem Kakor vselej je tudi v tei številki *aninvv pregled važnih dogodkov na vseh področnh lavnega živi ienja. Tednik se ajuoča pri založbi J. Webet t Lipskem. Narodnost ima veliko moč do nas. ako nismo slepi in gluhi na duši Zavedajo se omikani, neonukzni pa čutijo, da so Slovenci. J. Mencingef PRAKTIČNE NOVOIE Prostor za klobuk Za moške klobuke doslej nismo imeli primernih stojal ki bi se ozirala zlasti na obliko mehkega pokrivala Novo stojalo upošteva celo tradicionalno podolžno gubo v zgornjem delu klobuka. Ta guba ostane v »fasoni«. med tem ko klobuk visi. in tudi kraici ne trpe več V obliki srca zavito in obpredeno žično ogrodje se prilega natančno obliki klobuka Stoialo ie lahko in zloži ti vo. tako da ga vzamea brez. ovir aa potovanje s seboj. KRIŽANKA Pinguis Vodoravno: 1. priimek Šved kanclerja, ki je prevel biblijo; amer pripovednika. ki po ruskem načinu popisuje kmete (Mračni smeh); narodopisca v Tartuju na Estonskem (ne v Lotiški, kakor pomotoma trdi leksikon Mnerva), izvira iz »Andrej«. 6 kratka predigra v starem špan gledališču, tudi drugi del imena za havajski ognjenik Mauna-. 7. ime indijskos glavarja s priimkom Umugi (K. May. Old Surehand). 10. predsedn'k Beloruske republike (cika na gologlavega deda). 11 pivo 12. isto ko »satu«. 14. zna 15 sibirska reka, tudi predlog. 16. Eugčne —, pisec romana »Pariške tajne«. 18 kem. znak za litij, tudi vprašalna členica 19. premah pri tehtanju. 21. rogovilasl kol. kozolec na Gorenjskem. 22. kruleči vol, tudi »močan« N a v p i k : 1. spremenljiva zvezda v ozvezdju Perseia. 2. ve?n:k in medmet. 3. Svic zdravilišče za sušične. 4. ponavliač. 5 mesto v brit vzh. Afriki 8. velika kača v J Am. (daviti). 9. — Kaleh otok na Donavi pri Oršovi 10 jermen, ki spaja d^žaj s cepcem, tudi kača. 13 kratica za redar-stvo v Raihu 15 žensko ime. 17. enota za delo 20 medmet. — Rešitve je treba pe-platl najkasneje v enem tedna ZA BISTRE GLAVE 883 Kavna črta v gostem gozdu Dva delavca bi morala v gostem gozdu med dvema točkama, ki sta bili več sto metrov oddaljeni druga od druge in od katerih nI bilo nobenega razgleda potegniti čim bolj premo črto Orientacija po soncu ali zvezdah, kakor tudi uporaba kakšnih orientacijskih instrumentov je bila nemogoča. Kako sta si delavca pomagala? Rešitev k S t. 380 (Tekač na šahovnici) Tekač gre lahko kvečjemu čez 29 poli, Poskusite! Rešitev k št. 381 (Enačbi) Po položaju črke e v obeh enačbah more biti e le 5. Potem mora biti r enako 9, s enako 3 in i enako 6. Rešitev k S t. 382 (Skrivnost porcelanske prodajalne) Iz spodnje posode je vodila sredi curka kave tenka steklena cev, skozi katero ач kavo črpali v vrč. 56 % A H SEJ PROB1JCM 233 I. Moravec (1936) Mat v treh potezah Rešitev problema 232 1. Ta6—g6! Sh8Xg6 (a) 2. Kc3—c2 in & Sd2—b3 mat. I... Lh5Xg6 (b) 2 Se2—d4 in lovec ne more več odbiti obeh groženj z matom na c2 in b3. kar se po 1. Se2—d4? s 1... Lh5—dl lahko stori. UREDNIK rvAN PODRŽAJ — TELEFON ŠT 3126 - UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV - IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIK AR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI PREDSTAVNIK FRAN JERAN. Uredatšivo ia uprava v Ljubljani Knafljeva ulica 5 - Mesečna ntaočnina Din —» \ jo Humatolcto dostavljeno Dla