— 3 Gospodarstvo. O svinjski ikugi. Dr. Z a v r n i k. Že v sestavku o svinjski rudečici sem omenil mnogo zavratnejšo svinjsko kugo. Ta se kaže v dveh oblikah, v prsnem oziroma pljučnem vnetju in vnetju prebavljalnega trakta, t. j. želodca in zlasti črev. Mislim tu prvo obliko. Oni, ki svinje koljejo doma in mesarji | so že gotovo opazili v pljučih kakor proso ali konopljeno some debele trde gumbe, tudi večje ali manjše votlinice napolnjene z gno-j jem itd. To so že znaki svinjske kuge omenjene oblike. Povzroča bolezen tudi bacil ki je pa zelo žilavega življenja. Celo v di-stilirani vodi živi po 14 dni, ravnotako v gnoju tudi v globočini od 20 cm do črez 1 meter. Razširjeni so pa ti bacili povsod; so v zemlji, v vodi, v krmi in v prebavljalni | cevi živali, torej tudi svinjo, ne da bi mo-| rali povčiti izbruh bolezni. Da se slednje ; zgodi, so lahko različni vzroki, zlasti • prehlad, slaba krma, slabi hlevi in slab zrak • v njih. Ko je že enkrat bolezen izbruhnila, I bo prenese od živali na žival, ker mnogo zelo ; živih bacilov se izločuje z blatom in z iz- i mečki pri kašljanju. Sploh je kašelj poleg • slabe reje, že precej gotov znak bolezni. Mnoge svinje že v mladosti neopazno ; prebolijo bolezen, se popravijo in se celo de-; belijo. Kal bolezni pa imajo v sebi. Če pri-j dejo potem drugi vzioki zraven, kakor rude-i čica, ali varstveno cepljenje proti rudečici, | se razvije bolezen v ostro obliko, ki je ne-I ozdravljiva. Zato se le prevečkrat zgodi, da J zdravilno cepljenje na rudečici zbolelih svinj j teh ne reši le radi tega, ker so svinje za-j jedno zbolele na svinjski kugi. Če je enkrat svinjsko pleme oz. zarod okužen po svinjski kugi, ta itak izbruhne prej ali slej.Cepljenjeprotirudočici to vsikdar potrdi. To se opaža zlasti močno letos. To je tudi umevno. Zdravstvene razmere so bile med vojno slabe in odredbe so se prestapljale s vtihotaplja-njem svinj s Hrvatskega, kjer je kuga stalna in odkoder se je zanesla v naš okraj, ki je bil nekdaj popolnoma prost in čist. Prav natančno se to vidi po tem, da najdemo izbruhe svinjske kuge ob cestah, po katerih so se gonile vtihotapljene svinje; so tudi slučaji, v katerih Iso zbolele najprej letos dokupljene hrvatske svinje in od katerih so se okužile domače. Glede cepljenja proti rudečici se more reči, ¦ da so s precejšno gotovosto svinje, ki cep- _ 4 — ljenje izdrze in so torej zavarovane proti ru-decici, proste tudi svinjske kuge in obratno. Kako rno6no je svinjska kuga razSir-jena, se mora razvideti iz tega, da v okuzenih domih ginejo naj vec prasci v starosti od dveh do Seatih tednov. Prase se za6ne naenkrat majati v zadnjem delu, neb a sesati, pokaSljava, zatefiejo mu oci, se solzijo ali celo gnojijo in iz nosa se izceja sluz-nato gnojni izcedek. Prase pogine hitro, mnogo-krat Se zveeer sesa in zjutraj je prof. Skoraj zrniraj dobi tudi drisko, pri kateri blato hudo sinrdi. Ljudje imenujejo to navad-no grizo. Saj res tudi drugace ne izgleda in gotovo se bo tu tudi marsikateri zivino-zdravnik zmotil. Se-le, ko se vidi, da zdravila ne pomagajo, oziroma po raztelesenju je diagnoza sigurna. Zdravila proti kugi se sedaj nirnamo. Cepljenja so se izkazala brezuapeSna. Pri mladifiih je paziti le na snago, topelincist hlev; slednje, zlasti cist zrak, se najde malokje. Marsikdo so potem cudi, da takSna mlada praseta ze rijejo in poskuSajo ter tudi zro zcmljo. Bolezen se pojavi nepricakovano v celo zdravih krdelih. To osupne cloveka. Marsikateri gospodar muci pri tern zeno ali deklo z vsemi uiogocinri ocitki, ki niso prav nic na mestu. Istotako se ne more zivinozdravniku ni6 ocitati, ce ni na Se zivem bolniku mogel natancno spoznati oz. dognati bolezni. Dozene se z gotovostjo le z raztelesovanjem. Ce je enkrat kuga v dvorcu, je najboljSe sredstvo, obolele in ozdravele svinje spodrediti in jih izlociti iz plemena. Za pleme se ohranijo le one, ki so pre&tale cepljenje zoper rudecico. Hlevi se morajo mnogokrat razkuziti z apnom ali 2% sodo. Predvsem pa bodi pravilo, kakor sem ze zadnjic omenil, kolikor mogoco ni6 nakupovati svinj za pleme ali pa iz priznano zdravih svinjakov in zlasti iz takih, kjer so svinje vsako leto bile copljene proti rudecici. Svinjerejci se bodete prepricali o resnici teh trditev Se-le po letih in sicer iz lastnih izkuSenj. Galica za leto 1919. Okrajni zastop ptujski je letos sprejemal narocila za galico in jo oddajal na zaupnike po zupnijah. Ker je poslal denar za galico v naprej se pravocasno, je tudi galico sedaj ze vso prejel in jo raz-delil. Vladni komiaar g. Brenci6 se ie posebno potegoval za to, da se je galica pvavofiasno dobavila. Cene so se nekoliko zviSale, ker je Slovenska kmetijska druzba v Ljubljani tudi morala ceno zviSati, da pokrije velike stroske in zviSano kupnino ker je med casom na-ro&ila do junija postalo galica drazja v tovar-nah, odkoder jo dobivamo. Pa veliko premalo so vinogradniki galice narocili, ker so neka-teri mislili, da je mnogo rabili ne bodo in bo drugo leto cenejSa ; nekateri pa je sploh niso narodili in sedaj, ko je cas Skroljenja, so se spomnili na njo. Kmetovalci, tako ravnanje ni pravilno, ker je kvarno vsakemu rednemu gospodarstvu! Okrajni zastop ptujski bo se nekaj galice imel, ki jo bo dal tistim, ki je niso naroSili poprej. Ti se naj zglasijo v pisarni okr. zastopa v torek dne 17. t. m. dopoldne. SkuSalosebo vsakemu ustreci in pomagati, v kolikor bo galice na razpolago. Za drugo leto pa okrajni zastop ne bo po-sredoval vec glede galice, ampak bode to delo pripadlo kmetijskim druStvom in po-druznicam. Treba je, da se ustanovi v vsaki fari Kmetijska podruznica Kmet bodi poli-ticno kakor gospodarsko organiziran in zdruzen. Kajti le tedaj, ako se kmetijske potrebScine zadruzno naroftujejo in oddajajo, je uspeh boljSi in zagotovljen. Vinogradniki! Po najnovejSih strokovnih izkusnjah traja inkubacijska doba, v kateri se glivica peronospore v zelenih trtnih delih razvije, da napravi nove trose (seme) v za-6etku junija 11 do 13 dni. Ker je prvi izdatni poletni dez v naSih krajih padal dne 3. in 4. junija, imamo pricakovati od 14. do 16. junija zlasti ce pade v tern casu zopet nekaj dezja, prvi napad peronospore. Ce najde takrat ta strupena glivica vaSe vinograde nepoSkropljene, napade list in zarod in vam prizadene lahko veliko Skodo in unici na milijone kron narodnega premo-zenja. Nibce naj torej ne odlaSa in poSkropi naj vinograd v tednu po BinkoStih ! Skropite tudi zarod in spodnje strani listov, kajti od tod se list bolezni najhitreje naleze ! Vinarski nadzornik B. S k a 1 i c k y, Novo mesto.