■Bo (EJOIZSTIA-DATIRBDMJE JE načrt trgovske zbornice. i0govniski podjetniki ga Jpirajo z obema rokama. Washington. D. C. —Zakaj -uvka rudarjev na antracit-polju ie končana in zakaj rtvo trpi pomanjkanje na premogu? Trgovska „ta zdaj hitro širi to idejo ^ dežele. Podpira jo trgov-_xbornica mesta Washington, je glasovala, da pe naj pošlje-pisma vsem trgovskim zbor-Ev mestih, ki imajo več ko _ prebivalcev. V teh pi-i prijwroia zborniea» naj se ite rudarji in premogovniški J jet n i k i v miru, da sami Izrav-tjo Hvoj «por Premogovniški podjetniki na Iju mehkega in trdega premo-prispevajo trgovskim zborni i denarjem za propagando, j so premogovniški podjet-i vprizoriii splošen napad na [ irje in zato zahtevajo pomo-L trgovskih zbornic. Namen bojne taktike je obrniti ljud mnenje v drugo smer, ki je no proti premogovniškim Ijetnikom, ker se ne ravnajo jacksonvillaki pogodbi in so na n- sramen in brutalen na-i prelomili. Dalje je namen taktike pustiti ljudstvo zmr-«ti m pri tem molčati, da se ihko porazijo organizirani ru -ji. Vse to se vrši namenoma, k uniči organizacija rudar- Tejra diktatorskega duha se je knela trgovska zbornica, ko je lidsednik Coolidge ji svojo mol Ihofttjo napram John L. Lewi-pr«i*edniku rudarske orga-tacije. pokazal, da administra-dja ne bo i>odvze!a ničesar, da •brani podjetnikom ae posluži i njih desperatnih sredstev na nm rudarjem. Obtožbe, da odi premog primanjkuje na triu in da morajo zanj plačevat numenti oderuake cene, so inkrat iK>nehale v Časopisju. Idfcj bizniški vežarji v glavnem »tu upajo, da bodo videli uni-knje najmočnejše delavske eno-v Ameriški delavski federa-iji. s ]x>močjo Coolidga, med-riavne komisije in velike pro-ielivske večine v kongresu. Položaj izgleda tako, da se 3oolid^> strinja z bizniškimi vo-"ji. da l)o stvar tako končala, tekje v administraciji se pa le Me, da Ik> ameriško delavsko fcani« i/vršilo mogočen in do-I premišljen protiudarec. Praglad iiivilUoiolkof AMERIKA. V Devetinšestdeaeti kongres l tvorjen. Trgovska zbornica Združenih držav ima v načrtu sestradanje delavcev. Opozicijonaici v kongresu bi radi zavrnili svetovno razsodišče. Organizirane bogate dame pripravljajo vojno proti naprednim elementom. Moderne naprave pri delu v rudnikih bodo znižale Število zaposlenih. Mestni inženirji v Chicagu postajajo pametni. Pastor v Kansas Cityju se je skopal na biblijo. Coolidgev privatni odgovor Lewisu. Veliko število deportiranih inozemcev. PifcVETU. Veliko brezdelje in kriza n* stopila na Nemškem. Angleško-turški spor je nov težavni problem pred ligo narodov. Rebelne čete na Kitajskem so zavdale nov poraz diktatorju Cangu. Jugoslovanska in grška dol-govna komisija sta odbrani za Washington. Huda zima po Evropi. DOLGOTRAJNA BO BITKA ZA SVET. SOBtttE Coolidge ja privatno odgovoril Uwisa Predsednik ni objavil avojega pisma voditelju radarjev. — Murray izjavlja, da se baroni premoga boje preiakave. ImiAcOfcl komisar pravi, da ii Zagovorniki in nasprotniki ne n* pa jo na konec debate v__ letu. — Taktika oposfcijonal-cev je savleči stvar. — Zato | imajo svoje vsreke. Waahington, D. C. — Na več N ko tucat senatorjev se lahko ra-| ^ čuni, da so nasprotniki svetovnega sodišča. Zaradi tega tudi zagovorniki in naaprotnlki te naprave menijo, da bo debata precej dolgotrajna. Razprav* tej zadevi bo pričela dne 17. cembra in ne bo . končana prod mesecem februarjem prihodnjega leta. Nakar bo seveda Šele prišla na glasovanje. Opozicijonaici so za dolgo razpravo, da bodeta ljudstvo in senat ime! priliko izpremeniti svoje mnenje. Ravnotako se je zgodilo ob času, ko se je razpravljalo versaillske pogodbi in o ligi na rodov. Senator Borah je že naznanil svoje stališče. On se bo bojeval, da »e mora sodišče popolnoma ločiti od lige narodov, preden pristane, da postanejo tudi A-meričani člani svetovnega i, D. C—Stric Sam vse prejšnje rekorde iranju "nezaželjencev," I letošnjem fiskalnem letu (učenem 80. junija 1*25-»495 inozemcev nazaj staro domovino. Tako Harry E. Hull, komisar ilškaga biroja, v svojem Htu, ki je bilo izdano Mto se tudi glasi, da je ■ državah še milijon ki so prišli semkaj ivno. Hull pravi, da teh iv ni mogoče Iztrebiti." 9 ne uvede splošna regi-tujcev. Vaeh inoa« niso državljani, je okrog iliionov. DELU V PREMO GOVMKIH SO II STROJI BODO NAKLADAll PREMOG. vprašanje oreha v ta ne vi. d* ........_.............tjLva. 7. dee*—Svet lige na- šča. Senator Norris zavzenia po-\roAoi W se snide jutri v redni polnoms drugo stališče skoku. "Te aliirane evropejske vlade so zapravile našo zaupnost zarft-di izkušenj, ki smo, jih imeli % njimi v času vojne, in njih kaa-nejšim postopanjem glede dolgov napram nam,M je rekel Nor-ri». "Ko so nas prosili, naj gre-mo z njimi v vojno, so naal sebe kot zveza velikih bratov aa in civilizacija, JU se zopet polne roke dela vprašanja na dnev Najtežje vprašanje, ima rešiti svet te dni. je Navidez gre za mejo Turčijo in angleško kolonijo Irak (Meso. v resnici pa gre ,za vrelce v Mosulu. An-radi «a vsako cenodo- fcgoslovanska dolgov«* komisija prida ta nrni minister StojCdinovič jr na čelu komisije. Kiln id. Jugoslavija, 7. dec.— Pssnriu minister Stojadinovič ap^tuje ta mesec na Ceiu'ko- B'i' v Ameriko v «vrho. da «ipUucvnnjc dolga. Dolg a vi je • »■»•»jv »vin«. ~ 1() in - ——- , .. — - Združenim državam ;traÄnl. razmere, kakršne so bile H, v-0 Belgijo. iu : ^našal 10. januarja 1025 $Mt l*1, or,o. „Attiuj. (irčija. 7. din:.—Grška JJ^iji. kateri načelu je bivši ""i minister Krnifina*. od- • l»i. decembra v VVanhing- j Šoj«., sednik Coolidge je v soboto odgovoril Johnu L. Lewisu, pred sedniku United Mine Workers of America, na poziv zadnjega, naj vlada izjavi, če misli posredovati v zadevi kršenja jackson-villske mezdne pogodbe od strani premogovniških magnetov. Kaj je Coolidge odgovoril, ni znano, ker predsednik ni dal pisma v javnost. Objavljeno je bilo le sledeče formalno poročilo iz Bele hiše: "Predsednik je odgovoril na pismo, ki mu ga je pisal John L. Lewis. Pisma ni objavil iz razloga, ker noče ovirati naporov governerja Pinchota za poravnanje stavke, zlasti pa konference, ki se ima vršiti v torek Springfield, L. — John L. Lewis, predsednik rudarske unije, še ni prejel Coolidgevega pisma. Na njegovem domu prsvijo, da pismo gs nsjbrž čsks v njegovi pisarni v Indianapolisu ali v Philadelphiji. Ds li I*wis objsvi pismo, še ni znano. Philadelphia, Pa. - Philip Murray, podpredsednik rudarske organizacije, je v nedeljo tukaj izjavil: "Lastniki antracitnih premogovnikov hočejo posili nategniti štrajk do akrajnosti. ker rajšil-majo boj, kakor pa da bi se podvrgli preiskavi, ki bi odprla nji-hove knjige in razkrila njihove velike profit*. Lastniki hoč^o povišati ceno premogu, obenem W pa radi znižali mezde ruda ttTSiSS« To pomeni znižanje števila delavcev v premogovnikih. Chleago, IIL — Tisti košček svobode, ki ga je užival rokode-ec pred petdesetimi leti, ko je delal v svoji delavnici, kako na pr. dela danes rudar na avojem prostoru v rudniku, bo tudi'ta rudarje v IUinoisu kmalu odpravljen. Njegovo delo postane podobno delu tovarniškega delavca, ko uvedejo v illnojških premogovnikih stroje Za nakla danje premoga. Kapitalistični gospodarski si stem je tak, da povzroča tekmo med podjetniki, kar "Coal Age list sa interese premogovniških podjetnikov nehote prisne. List piše. da bo treba v teku petih let napraviti velike (spremembe pri pcodukeiji premoga, posebilo v nakladanju in mehaničnem čiščenju premoga. Kjer se premog naklada s lopato, očisti delavec veliko bolj premog, kot je to mogoče isvrši-ti s strojem. Ako n. pr. delavec, ki naklada premog s lopato, pusti 1 in Vi odstotka nesnage v premogu, tedaj Jo stroj pusti 8 odstotke, ali še enkrat toliko. Podjetniki pričakujejo, da bo mehanično čiščenje stalo podjetnika 10 centov ga tono premoga. Ampak stroj, ki bo naložil v teku oamih ur 264 ton premog* bo prihranil 50 oanlov, Mi iaai v NaaiiJ; voiikobrazdaljo in kriia Ces milijon brespoeelnlh delavcev. Bankroti trgovin In la-dustrijsklh tvrdk na dnevnem redu. | Berlin. 7. doc. — Letošnja si-ma je najslabša v zgodovini Nemčije. Velike množice brezposelnih delavcev begajo po ulicah velikih mest, trume gladnih siromakov oblegajo javne kuhinje, v katerih se deli brcsplačna juha in bankroti trgovskih ter industrijskih tvrdk eo na dnevnem redu. Velika panika potrtosti je zadels Nemčijo. Na temelju uradnih poročil je več ko pot milijona brespeeatnih delavcev, 1U prejemajo državno podporo; vseh brespoaelnikov pa je čez en milijon In prlblišno dva milijona delavcev je upoalenlh le po par dni v tednu. V minulem mesecu je bankrotiralo 21 AH trgovin in induetrij-akih tvrdk. Industrijska depresija in kriza Je tako velika, da ie ni bilo take po vojni, ftoetde-set odstotkov vseh družb ne bo letos Izplačalo nobene divlden* de. Velika podjetja, kot A Krupp, Thyssen in Malim» mann. naznanjajo, da sapro nedelj ne tovarne takoj po praanl-kih. Božična trgovina je katastrofalna ; le najcenejše blago 1-ma odjemalce. i Kitajski diktator Öaag ■a big Rebelne čete ao savdats Cangu J|ov porax in BIMtf^^P® «IIa njegovo armada, fof ju jejo, da osvobode svet milita-1 obdrže vrelce zase. Turčija ja rizms in imperijalistične lakom- poslala v Ženevo svoje reprezen-nosti. Poslušal sem te zgovorne tante, ki izjavljajo, da Moeul Je apele in pretakal sem solze gi-1 turški in mora oetati turški, njenja. Amerika je šla v vojno. Ako Turki ostanejo pri svoji be-In na to smo odkrili, ds so bili sadi, ni isključen oborožen kon-njih žepi nspolnjeni s tajnimi flikt med Turki in Angleži, pogodbami, s katerimi ao razde- Drugo vprašanje Je rasoroši lili zemljo med sabo. Naša zaup- tev Evrope. Po srečnem sprejet, nost v njih dobro .prepričanjs, 1 ju lokamaklh garancijskih pek je bila zlorsbljens. Nedavno so tov so voditelji lige nsrodov pri skuisli izogniti se plačevanje šli v stadij, ko morajo govoriti o svojih poštenih dolgov. V takih razorožitveni konferenci kakor okoliščinah moramo biti oprezni «o obljubili. Odsek, ki dela pri-pred vssko igro, v katero nas prave za ta korak, pa ni složen, mislijo pritegniti. Naj oni prvo Francozi in Belgijci so se ustra-dokažejo, da verjamejo nam. da ft{|f dejstva rssoroftitve in prišli odlože orožje in da napravijo ju na dan z zahtevami za nove prsvičen mir v Evropi.' Nada zla* v Evrapi V Švici Je silno padla tempert' tura: v Franciji, Italiji In Belgiji se trseejo mraza. garancije. 'BlhllU aa onrn Uli wni|e se iswi ■ wid kažipot za mladino I Take ffravi pastor «nitarijanaha cerkva v Kansas Cityju. Hveto sagwar Ja Bern, ft vies, 7. dec.—Zims, nadkriljuje vse rekorde, Je zavladala v ftvlci. Toplomer Je včeraj kazal 28 stopinj pod ničlo Kanaaa City, Kans. j- Dr. L, v BUrnu , I M. Birkhcad, pastor tukajšnje n hi« 7 dec—Vso lull jo Je unitarijanake občine Vseh duš. mdStvil vsi ^»ilnegiT mraza. Je dejal v nedeljo v javni deba- ^1 Z aT wu Tmraz ka- U. da današnja mladina ne more , ,artX' \ ¿¿X¿tie «rpatl morslnlh naukov iz blbli- kršnega ^ ni bltojmem M.JM k JU Wb,(j ^^ mnf>g<. «^rj - —------------- - ^ 7 d« —Felcnn., » » -vrt» pUmo. N. l»dl.,l W- moga a strojem. Ako se stroji uvedejo, nadaljuje list podjetnikov, se znižajo stroški za produkcijo. Strojni obrat v premogovnikih je potreben, nagiba list, da bodo llinojski podjetniki lahko konkurirali na trgu s drugimi podjetniki, ki imajo ugodnejše prilike za pošiljanje svoje^ ga premoga na trg.^ Tako opisovanje, ki prinaša podjetniški list o produkciji s stroji v premogovnikih, pomeni, da nastane velika revolucija v načinu produkcij« premoga, ko uvedejo stroje v premogovnikih. Rudar bo postal navaden tovarniški delavec, / kajti tudi njega bo stroj priganjal k delu kot priganja delavca v tovarni. Stroj mere vsak dan produclrati določeno množico, drugače se ne Izplača za podjetnika. Ure bodo redne kot v tovarni in delovodja bo nadzoroval delo. To so nova vprašanja za rudarsko strokovno organizacijo. Take isprememb« v produkciji so spravile v nevarnost strokov-ne organizacij** rudarjev v ko-vinskih rudnikih. Htrojl Inido povzročili, da bo dslalo manj rudarjev v premogovnikih, toda njih mezda bo zavarovana # pogodbo. Kljubtemu bodo pe pod-jetniki manj ladall za mezde, kot izdajo sedsj. Po sedanji pogodbi s podjet London, 7, dec.~"The Daily Mall" je danes prejela iz ftange-ja kabelogram, ki se glasi, da je bil mandžurski diktator Ceng Tso-lin zopet premagan v veliki bitki in zdaj se i»ripravlja na beg iz Mukdena, svojega glavnega mesta, Čang je v nedeljo zjutrej konferlrsl s svojimi ive-stlml prisUŠI in jih odveza) prisege, dovolivši Jim proste roke, nakar Je med nje razdelil 60,000 sterlingsklh funtov kot poslovilni dar. Msd prebivalci v Mukdenu vlada velika panika. General Kuo Hung-llng, vrhov-ni vodja rebelne armade, Je po-tolkel Cangove čete v okolici Činčofuja In jih zapodil v divji beg. Cangova armada beži ob železnici Peklng-Mukden in Ku-ove čete so še HO milj od Mukdena. Tok I Jo, 7, dec,—Japonski »U-nanjl urad je poplavljen s telegrami od Japoncev v Mandžuriji, ki proaljo zaščite. Japonci pričakujejo, da Cang pobegne vsak čas iz Mandžurije, Japonska vlada še ns misli na intervencijo, ker upa, da bo Kuo spoštoval pogodbe. Peking. 7. dec—"KristJen-ski" general Keng Ju-hsiang. sa-veznlki, rwbHnfga mandžurekega poveljnika Kua, Je odredil sploš-no mobilizacijo Ijudsk« armade. za nakladanje In čiščenje moga, dokler nI izdslana lestvica ss te vrste rudniških delsvcev. ftOLA ZA HTAVKOKAZK STANOVI J KN A. 11. Baltimore. — Predsednik ru|)C i»»'"».-'-- antracitni industriji prej, dobili rudarji organlzi- r aranžira odplačevanje X meri k i. I Jo------ »pad* v barbarsko dobo In ne ... tfiKinvsvil i IF i more biti kažipot naši mladini". Mer niso bili run.u..............^auot VANDEBVBLDE| - -i - v JK ZAMAN HO VABILI MLADE- 08EMIJBNI DELAVNIK % w^tagfan. D. C - ONclJel-' OA LAfOUXTTA. i W-hlMuTT C. - Htars Hibbing, Minn. - "'¿¿TIS* bdgij.k. minlatr^i pr«i.|gards Je povabil. ' delavnik «-dnik, izpovedal na seji Po^o^m ^m^nju biWijä j ^JJ^^^J^iJe Washington, D. C nlk A. J. Habsth Iz Chicaga pred 1 Uiti v kongre«u amendments k 1 nooeljsnlški po*Uvl. ki Imajo o-I militi «edanj« dol skušal »vet* je sprejel odrediš», po kate ta.uskl Trm PRI J v TO. 'ri V uvide n' m^ta^ega finančnega odseka. U TA vss mestns dela iiko «o / ^ ^^ prisilil zni- ' tšena direktrb^J - »«>,000, toM«. o, VCentr^na 4eUv-Pomen, da ^ ^ 1 dr,„ 000 fmnkov že po trm ko>e oh-H .«ij« je r^cWiUTo-iile mestno de- IjdbU, de gane ^«J***^ IfK) okraiev za prodajo izvrši v fežU^'^ ()lM.mumi Ta izpoved boJwmpMciraU .. f i aeljevanjs. ,— ,------- . . , izprsmeniti gotov« klsvzuls t parla- Kolletta, prevzame j v pr^miet na Za#ssna šeheslovsilul v Uda. teleznui. Hyer» se nunda dosti Praga. Cehoslovskljs, 7. dee.{ns brigs ss vsrno«! —Czeroy bo predsedovsl začas Njemu je vsseno, ako os zgodi ni čehoeiovaškl vladi, ki je sle par železniških nezjf^ pH he-diU preobrstu |s> volltvsh Pri terih neksj ljudi izgubi žlvlje-čskuj« se. da bivši premljer ftve- nje. samo ds rs/bij« stavko. Imigrsntov, his organizira • »sirUmentamo vlado v kratkem Pri njem Imajo dolarji večjo vrednost kot tloveks življenje. Ü ( * L J LkHaJu^J^L jiLm A J* • - " ' _ PROSVET GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPOR** JBPNC m — —i m ■ i mu" i i ~i—*—rum—r~~ LASTNINA H1 /> V K N HK g N AEOPN E PODPORNE Cen« oicl*n>v po dogovoru. Rokopt«i M M vrmi*i«. i; Zadinjana držav« (irren pal late in $1-25 m tri bmmn; CMcafo te teta, ti 66 aa tri maaaca, in sa ioofnoxamatra $8M. Chkago) M m "ZT«.* Ciaaro S6.W na )*>. «J» n pal Naalar aa taa, Aar i«a atfk a llaUua: Oí*V»TA" W7-H H«. A^aaa, Cklcaga, mteaia. -THE ENLIG ftuwrit. National Bmrfft OwMf >f tfca «arank Sltlp^^m A^ai4lafay raW oa yaanwwi Subscription: Unftad Stataa (azcapt Chlen»o) faar; Ckfcag S«.60. and faw*p» caeatrj»a«MS pa •MKMBEBof THE FEDEDÍUTED PRK38" --7TB M» Datum f oklepaju a. pr |(Okí a 1-25) nalag vašaga ¡LÜ na J* i Um dnaram potrkla aar«ts|aa. fanorlU Ja ▼«n» na r! Hot. KOMU BODO KORISTILI ZNIŽALI DOHODNINSKI .V DAVKI?- ''•"JBH Bliža se Novo leto in bogate korporacije bodo zopet delile med lastniki teh korporacij maslene pogače. Bogatini, ki lastujejo korporacije, ki nosijo velik dobiček in katerim je bil dohodninski davek znižan na Štirideset odstotkov, se že vesele teh pogač, ker upajo, da bodo letos te pogače zelo maslene. Te maalenke so določene le aa bogatine, za katere dan za dnom dela na tisoče delavcev, od katerih jih živi veliko v največji revščini. Letos so ti bogatini posebno dobre volje. Zbornični odsek za sredstva in pota priporoča na priporočilo aaklad-niškega tajnika, da se znižajo zopet dohodninski davki na velike dohodke. Seveda v senatu bo malo težje doseči uspeh, kajti senat ne bo prav nič hitel uvaževati Mellono-ve želje. Priporočale, da se oaim, ki imajo pol milijona dolar jev ali več dohodkov na leto, znižajo davki kar za dvajset odstotkov. Privatffi bizniški interesi bodo pritiskali, da se sprejme to znižale. Nauzdano časopisje bo igralo do* sledno odkazano vlogo. Pripovedovalo bo ameriškemu ljudstvu, kako velika potreba je za znižanje dohodninskega davka bogatim ljudem, da ta znižani davak nalože zopet v novih podjetjih. To časopisje bo pisarilo o dobrih časih, ki jih prineseta razvita trgovina in industrija. Prav nobene besede ne bo to časopisje črhnilo o tem, da kolikor večji bodo davčni popusti milijonarjem, tolijto bolj se bodo nagromadeni milijoni nakupičevali. Pritisek na kongres za znižanje davka milijonarjem bo veliko večji kot v pre teklosti. Mellon in drugi privatni intereai upajo, da bo kongres sprejel znižanje davka. Coolidge je bil izvoljen z velikim številom glasov predsednikom Združenih držav in Mellon je njegov zakladniški tajnik. Na podlagi te od dane večine glasov so prepričani, da lahko predlagajo, kar žele predložiti, da bo sprejeto. Ljudstvo seveda godrnja, da so zemljiščni in nedirekt-ni davki visoki, draginja velika, delavske mezde pa nizke. Ali predsedniške volitve so še daleč. Prihodnje leto bodo samo kongresne volitve, pa tudi te niso blizo. Zakladniški tajnik odgovarja na godrnjanja ljudstva ako se zniža dohodninski davek na velike dohodke kar za polovico od sedanjega davka, tedaj bodo milijonarji naložili ta davek v podjetjih, ki se izplačajo, kar bo dalo zopet tisočem ljudem delo. Prav nobene besede ne zine, za koliko se bo premoženje teh bogatinov pomnožilo, ako znižani davek zopet nalože v industrijskih podjetjih. Cemu tudi? Po mnenju te vrste gospodov so delavci samo zaradi tega ustvarjeni, da garajo ifi množe premoženje milijonarjem. Pa tudi to ni res, da bodo milijonarji naložili prihran ke od snilanega davka v ameriški industriji. Ameriški kapitalisti že dandanes nalagajo tam denar, kjer se jim izplača, da ga nalože. Ameriški kapital je danes naložen v Kitaju kot v Evropi, Avstraliji, Afriki ali pa Južni Ame-riki. Kapitalisti ne nalože prav nobenega centa v industriji, ako jim industrija ne obeta dobička. Ako hočemo, da bodeta v Ameriki cvetela trgovina in industrija, tedaj ni treba milijonarjem znižati davka, ampak povišati je treba delavske mezde in znižati delavni čas, da se odpravi brezposelnost med delavci. Kolikor več denarja bo prišlo med delavce, tolikor več ga bodo izdali za življenske potrebščine. To pa pomeni, da bo industrija imela več naročil in v trgovino bo prišlo več življenja. Delavci in farmarji ne bodo imeli prav nobenega dobička od tega, ako se milijonarjem zniža dohodninski davek. Delavci in farmarji bodo pravzaprav trpeli. Ce se zniža dohodninski davek na velike dohodke, bo treba poiskati davčne dohodke za kritje upravnih stroškov, plačevanje obresti od obveznic itd. Ti dohodki se bodo iskali potota nedfrektnlh datkov, kar pomeni, da se davčno breme za priprosto ljudstvo poviša. Proti znižanju dohodninakegu davka na velike dohodke nfoo le delavci in farmarji, ampak tudi pametni eko» nomt avare proti takemu znižanju. Ti »varilni glasovi bodo ostali glas vpijočega v pu-Kavl. Na celo kupo literature za «nižanje dohodninskega vrste pro] I Mike plačalo delavno ljudstvo. ■ m ■ i niiiji'U m brezmočno, ker nima sv< ja, v katerem bi vsak dan poln tako se bo dohodninski najbrž znižal. Ceho bo zopet IMJKE n NASELIM York Kun, {*«. — Najprvo na dopise različnih k ae *ra- raz ved rilo in olajšanje, ko i kako ae godi po svetu. Zmerom sem mislil, da se tudi iz $aše naselbine kdo oglasi, pa le nič ni J Zato sani se namenil opisati nekoliko razmere iz naše naselbine. •' t Delamo vsaki dan za mezdo iz leta 1922. Mož, ki dela na progi in možje, ki delajo pri podporah in drpgih različnih delih» «o plačani po $7.50 na dan, rudar^obi od vozička za kopanje s pikom Ali po mojem ni voziček, temveč voz prve vrat«, in še fie zadostuje, ko se naložil polnega ter obložiš, temveč moraš «atl na njega "hump" in še ni dosti. Talca je prosperiteta v kraljestva gospodah. C. Frieal Naj mi še kdo reče, da smo v obljubljeni deželi, kjer se cedita med in mleko. Citate!ji, po mqjcm mnenju ne bo naše zipafce toliko časa, dokler ne stopimo v vrata in poženemo tistih oboroženih opankarjev, ki čakajo s pu- minul, ko so p^kapli delavca, po rodu Slovaka, kateri je bU dober oče sedmih otrok. Odigrala se je nesreča. Prvo njegovo ime je bilo John, za drugega ne vem. John je trajbal. Pripeljal j# voziček svojemu radarju — zamorcu, ki ni delal v svojem prostoru, temveč je drugim kradel bolje. John ga je posvaril, češ, kaj bodo delavci rekli, ko pridejo na avoj prostor, črnec pa ae je ujeail in mu rekel: "Yau is not mine bossl" ter mu hitro s pestjo sedal udarec. Takoj ga je podrl na tla, hitro pobral pik in udaril svojo še napel živo žrtev dvakrat po glavi, tako, da je v nekaj urah tuaivV Ne bom nikdar pozabil a ga očeta, ko mi je večkrat Sveti Vrh prinese konjski muh« Uta 1922 je bil tudi sveti Urh, ali namesto muh ae je pripeljal črnuh, ki je vsejal toliko črnih, da sploh belepoltni nimamo nikakšne pravice. Živijo svoboda, enakopravnost! Na društvenem polju še precej dobro napredujemo, kar je razvi4&o, da tudi večkrat dobimo kaj novih članov. . , ■■■ Bratski pozdravi — Martin Marta. Prezident Kulič še danes ] , da je 158,000 rudarjev i štrajku. • • * novica Is Jugoslavije. Jugofašisti vihte nože in pišto- lo in zmrznilo v zemlji. Zm\ je tudi koioraba, korenje, in drugo sočivje. V mnogih kra- le za uvedbo gl*golske made po |ih ae je videlo, ko so kmetje Jugoslaviji. Glagola«je re-krompir kopali kar izpod snega Tudi kmetje v mnogih krajih splolt pobirati niso hoteli ne ko- lerabe, korenja ne pese, so kar zaor&lj. Ko pa j« nastopil mesec november, je ž njim nastopilo tudi toplejše vreme, tako da oktober-slfi sneg je hitro h gin 11. Ulo Je toplo cd mesec, snega je padlo v novembru samo toliko, da smo ga posneli in je tudi kaj hitro izginil. Danes pa zopet pada dež in še ni poznati, da bi prišle kake mrzlejše spremembe. Lov aa zajce je letos ugoden Zfjcev je dosti In postali so beli, ker anee* še ni nič, ae zajec vidi» daleč. Lovci se . vračajo domov veseli in z oblttm plenom,— Joaenk Uie. ■aner Hiawatha, Uteh. — Zadnjič aem nekoliko poročal iz te našel bine in tudi omenil vesele obraze. Zal, da ae iz veselja spreobrne v žalost. Poročati moram žalostno vest, da je. podlegel rojak Fr. Ponikvar dne 8. novembra. Vzrok je bil preveč.Zavftite pijače. Prišlo je do prepira med Ponikvarjem in Antonom Mače-kom, kateri je postal tako resen, da je Maček Ponikvarju z nožem prizadel težke poškodbe in je ranjeni po nekoliko minutah izdah nil. Pokojnik je bi) rojen na Igu pri Ljubljani, star 40 let. V Load-villu, Colo., zapušča dva brata in sestro v državi Ohlo. Pogreba ta Ckojnikom se nismo udeležili, r je prišel njegov brat Anton Ponikvar iz Leadvflla in vzel fo-kojnlkovo truplo v omenjeno mesto. Umrli rojak je pripadal dvema organizacijama: S. N. r. Z. In J. 8. P. Z. Želel Je tudi pristopiti k 8. N. P. J., pa je bil odklonjen od vrhovnega zdravnika radi srčne napake. Rasvldl se. da ni zanemarjal organizacij, kakor je žal dosti rojakov po tukajšnjih naselbinah, da še niso pri nobeni podporni z veti In ne pri 81o-venaki narodni podporni jed noti Pristopite k našemu društvi pod okriljem 8. N. P J . ki je najbolj sigurna zavarovalnica sa slučaja boleani, neare6e ali smrti. Poedrav bratom in sestram.»» iBtoabik. Minn. — Naznanjam sorodnikom in prijateljem, da je preminul moj farat John Šuštar, rojen, v Ppdgorici v župniji Do-brepolje, po domače Pečnikov, «Ur 87 let. Umrl je dne. 1. decembra ob 4. zjutraj v deželni bolnišnici v Duluthu, Minn. Naha-jal 'Se je v bolnišnici Šest let in devet mesecev, holan za neozdravljivim mrtvoudom. Prej je bil bolan pri meni dve leti v Bi-wah&u, Minn., kar si pa v svoj bolezni ni mogel nič pomagati z nobehiro udom, sem bila primo-rana poslati ga v delelnojbolniš-nico. 2daj ga je smrt yifttk trp-Ijfnjk. i Pokojnik je pripadal k dru-štvu Slovenska družina S. N. P ga'je pred kratkim Časom vael* isplaštio iz odškodninakega sklada. Tu ijepiHft mene, šolajočo sestro Marijo Šuštar, omož Delak, v starem kraju starše brata in sestri. Dragemu pokojniku želim i$M ren počitek v tuji. grudi. Bridko je htio njegovo življenje, veliko je Mlo trpljenje, adaj psi ai odpočije težkoč življenja. — Mary Delak. Oeveiapd, Ollio. — Kakor Se BiyiUf> skoti časopisje, ae nahaja aodrug Charles Pogorelec, tajnik J. 8. Z. iz Chicaga na agitaeiji po državi Ohio. Prvo se je ustavil v Clevelandu in prisostvoval M-* Čudni SO vrssaenaki bogovi tudi letoa. Oktobra, ho bi mešalo biti lepo vreme. da bi lahko kmetje poapra-vlli ovoje pridelke, jo Mk» mrzlo celi aaeaec: prve je delovalo, tako da lanetie aiao nMgll aa po-Ua. po dežju je pa la burja In je dne 15. novembra koncertu pev akega zbora "Zarja", pri katerem je eodek>val tudi pevski zbor "Jadran" iz CoUinwooda. Koncert je bil izvrstno izvajan in splošno zadovoljnost udeležencev. Pred pričetkom koncerta je nastopil sodrug Pogorelec ter povedal v kratkih besedah pomen političnih in strokovnih Kanizacij. PogoJ-elec se je nahajal v Clevelandu pet dni. Kar se tiče u-speha v Clevelandu, mi ni natančno znano, vaaeno mislim, da je povoljen. Ustanovil je nov klub s 13 člani iKNobelu, Ohio V Četrtek dne 19. novembra je prišel sodrug Pogorelec ba agitacijo v Collinwood. Obiskal je nekoliko naših somišljenikov in dosegel je precej lep uspeh v teh kratkih večernih urah. Pridobi je precejšnje Število novih naročnikov in nekoliko novih nov klubu. Zal, da je imel sodrug Pogorelec tako malo časa odmerjenega za Co!!inwood. Agitacija bi bila zelo uspešna, ako bi bila vsaj teden dni. Zadovoljni smo vseeno z uspehom teh par večerov. Socialistični klub št. 49 CoUiawoodu je priredil dne 21 novembra zabavni večer. Med nami se je nahajal sodrug Pogorelec. Zabavni večer je bil velo dobro obiskan od aodrugov, somišljenikov is Coilinwooda in Clevelaada. Agitadjaki kakor gmotni uspeh je bil izvrsten, za kar gre hvala vsem zavednim požrtvovalnim proletaroero. Nabrala ae je na zabavi tudi prilič-na vsota v podporo Praletareu in za ftlovHtutki delavski dom. Naj omenim, da je to sa vodna delavska korporaeija. pri kateri deluje po meči ¿udi naš socialistični klub, kateri ima priltfoo število delnic in tudi so večina sodrugi kluba Še poeamezni delničarji 81. del. doaaa. Simpatilarji. kateri ste deini-^rjMjiia delavak«. t »a in Ae nktr v klubu, vabimo vas. v naše vsote, da • PCCEMRRa. G Trunk zopet zagovarja ^ sklicujoč ae aa papeža LZ M M -WjeinTr^ vo' privatne lastnine in ^ dregne v Marksa. Pravi ¿7* M**ks proglaaiLlastnino Ätt ul io. Pomotn. Izrek "Lastnimi je-tatvina" ni Marksov tem^ ga je zapisal francoski filozofski anarhist Proudhon.^^^HI ši slovenski narod! • ♦ • ™, .¡T;. s ,, Duša nI zavarovana.? ^ Cenjeni K. T. ß.t Prosim te, povej enkrat nekaterim nevednim članom naše jeonote, da pri nas imamo le telesno zavarovanje za slučaje bolezni, poškodbe in smrti. V tem se S. N. P. J. razlikuje pd K. S. K.J. Zadnja "inlura" tu$ duše. Torej ni treba vla&ti vere in duš v našo jed-noto. — Rudar v peklu, Huntington, Ark. ^ a a a $e enkrat: skakanje čez plot. Dragi Zarkomet! Naš "Sta, par" kritizira Striglja, češ da ni uganil letnice kdaj je bil štrajk. Strigelj dobro ve letnico in poročal je pravilno, toda ti-skarski škrat je naredil i^* namesto 1911. Striglju ni treba trgati čevljev s poizvedovanjem, ker je sip videl, kako so izdajal-ci kobacali čez. plot zadaj za Kor-četom in med njimi je bil tudi neki dolgopeti štapar, ki je ne-dolgo pred štrajkom prišel iz stare domovine. Tisto leto je bila velika brezposelnost, kar tudi štapar lahko ve. Dotični dolgin je smuknil čez plot in bil je takoj kotlar, dasi ni prej nikoli vi del kotla. Taki so bili tudi drugi, ki še danes znajo kotel narediti toliko kot Strigelj. Ti "koUarji" so pia bili dobro plačani za nizkotno delo in nekateri so si dobro opomogli s skakanjem čez plot. Ne misli, Štapar, da je Stri gelj prišel včeraj iz stare domovine. Lahko ti pokaže tisti pk>t, ki še danes stoji. — C^llinwood-ski Strigelj. Loža v parku. Cerne je napravil tudi pokopališče in park, oziroma ^kopališče v parku, v katerem je tudi majhna loža, toda ne za slučaj dežja, marveč radi suše. V tem parku lahko vidiš kače klopefca M in včasi "plenty" druge zverine. Dogodi se tudi, da vidiš moško natrkanega človeka, ki sloni ob mrtvašnici in čita nad vrat-mi napis: "Kar ste vi, smo bili mi; kar smo mi, to boste vi." Strigljev sin iz Sheboygana. I II I ■ ——TJm| Hki je ¿¡val istodobno z Marksom. Kakino lastnino je imel Proudhon v mi Sl|h ne vem. Po socialist un,m naziranju, ki ga je postava ^frtj*** privatna last"i-na, ki služi za kopičenje dobička krivična. Sredstva, ki ,iuiij„ splošnemu dobru, morajo i;lti splošna (kolektivna, družabna)! last. Kapital, ki služi proizvajaj nju potrebščin, je po krivici /a? sebna last. Po Trunkovem mnenju, ki H črpa iz enciklike omenjenega papeža "Kerum Novarum", je Bog dal zemljo vsemu človeštvu, ni pa določil, da naj bo skupna posest vseh ljudi, temveč je Bog prepustil razdelitev zemlje člo-J veški pridnosti in zakonotn narodov. Na tak način cerkev rešu-1 je socialna vprašanja! Z drugi-mi besedami se to pravi, da je Bog prepustil razdelitev zemlje pridnim kronanim in nekronanim roparjem v starem veku, grajščakom in škofom v srednjem veku in pridnim bankirjem v sedanjem Času! Ti so sklepali in še sklepajo zakone narodom. Kdor je bolj "priden", to se pravi bolj oderuški in roparski, ta ima božjo sankcijo do prisvojene lastnine. Na ta način, kot papež Leon privatno posest zemlje, je tudi grški filozof Plato (če se ne, motim, je bil on) zagovarjal pravico teleane aužnosti. Ce bo v prihodnjem stoletju eksistirul Še kak papež, nedvomno izda en-cikliko, v kateri proglasi kolektivno lastnino za "božje in naravno pravo". a a • Grešnik jih ima! Cenjeni Zarkomet! To jih boli, Jcutarske hlapce! Neki nihče se huduje, da "špijoni" lazijo o-koli Štefanove šole. Haha! Najprej sem bil urednik Zarkometa in "klobučar"; potem so zavpili, da "že vedo, kdo sem", nato sem bil brivec in zdaj sem "armada špijonov"! Radoveden sem, kaj bom še. Medtem pa mirno sedim v vaši sredi in zbiram resnice. Vsako nedeljo se drgnete ob mene! Se vas bom pa kmalu. — Neizpovedan grešnik, Chicago. K, T. B. mo skupno roka v roki za ene in iste delavske koristi. V nedeljo dne 22. novembra se je vršil javen shod, katerega je sklical klub št. 49. Shod je otvoril sodrug Petrovich, ki v jedrnatih besedah povedal pomen shoda in politične organizacije, na kar je predstavil sodruga Pogorelca, kateri je govoril o političnih, strokovnih in sadružnih organizacijah. Razložil je prav prepričevalno in precej podrobno vse tri organizacije. Povdarjal je, da brez političnih in strokovnih organizacij ne doseže delavstvo ničesar, ker kapital je boljše organiziran kot smo delavci. Treba je, da se organiziramo strokovno za vse slučaje, najaibo v slučaju stavk ali za izboljšanje plač. Razložil je pomen političnih organizacij, v katerih se izobražuje delavstvo,, da je zmožno misliti s svojimi ipožgani. Treba je poprej zrevolucijonirati možgane, potem je šele misliti na u-speh delavstva. Omenil je tudi, da ao zadruge koristne delav-stVu, ker v slučaju potrebe podpirajo delavstvo. Udeležba na shodu je bila po-voljna, lahko bi bila boljša, ker smo pa imeli ravno isti dan v metropoli slavnega jugoslovanskega umetnika Ivana Meatrovi-ča, se je udeležilo veliko naših somišljenikov ondotne prireditve. 8hod ae je vršil lepo mirno in precej živahno. Stavljena so bila različna vprašanja na so-druga Pogorelca. Z odgovori so bili vsi zadovoljni. Shod ae je zaključil v zadovoljstvo vseh navzočih. Želeti bi bilo, da bi se vršilo še mnogo takih shodov v Collinuroodu. Sodrugu Pogorele u želim mnogo uspeha na agitaciji za J. 8. Z. V Ohiju in zopetno svidenje v Collum-oodu. — nilo popolnoma prenehati. Srce mi veleva, da se zopet oglasim. Zadnja seja društva št. 290 S. N. P. J. v Homer City ju, Pa., je sklenila, da se vrši veselica v prid društveni blagajni. Odbrsn je bil veselični odbor in predlagano, da dobimo tudi slovenskega govornika. Na povabilo se je odzval naš znani,rojak sodrug in sobrat A. Zornik . iz Herminie, Westmorelanda. Vso Čast! Govoril je več kakor eno uro. Govor je bil umesten za sedanji kritični fee. Veliko nas je podučil, le želeti je, da bi besede ne bile pozabljene. So pa vsakovrstni ljudje. Nekateri mislijo, da že naprej vedo, a šole in šole so potrebni, kakor vsi, kateri živimo na puk-Ijasti zemlji. Taki se zanimajo le za sebičnost, ne za dobrobit avojih družin in vseh prolb» v Bo«-rs « pravijo d> ~ jejsdajal Terry, Idaho, aret*»n. V xaporu ja škega državljana. vi kakor v I j* vendar ta institucija še rajska, ¿c se primer j s s Šest, sedem mesečnim ali pa še daljšim življenjem v zaporu majhnega mesteca ob kanadski ali mehikan-ski meji. Po uradni statistiki je bilo v fiskalnem letu 1924-26 po vbodu deportiranih iz Združenih držav 9,496 oseb, kar je za 8,(»6 več kakor leta 1928-24. Od tega je bilo 244 Jugoslovanov (vštev-ši Bolgare), to je 55 več kakor prejšnjega leta. Razun tega je bilo pri vstopu vstavljenih in zavrnjenih 26,390, od tega 291 Jugoslovanov. Te številke govore dosti jasno, da ilegalen vstop v Združene države ni tako enostaven, kakor pripovedujejo brezvestni svetovalci, katerim je le na tem ležeče, da izmamijo denar iz lahkovernega izseljenca, pa se niti najmanje ne brigajo za to, kakšne posledice dolete reveža Dalje navedeni slučaji depor-tacij naših državljanov, ki Sb bile ukazane v kratkem času — približno v dveh mesecih — lahko potrdijo to dejstvo. Navedena so suha dejstva. Toda koliko bede pomeni teh par vrstic, koliko razočaranj, materijalnlh izgub in razdejane družinske sreče! Iz vsega tega izhaja, da bi moral resničen prijatelj naših izseljencev svetovati tem ljudem le lo, da naj na noben način ne poskušajo nelegalno se vtihotapiti v Združene drŽave, ker je to loterija, v kateri se navadno kvse izgubi, pa prav redko kaj | pridobi. jmmiwiwi^ Mika Cfakevlc. 80 tat. i* tike. ne-pUmen. Je prišel is Mehika v O Paao. Tax. Cez Bi« Gnmde Cs Je peepeljal neki Mehikanec, kateremu Je plsčal 6 pasotov. Drugega aa nič ne apearinje. 10 oktobra ja bila ukazana njegova deportacija. Ivaa Czvorojak iz Premurja. 40 let, je tivel v Združenih driavah od junija ISIS do septembra II«2. Pota« ja šal v Avstrijo, kjar tivi njegova lana. Oktobra 1924 ja odpotoval v Hamburg, 7. novaaibrs ja pe prišel v Havano (Kuba). Po patih meeecih ja natat nalcags Otona SchattafJ» Ja Ma-tevta Sbumakarjs. Zadnji js asi de iavljan, in bo tedl deportiran. SS. siajs ao aa po te letnici odpeljali v Ban Car-loa, in odtod z avtomobilom v Vida Acuna. 4. Junijs po no« so frsbradll Rio Grande dva milji od sadaje imenovanega maata. Po noči aa ae skri-vali, po dnevu »o mariirali. 8. junl ja ao bili 70 ntilj severno od Del Rio aretirani. Csvornjak sa ja bil v Moe-terajrju obrnil do ameriškega*« le, ki mu js dejal, da na mora biti pri-puščen v Zadinjana Države, toda kar v Mehiki al bile zaslužka, ja riaki-ral.24. oktobra ja bils ukasana njegova deportacija. > * Anton Gobec je tragičen alučaj. Doma je s Štajerskega. Njegov oče ja priiel v Združene drŽave I. 1912 ali 1918. Deček ja dopotoval leta 1921 t teto. Po zdrsvniftkih iipričevalih je atabeumen. Učiteljica Šole, v katero je tshsjal nekje v Minneaoti, > precej ugodno sanj izpovedala, vendar pa pravi, da ima razum mnogo mlef otroka. Teta bi bila pripravljena skrbeti zanj in tudi položiti bond.-da ae pride na javno breme. Toda priseljeniške oblasti izjavljajo, da je slaboumen, konstitucionalno psihopatih-no inferioren, in da bi ae to preneslo na njegove potomce, ter d^ je bil že tak. ko je prišel v Združene driave. Department of Labor je 28. apitm* bra ukazal njegove deportacljo. < Daja Crgaa, mornar is Dalmacije, je prišel v Kanado na neki ladtfb (katero Je zapustil v Montreahi. Odtod je po železnici prišel v Združena dr- ■t. „■ ■ -,.. ■ ,-f ■ ,y ■ r ■ ■ r 1r•■ , fs ostal ta dalje v zapora. Njegova P<>rtasOS se je zavlekla do kraja to bila Ferry. Idaho, aretiran. V zaporu ja škega državljana. Kmalu po fMPP! bil pridrtan kot priče zopet ¡Ellar- j. hU ^tirmx. U. j-Hjs mu ^ » kovica. 1«. oktobra je bila ukazana dovoljeno, da b prostovoljno ««pote- Utajtal «J hUmvi doDortadia. va!, kar ps ni imel deunije sa to. _js postati an * Buffelu ni Labor njo, toda u- meri šest čevljev in J» BtBO let star. _ ee že dalj časa baviTI tnjem starih punskih in zgodovinskih bivališč po Jura Kaajir iz Maraševca. je dope- ¿«-¡J f»«***^ Jf' ipnU taval v Halifax 12. aprila 1.1 Nekaj v Halifea a p*rfeo. ki mu je bila taja delal za nekega farmarje v dana sa Kanado Bar tam ni mogel Kanadi. 27. maja zjutraj je s nekim doWti de£ »«ft^l^»; Josipom Ribičem paš prestopil mejo maja Mont., praatopii južno od Cardstona. V Montani je umJ*- Pravi, da muni bilo nič sna delal pri državnem aboljšavnju sam-U>. ds bi^^al imeti kvoto ali vi lje. 28. julija ao ga aretirali v Havre, «um. Aretiran je bil junija, dc Mont. - 9. oktobra je bila ukazana portacija ukazana v MRgaflni. njegova deportacija. ttL* JStJff ft* Juraj Kezele is Delnic se ja 8. a»* taval v Halifax; IS. m*£t t sa je e U v avtomobila prapeljnl iz Kanade čolnom P»f»lJel v j*^?"** v Ranier. Minn. Aretirali so ga v bil aretiran U. junija. Njegova dc Duluthu. V avgustu je bila ukasana portdcija je bila ukasana v njegova depoitasižs. , • .__. .. Pere Klecak is Dubrovnika je prll ***** >* *** P»^0»" zuhlišanju izjevU: 7. | pustil evoje rojstno mesta te peljal v Trat Imel sem potnico sa Mehiko. Iz Trsta sem odpotoval ladji Speardan, North America ship Company, v Rotterdam in potem Sr Vera Cruz. Ta» sam se izkrcal 14. maja. Odtod sam ee^ odpravil v Chihuahua City, tyt sem dalal dvt, ^ e-e^i»«»- maaeca. Potem aem šal v Cusman 6 . federalnega dalje v paiomaa. v združene drža-1 pokojninskega komisarja (Com- aem ra- 8ko bllxu Lignita, H- O. Dragi . se od- ^ > bU M. sep- Bi Wla poročena.! New York. — Alia NaziH maka fttmsks igrajij MMtfiaa V nebrojnih pret . vih ljubavnih dramah na plat je te dni odgrnila zastor dr i» svojega življenja. NjenJ prog Charles Bryant, s kut| je živela 14 let, ae je ločil o^ in poročil drugo. Ko je v|| za poročno dovoljenje, je dej da' ni bil poročen z NazimJ Ko so vprašali Nazimovo za| jasnilo, je priznala, da je živi z Brjrantom 14 let kot žena, da postavno poročena nista la. 'M % ^'k NAZNANILO IN ZAHV. Žalostnim srcem naznanji znancem in prijateljem tul vest, da je moj soprog in J08BPH GOOD zavedno zaspal dne 31. oktl 1926. Bolehal je dolgo časa] proletarski bolezni sušici. JU1 TEHTNICA Jufi Kozak t ■ (Dalje.) Dva količka je zabila ženina roka, da postavi lično klopico in uto pred nami, pa se je izvilo iz matere tretje tleti». Ko je vstala iz postelje, je morala vate, da jim ohrani življenje, katerim smo za dediščino zapisane po postavi. Gi-neftm in razpadamo, že bo nad zibelko posijalo nebo, pa kaj, saj veš, kako trda je pot gospo-darjeva!" Zakljevo poslopje za tovarno je s svojimi zastrtimi okni sovražno motrilo pogovor. Neprestano je švigal avtomobil semlntja ter kot preplašena, begajoča vest dramll mesto s svojim nemirom. Zagrizeno je drvel črni krt, od jeze mu je nsbreklo telo, poizkušal se je zariti v zemljo pred pogledi izpod hriba. Ns večer se je pretrgalo mračno nebo. Skozi razpoko je posijalo krvavordeče solnce, beli robovi oblakov so vzplamteli v škrlatnih plamenih in izgoreli. Ognjeni curki so lili na zemljo, zalesketalu so se velika okna tovarne. Vsepovsod so metala svoje plameneče baklje. Brajda, ki se je napotil mimo nje pod hrib na poslednji pogovor z delavci, se je ustavil in začudeno ozrl vanjo, ker tako lepe in tako pošastne sredi polj je še ni videl nikoli. Sajaste zidove je prevlekla polt žarečcgit marmorja in v njegovem okviru so trepetala velika, drhteča nrca. ZloČesta slutnja se je (Ktrodila v njegovi duši. da jo zdajle gloda |K>slednjič in prvič pred seboj. Tega ve-ličastvenega telesa niso mogle ustvariti človečke roko; mrsčni, isvlzemeljski zidarji so jo se-zidsli ter jo dvignili «redi viharne noči v naročje zemlje. Prod njim ni stalo ogromno, mrtvo telo; v teh srcih, goročih i*xi lesketajočim se nebom, ho trepetala «rca vseh, ki so si v njej gnotli in mašili svoj kruh mod jeklenim žole-/joni Prekletstvo tajnih globin pod zemljo doli \ njej Hvnje darove, črpa in izsesava do golih kosti. Po baržunastotkanom prtu zomljo jo nadaljeval svojo pot U delavcem, ki ao mu nporočili, juh pridi» zvečer na zborovanje, kjer bodo po-hluftuli njegove nasvete in sc odločili za poslednji koiiik. Dopoldne je že mudil med njimi. Rod* n zaklenjenih hi*ah ko mu neradi odpirali; {NMamoznikovs volja ni več odločevala in usta niso (lajala «sigovora. Prod oOmi h«» mu Ar \edno bleščala plamte-(ii delavska srca Kakor brezštevilna solnca. ki se n«- m«irt»jo zlMi v en«» sam«», s«» nihala pml njim. Za/delo so mu je, du ga opremljajo vsi mrtvi in živi v tem tih«*m večeru, katerega je dramila li* enoličnost časa. x\onoča s visokega stolpa. Minuti« ao nehale biti minute, v večnost so «o raztegnile in v t«»n» hrezčasju e<* gorela pred njim sres nskiv, ernih in aamasanih <»ba«>-imc*\; ttr wenr«" m» spremljale te liOta^ iutije kot tihe neizraSene misli, kakor ao Jih že pokojniki jsinrsli sel»oj v grob. Molče žive v du-seh sedanjih rodov in kdovo. ali Jih izgovore bodoči f»an« s prihaja trenutek beaede. Je pomislil Hrajda. V < tole t jih se oglasi aredi noči Umna pesem. ki bi rada pretočila v s|prv te neltret^ne misli. Poje jo tica mračne noči in srca vseli, po-sluhnejo, kadar začujejo njeno prhutanje; )Ua-diva zapojo, pesti ojeklene; toda pesem ugasne še pred zarjo In roke se povesijo. Pesem upora je ta klic mračne tiče, pesem pomladi, ko semena, nosna že stoletja, komaj Čakajo, da se počljo. In ni pridiga, ne molitev, vriskanje zemlje bruha svoj praspev. Posluhnllo je srce Brajdino, kakor bi beš nad njim zaprhutala vračajoča se tica, ki bije ob zemljo s svojimi kreljuti, da se trese čraa prst na njej, podobno telesu matere, bruhajočemu iz sebe obupne krike. Udarila je to telo minuta, ko se mu izloči plod iz drobovja. Tek* se odpira in v potokih teko po čelu potne srage, rodeče se bitje zahteva materino smrt. prerežejo zadnjo nit. na kateri drhti rojeno bilje, je umrla za svet. A čas ni zaklenil v svoje ozke obroče njene smrti, v bitju, oživelem s!*-di bolečin, bo dalje živela, dokler ne izgori zanj. Ni gla poznala pred rojstvom, nikdar ga ne bo doumela in vendar je edino njemu usojeno njeno življenje. „ Težke misli roje v inženirjevi glavi. Z Večernimi mrakovi se je nocoj zopet vrnila strašna oznanjevalka upora in glej, Že bije s svinčenimi kreljuti po zemlji ter trosi rojstva. Tudi' zanj se je izluščil čas iz svojih bronastih lupfti. Ena sama ¿kromna misel ga tolaži, vsa se trese v srcu sama pred seboj: "Kaj ni morda to večno rojstvo edino usmiljenje tistega, ki nas je poklical v življenje?" — "Toda pretrdo za naše ubogi» duše." Prispel je med hiše. Kakor ae Življenje igra z ljudmi, ^ako brezskrbno so se igrali na pragovih otroci. Sključene ao hodile molčeče matere, možje so ga pozdravljali skoro sovražno. * Stopil je v zakajeno sobo krčme, kjer so se zbrali praznično oblečeni delavci. Vse je poznal» tudi pisarja iz tovarne. 2e davno se je izogibal dobro rejenemu Človeku, ki mu starost iz nagajivosti ni hotela sarezati brazd v obličje, podobno rožnatonadahnjenl kepi testa. Ves ta obraz se je svetil od zadovoljstva in rdeče, polne ustnice so se smehljale v idiličnem uravnovešanju možgan ln teleaa. Kakor bi se v sme^ti pot resa la dobro prebavljajoča lWBlBa votlina. Nikdar se še niso te lene oči rakvnde v ognju žarečih zvezdnih utrinkov, udano ao tipale po božjem svetu, za vratom pa so se druga vth druge gromadile težke plaatl tolšče, neizbežno znamenje vseh, katerih oči še niso pogledale k nebu. Brajda se je bal besedi tega človeka, gladko In mehko se cedečih, brez konca In kraja, ker se niso moglo po vzpeti nikdar do trdlt-,ve ali dokaza; vse polno stranpotlc so jim odpirali možgani. A že ga je dregnil a komolcem in z^ppljivo prisedel. 'Tudi vas je poslal goepod Zakelj?" "Vraga, je že senca za menoj." je pomislil Brajd» "Da bi se mu izpovedal? Ne!" "Trda bo šla, nihče ni naklonjen tovarnar-jn" je mrmral rev ali on oe vsiljivo, "moli lludje so mi prsvilt." "Aha. vohun je že s hlapci na delu!" Sam zase pa je sklenil: Prekleto ho treba paziti, da mi ne zmede mojih vlaken." Po prvi besedi je pričakoval, «u bo že lahko rasločil. kako se roj razvmlja. ' erfbatdMJ % Vš sem prišel is.' julija ob ll. svečer", misaiooer of Pensions) je dne rojenjeta 1872 v vasi Črna dve milji vshodno od Columbuss; vo- 80. junij» 1925 bilo 5X2,687 oseb,.......... dil *« je neki Mehikanec, ki mi je ob- w bivajo pokojnino, 18.00Ž ljubil, da me privede sa 6 dolarjev vP* ^Tfj® J^^JS^ Doming. Tam sem bil aretlraa in Od- manj od lam ob stem čaau. SBup-veden v Gage, Now Mexico. - 1*. okJ ni ZBeask penzij, izplačanih tetah*» ja bila ukazana njegova depor- kom fifikalnfega leta 1925, je Mia-tacija. Potovanje na ladji si odhišuje fo] n6kaj čez 317 milijonov do- ' Merita Kaka i* Pred»! la douJ1*^ ^^ ^ Jfflti^i^Jfc® ki jih vlada izplačuje vsled tari 12. novembra lS^ .Njena mati svetovne vojne, niso tukaj |gpo-«V» v Združenih driavah še u let. padene, kajti teh ae upravlja 6. decembra 19u je bila sprejete v zvezni pokojninski urady marveč bolnišnico Bellevue, ln odtod Prema- y^ , Bureau, ščena v umobolnico v Central Islip. ve*«™* Bureau* 19. oktobra je Ula ukasana njena de- , Med Vpokojenci, ki 80 Še ved portacija zaradi njeno boksni. ' no na listi pokojninskega urada. Ilartle Kolesa (alias Zelen Mark) je 126,566 iz civilne vojne, 241,- ižteiš yfejJ'» i* te vojne, 101,702 ve- in jI iam dele^i ¿Z Je torancev iz španske vojne in 18,- su, Nahiji in Rio Janerio. V Zed i- 863 vdov iz iste vojne. Je oelo še njene države je prišel kot "slepi pot-} 17 vojakov meksikanske vojne nikM na ladji Vaaban okrog 15. okta- h„ 21 vdov pO Vlakih v vojni od bmlSSi. trn*»^je delal aaiota*-|| 1812> ki dobivajo penzije. ^r^tsto^WtiJi Na P^I~nihvojn z Indi-nllki Inšpektor je priporočil, da ga jsnci je še 8924 vojakov in 3084 deportirsjo v Brssilijo in dodal, da vdov na pokojninski listi. Vsled je duševno abnormalen in potepuSke onesposobljanja, izvirajočega 4z narave. Ukasana js njegova depor- voja|ke službe za časa miru, do- Uj!2ipV Otočca je presta- P®02*!® 12>899 vojakov in pil is ksnade okrog^jaauarja vMlsnsrti tekom vojaAkerslužbe Detroit. V Duluthu je bil aretiran in|87fr2 vd0v, otrok in odvisnih U-22. aeptambra je bila ukasana nje- Iradnikov. gova deportacija Penzijski sistem obstoja od Zo^ Iffij^&lm inod tedaj do konca mino-priia V HaUfax. Bel je v Winnipeg, U«B» fiskalnega leta je federalna Man. Ker mu imigracijsid agent ni I vlada izplačala; na pokojninah mogel priskrbeti dela. je odšel čezUez «edem tiaoČ milijonov dolar- ma' ^TJmlTSamlrto^t' tTM®V ifl ^ ^ 6618 ^^ ma Hrvatoma v Hamilton, Ont. Tu-|I ...._, .. . di tam ni bilo deta. Odiel je v Tho- le J roid, tudi bres uspeha. Nelti ignjat Kar Se tWe civilnih vpokojen- Savič je njemu in njegovima tarvari- cev, obstoja glasom takozvanega tarna obljubil, da jim bo pomagal v Retirement Act, posebni pokoj- M^KLKdJvnbLJ hlniW ,lad'ki iivira v rt**™™ boto in oatali do nedelje svečer. Pa- & civilnih uradnikov federalne vič jih jo s avtomobilom odpeljal do vlade in naraslih obresti. Kon-neke farme. Tam ao našli nekega An- cem minoiega fiskalnega leta je SS'iaV lo ^ke" 'k^V^^oin u ®WBd (dvil retirement and fund) znašal skoraj 45 tonsko Btran. Ssvič in Psvič sta ae I milijonov dolarjev. Tekom lan-avtamobiiom prepeljala čas most.lskega fiskalnega leta je ta sklad CoroŠkem. Lepa hvala vsem , ateljem, ki ste ml stali na st ni ob času bolezni in »mm, nas tolažili Hvala lepa dr. št. 400 8. N. P. J., kater Član je bil pokojni, za krasni rovani venec in ravnotako hva a lepa klubu št. 283 J. S. Z.J krasni Venec, ki sa ga poH pokojniku v blagi spomin. BiijJ naprednega mišljenja in vediw se je zanimal za izboljšanje de avskega položaja. Bil je zeli priljubljen, kar se je izkazalo veliki udeležbi pri pogrebu, enkrat izrečem najlepša hvi vsem, ki so sepogreba udeležiliJ darovali vence in mi pomagali Tebi dragi soprog in oče pa želi] iqo počivaj mirno in lahks Tj sode ameriška zemlja. -Zslujočij ostati: Magdalena Good, sopr ga; Joseph Jr. in Robert, sinova; Mary, Virginia, Sara Phillia hčere. Vsi na Renton, Ps. 17. tasje svučer so ae izkrcali biisn izplačaj približno devet mffijo- il^ir i- Y: " ^ ^ nov dolarjev. Koncem fiskalne- ga, ki ja ostal v avtomobilu — na .Jr„ iTt, -t ftflQ "T cestno ieleznico ter «e odpeljali v «B leta je bilo na listi 11,689 d Buffalo. Ladi« je Saviču plačal v Pa.|VÜnih vpokojencev. —- F. L. L & vi davi hiši BS dolarjev toliko je plačal tudi neki Najat, sa Spahijo pa ne ve, koliko je plačal. Na kolodvora v Buf. falu ao kupili «elesniške karta sa Cleveland, Usti Up ae pa bili aretirani, v oktobru ao bili deportirani. Ivanke Lasii is Slovenije je bila lt. novembra 1920 prippščena v I Zdrutane države. 26. aprila t. 1. > bi- Američani odkrili star grob v Sahari. New York. — Ameriško-fran coska ekspedicija v Sahari je od-kopala okostje človeka v grobu Tim Hinane, legendarne boginje la sprejeta v drtavno bolnico Pontiac.|ln prednice Tuargezov. Okoste-Mich. POZOR SLOVENCI! Rojaki v Sheldon, Wis., imam 40 akrov sveta na prodaj. V» zaraščeno z delebim lesom. Sedaj je ugoden čas za sekati les in ga spraviti na trg. Za nadaljk pojasnila o ceni in drugo, pišite na naslov: Frank Boštjančič Box 89 — Manor, Pa. (Adv.) ŽENITVENA PONUDBA. Vdovec star 88 let z enim o-trokom se želim seznaniti z dekletom ali vdovo v starosti 80 do 40 let v svrho ženitve. Katero veseli naj piše in priloži svojo sliko, ki jo na zahtevo vrm».| Pišite na: Joe D., R. F. D. # 6-Box 50, Cambridge, Ohto. ^^ (Adv.) Ker je bila umobotna še ko je prišla, ja bila S. novembra t 1. ukasana njena deportacija. Btaako Markevir is Oslja je bil v Združenih državah od 1. 1906 do -191S, in zopet od 1914 do 192S, največ v Brownsville. Pa., kjer je delal na ta lean ki. Leto« okrog S. marca je, is domovine odpotovsl v Cherbourg in ae je S3, marca izkrcal v Quebecu, odkodor je odtal v Winnipeg. Nekaj tednov je v Pratu delal sa nekega farmarja, potem ae je vrnil v Winnipeg, a ker tam ni bilo dela, je odtal Iv Emerson. Okrog 1. maja ae je o-I glasil v Noyes, Minn., pri priaelai-Akem uradu, kjer ao mu rekli, da u mora pribaviti ameriiki visum pri konzulu r Winnipegu. Odtal je tja 4. maja. toda rekli ao mu, da mora počakati do 1. julija, ko ae odpre nova kvota. Zqpet je iskal dela v Win-nipegu. potem pa je 11. junije po no-jri obšel Nojrea in prišel na praga ta-lesntee Great Northern s namenom da pejde v BrawnevUle. kjar Ja apal dnbiU delo. Na tam potovanju ga je ustavil patrolni inapektar. 1. oktobra ¡Je bila ukasana njegova deportable. ! tare le OlmMAan. Komna ka (U*»a. ; ta. je IS. julija 1924 dopotavsl v Ha hfas; S. avguata t. L aa je e S dm. gtmi izaeljenci a čolnom prepeljal v Detroit. Za prevee je platal 2S do-krjev. II. avgvata je bil aredrna ia IT. oktobra je Mla DA SKUHAŠ DOBRO PI VO, PI8I PO NA8E PRODUKTE. StfUtR-Mli ssj- Oroearijam. slašUišartam In v prodajalno lilnillis dam pust pri vočjih naročilih, tnformaeljsh aa: frank oglar, S4S1 flueartar Aosam PUB» H IZŠLA JE Vj^ Zgodovinska g. n. p. j. kaüfb "ANERIBISLOVEMT Knjiga ja Uuatrovana z nad 200 slikami, obsega *S2 strani, je kraaao trdo vezana v plavih platnicah in ima zlata črke beeedilo na hrbtu, ter kraeen zlat znak 8. N. P. J. na sprednji platnici. Sobratje in sestre S. N. P. JH ter drugi rojaki, knjiga ja prvovrstno dalo in aa finem Star English papirju tiskana. Naročite takoj! Cena Je $5.00 Naročnino poiijite na upravnUtro PmreU, MK7 fla I mmAmlm ~mm PU-. U f+m»U is Prekmurja je btl Amerik« ed l 1913 do 1921. VntB Naročita lahko tadl ZAPISNIK KONVENCIJE SNPJ. redne 50e