GLEDALIŠKI
LIST
Narodnega gledališča v Ljubljani
1938-39
DRAMA
M LOJZE ŠTANDEKER:
PREVARA
Priporoča se Vam
SLAVNA"
Jugoslovanska zavarovalna banka d. d. v Ljubljani za zavarovanje
proti oškodovanju vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč i. t. d. — na zgradbah, opremi, tvornicah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu in življenju
Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split
Glavni sedež: Ljubljana, Gosposka ul. 12
Telefon Stev. »7« In 2276
ljudska posojilnica v Ljubljani
registr. zadr. z neom. Jamstvom
Ljubljana, Miklošičeva c. št. 6, v lastni palači
obrestuje hranilne vloge najugodneje.
Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive
obrestuje po 4%, proti odpovedi do 5%
Tovarna kranjskega lanenega olja in firneža
HROVAT & Komp.
LJUBLJANA
GLEDALIŠKI LIST
narodnega gledališča v ljubljani
1938/39	DRAMA	Štev.	14
LOJZE ŠTANDEKER:
PREVARA
PREMIERA 4. MARCA 1939
Mlad in doslej neznan igralec mariborskega ansambla nas je nedavno presenetil s svojo dramo iz kmečkega življenja, ki je malodane njegov prvenec. Izročil jo je mariborski in ljubljanski gledališki upravi. Maribor jo je odigral in delo je medtem izšlo v tisku. Danes se uvršča v repertoar ljubljanske drame.
Drama Lojzeta Štandekerja je drama o prvobitnih in neobvladanih človeških strasteh, predvsem o erotični. Moški, bajtarski sin, k-1 se je oženil s posestnico, ne da bi jo bil ljubil, se vname za dekle 7 hiši, ki se mu vda iz mlade, zbegane strasti, a spet brez ljubezni 111 morda še nekoliko iz žalosti in obupa, zakaj ljubila je nemara jlekoga, ki je odšel po svetu in se ni več oglasil. Drama se prične, *o se dekle zave, da je zanosila brez ljubezni, ko bolehna žena spo-^na ali izve, da jo je mož varal in da hoče od nje in ko se dekletov tant vrne iz tujih krajev.
, Prične se usodni spopad med temi štirimi ljudmi, med njimi in v njihovih dušah. Prične se boj med možem in ženo, ki se konča ^agično; potem boj med možem in dekletom, med njegovo burno 1D' vedno bolj slepo strastjo, ki jo stopnjuje do zločina zavest očetovstva, in dekletom, ki se je ohladila zanj in spregledala. Prične Se boj v duši tega dekleta, žalost nad storjenim in obupno iskanje
ii3
izhoda v pravo srečo, če tudi s pomočjo laži in prevare. In prične se trnjeva pot do sreče v srcu mladega fanta, ki se je v svetu in med svobodnimi ljudmi naučil razumeti in odpuščati. Kakor moz neugnano, nasilno in zločinsko napada, tako se dekle brani z žensko trdovratnostjo, z zvijačo in lažjo — zoper zločinsko. In šele najhujša stiska osvesti ta dva človeka, ki s prvobitno strastjo stremita vsak samo k svoji sreči.
Stiska pred novim zločinom prisili dekle do izpovedi in priznanja in odrešilnost tega dejanja prinese odpuščanje in očiščenje src. Gosta megla dvojih strasti se razprši in notranje oči ugledajo resnico
o	pravicah in dolžnostih v življenju. Srca se zavedo greha, ga pr1" znajo in prostovoljno sprejmejo kazen, ki jih čaka. Trpljenje ni bilo in ni zaman, da, niti greh ni bil zaman, kajti privedel je spoznanja in višje čistosti.
Te usode ljudi in njihovo pot do očiščenja slika Štandeker v prvobitnem kmečkem življu, kjer so žive moči bolj neprikrite jo sproščene kot drugod. Slika jih verno in z močnim čutom za socialne vzroke bolestnih pojavov v ljudstvu, zakaj moža in najsilovitejsega akterja v tej drami ni brez preudarka pokazal kot bajtarskega sina, kot človeka neugnanega stremljenja, ki si ne pomišlja veliko, če gre za dosego neodvisnosti, ugleda in imetka, ki jih je lačen od otroških nog.
Kakor v tem prijemu, je Štandeker Dokazal pomembno socialno premišljenost še v značaju ali bolje rečeno v besedah drugega junaka te drame, dekletovega ljubimca, ki odpusti laž in prevaro z naslednjimi, zanj skoraj prevelikimi stavki. »Bil sem po svetu. Spoznal sem, da svobodni ljudje več razumejo, več odpuščajo ... Le tlačeni človek se ne zna obvladati.« Naj bodo te besede resnično nje' gove ali ne, v njih je odgovor na marsikako vprašanje med nami m na marsikakšno dejstvo v našem življenju.
V	tej miselni zrelosti, v nemajhni nsihološki prodirnosti, v dobrem zapletu in razpletu in še v svojem pristnem, temnem koloritni ki ga nazadnje ožari glorija očiščenja, je »Prevara« tehtno in resrK1 delo, ki je mlademu avtorju v čast in nam v veselje in upanje.
J. Vidmar.
114
Avtor piše režiserju o prežarjih
• . . Prežarji so nepovabljeni svatje, ki pridejo pod noč na gostijo 'n si — če ni nič hujšega — napravijo pri tem dobro zabavo. Iz kuhinje dobijo jedi, predvsem pa pridejo radi pijače. Potem poležejo v sadovnjaku ali za kako živo mejo, se gostijo in pojo v pozno noč.
Ta običaj je bil pri nas zelo v navadi pred vojno; tudi po vojni Se ]e nekaj časa držal, zdaj ga je pa čedalje manj. Če pa že pridejo Prezarji, se navadno stepejo.
Tudi poprej je često prišlo do hudih reči, tako da so časih že ^naprej naročili orožnike. Navadno so se orežarji stepli med sabo. časih so pa tudi prišli prežat le zato, ker so imeli kako jezo na 'leyesto ali ženina. Tedaj so dražili in nagajali svatom, da jim je kaj kmalu pošlo svatovsko razpoloženje in so morali končati gost'jo, preden jih je bilo volja in prej ko je bil čas. Spominjam se neke gostije, kjer so prežarji razbili okna in z rogovilami in z nekakšnimi — za to nalašč pripravljenimi — kleščami segali skozi °kna na mizo in pobrali svatom z nje, kar so le mogli.
Časih je prišlo tudi do streljanja. Tako je bilo na neki gostiji Jiekaj let pred vojno. Fantje so bili na mladi par na moč jezni, f^evesta, ki je bila zelo čedna, je bila kot dekle dokaj samozavestna j1} se ni hotela prav nič meniti za fante. Če bi bila iz kmečke hiše, j*1 bilo še do neke mere razumljivo. Bila pa je čisto navadna dekla. 11 dekle, če so le količkaj mičpe, navadno niso bogsigavedi kako sPodobne, še manj pa ponosne in izbirčne. Ta na ni morala nikogar ra^en svojega. Nanj so pa bili fantje spet jezni, ker je bil tak Sol j at in so se ga vsi bali. Kaj krati jih je kot snope zmetal iz gostilne na cesto. Po poklicu pa je bil opekarski delavec in že tako ni spadal v njihovo družbo.
v Na to gostijo je prišla drhal kakih tridesetih prcžarjev, oboro-vvn'h s koli, ročicami in plankami, pa tudi z noži in pištolami. Maševati so se hoteli za nevestino ošabnost in za batine, ki so jih <-°bilj 0j £enina. Nastal je pretep, udrli so v hišo, pregnali svate, P°sedli za mizo, se sami gostili in plesali z družicami, ki so morale Cstati z njimi. Tudi nevesta in ženin sta zbežala k sosedu.
n>
Farani so radi tega izgreda prerokovali nevesti in ženinu nesrečo. In res se je žena med vojno smrtno ponesrečila, ko je padla s slive, dočim je leto kasneje v moža in najstarejšega fanta udarila strela; oče je bil pri priči mrtev, sin pa je od tega še danes bebast. Tako je ljudsko prerokovanje — ki se je pač slučajno izpolnilo —
v	tem žalostnem primeru dobilo spet svojo potrditev in »rehabilitacijo«.
Želim Vam veliko uspeha in Vas in vse sodelujove najprisrčneje pozdravljam!
Vaš vdani
Lojze Štandeker.
I	ran Lipah:
Predavanje
So pa še drugi, ki so 'zapisali, da zelo dvomijo o slovenskem humorju, da ga sploh ni ter so tudi razložili, kakšen bodi naš humor, da jih bo spravil v smeh, kako dolg in širok ter tudi kakšnega prepričanja ..... in tako so z eno ali več besedami — sami zašli med humoriste. Resno trdim, da bi se dalo s pridom prestaviti na tuje jezike vse te naše razprave o slovenskem humorju: daljni narodi bi se trgali za take spise in se za trebuhe držali, zakaj sami takega humorja prav gotovo ne zmorejo.
Gospoda, Milčinski je še kakor živ med nami in jaz bi zelo rad ob tej slovesni priliki omenil ime enega samega slovenskega šaljivca, ki je bil tako dosleden in zvest svojemu humorju, da bi bu dandanes do poslednje črke konfisciran. To je Jaka Alešovec, najbolj popularni pisatelj svoje dobe. Vprašajte njegove sodobnike, kako sc je narod trgal za njegove spise. Kaj takega se našim založnikom še za god ne sanja! Bil je prava tragična pojava našega kmečkega inteligenta, ne še več: nadarjenca! Duhovit, navdušen idealist, pisatelj, urednik »Slovenca«, — končno pa obupa, ko gleda vso naso klavrnost, ljudje se zabavajo pri njegovih knjigah, naši prvaki m njihove dame žlobudrajo na narodnih veselicah po nemško, vsa gl°"
..6
rija taborov sc je izmaličila v strankarskih slavoborbah, Alešovec pa umira med žganjarji.
Tako odličen humorist je bil, da ga v naši literaturi komaj omenjajo. Če bi ne imeli njegovih knjig, bi nam zadoščal že ta tehten dokaz za njegov humor.
Morda nam je naša trpka usoda pregnala humor ali pa mogoče kritika, ki zelo neguje dolgčas in vsako veselost preganja kot profanost. Bili so še pred kratkim časi, ko so nam grozili, da bodo vsako dobro voljo omejili in jo obdavčili. Premnogi naši humoristi S'J pod pritiskom kritike postali literatje in nehali biti humoristi ter tako začeli pisati, da se jim moraš	smejati.
Naš narod pa ne čita kritikov	in je zato —	neuk	kot	je —
ohranil svoj humor. 2ivimo v potresni dobi katastrof in polomov '— morda se nam le še rodi kak humorist. Groze nam dogodki, ki hodo tako zagrabili vse literate in kritike, da bodo spregledali tistega mladega humorista in ga pustili v nemar. V tem primeru utegnemo le še priti do kakega zabavnega spisa.
Toda pustimo slovenski humor, ki je tako žalosten, da ga ni moči še nadalje raztezati in se vrnimo h gledališču, ki je tudi žalostno, toda vendar vse prenese. Okrog prevrata nekoč je v družbi rekel nekdo, takrat še mladenič, ki sem ga na videz komaj poznal: »Kdor hoče gledališču služiti, mora biti brez napake.« Tudi o tem K9sP°du moram povedati prav prijetno anekdoto:	menil	je	napra-
vi	gledališču uslugo in storil sam	napako, da je	izda!	in	založil
moje »Gledališke zgodbe«.
v Ko se je Gospod Bog sedmi dan stvaranja razjezil nad prvima človekoma, je odprl vodovode, da je voda udarila čez najvišje nebotičnike ter vse pokončala. Vendar mu je bilo pozneje žal in je rekel: »Nikoli ne bom pokončal zemlje zaradi človeka.« v. Tako bi se morali tudi mi — ubogi človeki — navaditi z na-Slmi napakami gospodariti in živeti — ali pa se vsaj iz njih naučiti.
Mislim, da naše gledališče ni zaslužilo, da se o njem govori naPačna beseda in to na levo in desno. Gotovo ste vi vsi še vedno Pristaši tistega lepega starega naziranja, da moramo biti v javnih s'vareh objektivni, neizprosni — toda pravični. Za vse druge last-
ii7
nosti ni treba toliko poguma in odločnosti, kot za pravičnost. V našem javnem življenju je pa vse pobarvano in prepleskano in uboga pravičnost se skriva v strgani srajci za olankami in se ne upa tja, kamor spada. To dejstvo nas mora navdajati z upravičenim dvomom nad vsem, kar imamo.
Če se pri človeku posreči, da kaj doseže, mu najprej čestitamo, če kljub temu še kaj doseže, ga zavidamo
in če reva še ne odneha in se mu še zmeraj kaj posreči, tedaj ga pa opravljamo in opravljamo do smrti in komaj v pogrebski oštariji »pri Nacetu« kako dobro o njem zinemo.
Zdi se mi, da še najbolj drži pravilo, ki sem ga tekom let gledal, kako se je neizprosno ponavljalo:
gledališče ljubezni ne plačuje, a neljubezen s krvavim maščevanjem prepodi!
I. Osipovič, nekdanji režiser naše Drame, je ob svoji sedemdesetletnici izjavil v Beogradu:
»Opazil sem že tik po prevratu, da bodo imeli Slovenci najboljši teater v Jugoslaviji. In danes ga tudi imajo. Veste, zakaj? Zato, ker so ga vzljubili vsi: igralci, vodstvo in občinstvo. Prav kakor pri nas na Ruskem nekoč. Vsa umetnost Stanislavskega je ena sama beseda: ljubezen.«
Gledališče zahteva zvestobe, vdanosti in pravega janičarskega fanatizma, v katerem prej izgovoriš, nego kaj dosežeš. Marsikateri pa ni zgorel, se je samo osmodil. Obogatel pri teatru ni še nihče —• če je kateri, žalostna mu majka!
Vendar sem poznal dva gledališka Kreza — njega dni smo jih opoldan srečavali, ko smo se podili iz šole — dva Kreza, dva različna, a oba bogata silnega ponosa, globokega prepričanja, herojske vdanosti, ki je govorila o neizmernem preziru do umetniškega urad-ništva, kramarstva in čifutstva v našem življenju,
boemska vdanost, ki je gledala izpod širokih krajcev posvaljka-nega Verovškovega klobuka
in aristokratske patine trpečega Borštnikovega obraza.
Če bi slovenski igralec ne imel nobenih drugih vzorov — bi bil še zmirom dovolj bogat v odsvitu spomina na ta dva naša velika moža.
118
Če govorim o kinu, ne mislim zanj delati reklame na ta način, da bi zabavljal čez kino. Tudi za igralce je dostikrat lepo razvedrilo, če ne celo včasih dobra šola. Toda če smo Slovenci že taki puristi, mislim, da smemo spregovoriti o kinu kako besedo.
Naš kino istočasno predvaja ali vrti igre, ki jih imamo v gledališču na vrsti. To bi morali prepovedati, jaz za svojo osebo smatram to za neokusno konkurenco in netaktnost (nesramnost). Najti bi se moral nekdo izven gledališča, ki bi tako početje označil s pravim imenom in kinospekulantom enkrat za vselej onemogočil take norčije. Gledališču se kina ni kaj bati, vendar moramo ugovarjati brezobzirnosti, ki si jo dovoljujejo kinoagentje. Prav te dni zopet piše njihova drago plačana reklama v dnevnem časopisju o lgri, katera je tudi v gledališču na vzporedu, »da je igra tudi na ljubljanskem gledališču na repertoarju. Seveda je zasedba posameznih vlog in inscenacija, režija, razkošnost opreme, balet in muzikalična stran (bog ve kaj je to) v filmu odlično in prvovrstno zasedena«. To neokusno reklamo »vse zvezde dunajskih in budimpe-stanskih operetnih odrov so se potrudile . . .«, prinašajo naši dnevniki pod rubriko »Iz Ljubljane« med dnevnimi novicami, tam kjer sta novici o »davčnih kartah« in da bo mleko odslej no 2.25 liter. Tako motijo občinstvo, ki pozablja, da imamo v Ljubljani dostikrat najslabše filme in oblasti, ki so spregledale, da so nam dunajski in nemški filmi pokvarili okus občinstva, posebno mladine. »Don Quichote« s Šapljinom pa je bil le tri dni pri nas in to v prazni hiši! Več ni mogoče še povedati!
Kihot ima gotovo drugo kulturno nalogo kot nagajati našemu gledališču. Vse te konkurence so se dosedaj slabo obnesle. Gospa Re-z'ka Thalerjeva, ki gotovo kaj ve o gledališču in filmu, mi je zadevala, da je bila igra »Na ledeni plošči« na našem odru neprimerno boljša kot v filmu.	In to	s češkimi igralci! (NB. Smo	pa
filmu gotovo hvaležni za	češke	filme, da vsaj	vidimo, kako	je
ceška filmska umetnost prehitela nemško in še marsikatero! — Včasih smo smeli gledati še	kake	druge slovanske	filme, zdaj je	pa
^a^nas vse pohujšljivo, kakor za	tiste otroke, ki	so imeli oslovski
kašelj in ki se še tri dni potem, ko so že ozdraveli, ne smejo veČ ^sat hoditi.
119
Gospoda, gledališče je tudi stvar mode in časovnega okusa. Zato imajo včasih težko in dokaj komično nalogo tisti gledališki ljudje, ki hočejo, da bi gledališče vzgajalo občinstvo. Komično, sem rekel zato, ker se nikoli dosti kmalu ne začnemo zavedati o tistem vzgajanju. Včasih je bil sam Šekspir, maša in večernice, vse je bilo njegovo! Potem so prirogovilile kmečke burke. »Rošlinka« je plesala z »Vaškimi svetniki« in odplesala. Prišla je doba slovenskih zgodovinskih iger — dobili smo celjske trojčke — tri »Veronike«, r>otem spet same beraške in potepuške igre, da se 1'udje v temi niso upali okoli Dram hoditi.
Kdo koga vzgaja, kdo koga vodi?
Toda meni se vsa ta modrost nič kaj ne poda. Rad bi nekaj povedal: večen pa je čar gledališča, opojnost rampe, večno zlato zaprašenih kulis, vabljiva tajna nemofa globokega parterja!
V	»Slovenskem Narodu« piše Fr. Govekar o velikem, pravljičnem uspehu gne. Heybalove: »V sredo smo imeli v naši operi dogodek, ki je prinesel vsemu občinstvu prav posebno zadovoljstvo: naša najljubša operna pevka, niti še 22 letna Valči Heybalova je nastopila prvič v veliki in težki partiji Tatjane ter žela kot pevka in igralka izreden uspeh.
Da, ponavljam in podčrtavam: izreden uspeh. Zakaj v svoji skoro 40 letni praksi še nisem doživel, da bi pevka, ki se ne posveča niti polni dve leti opernemu pevskemu študiju, nastopila že v začetku svoje druge sezone v taki važni primadonski vlogi in s tako prodorno zmago v vsakem pogledu.
Tako mladostno sveže, dražestne in naravno šarmantne Tatjane nismo še videli in slišali na našem odru. Resno pa dvomim, da bi jo imeli v vsej Nemčiji.«
22 letna začetnica — Tatjana!
To je gledališki čar, ki se vedno ponavlja!
(Se bo nadaljevalo.)
Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik1 Oton Župančič. Urednik: Josip Vidmar. Za upravo: Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.
1 20
Titi sfe že pokusiti 6on6one,
čokolado in kekse od tvrdke
Bon - Bon
Če še niste, oglasite se na
Miklošičevi e. 30. Tel. 44-42
in ostali boste naš stalni odjemalec.	JBI
TAei&tCc.
PmMinijA fatdiste U. 10
Telefonu. 22-68
Blagajna se cdpre ob pol 20.
Konec pred pol 23.
Režiser; Br. Kroff.
Ivan Lemež .	.	.	.	■
Treza, njegova žena .	•
Trezinl sestri »
V
Simon Muhič, Tinin moz Gorjupova Lonka .	•'
Drobežev Tone Hana, Tonetova mati . Orožnik ...................
Pepa \ Tina J
Prizorišče: Prvo dejanje — dvorišče pri
soba v
,°iZe Standckor.
*
|e — soba v Lemeževi hiši. Tretje dejanje iost-.
Potokar V. Juvanova P. Juvanova N. Gabrijelčičeva Sever
M. Boltarjeva
Presetnik
Rakarjeva
Z najfepšimi modefi in naj6ofj8im defom
" (
se priporoča
DAMSKA KONFEKCIJA
A. PAULIN
LJUBLJANA
Šelenburgova ulica št. 1
Knjigarna Kleinmayr & Bamberg
najstarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in zabavnih knjig v vseh jezikih
Ljubljana, Miklošičeva cesta Sl. 16