Leto 4 — St. 36 Ljubljana, april 1961 ■g juh CIASILO KOLEKTIVA POD? E T J A >C K A D I S« Požrtvovalne smučarke na startu ža 3km teka (četrto je žal /akril nekdo, ki je prav takrat skočil pred kamero) mili lillll ■■■ ■ ■ ■ 3'B f v * #1 tim k m mw W Z novimi akontacijami na osebne prejemke po bodočem pravil-niku o clelitoi osebnih dohodkov, ki jih je sprejel DS podjetja o februarju, naj bi se doigmli prejemki Gradisooceo za 25—30% povprečno. Uprava podjetja tega DS ni predlagala na slepo, temoeč je rezultat skrbne analize naših dosedanjih uspehov in možnosti. Ce zasledil jemo vsakoletni redni doig produktivnosti dela in če analiziramo še naše možnosti za zvišanje proizvodnosti dela, potem lahko trdimo, da naše podjetje to zmote, ne da bi bili s tem skladi ogroženi. Vendar to ne pomeni, da bomo mogli izplačevati predvidene prejemke brez dodatnih naporov in bistvenega kvalitetnega skoka o naši proizvoelnji Če zasledit jemo »redni* vsakoletni dvig proizvodnosti dela. vidimo, da bi lahko z istim številom delavcev pri sedanjih cenah dvignili bruto produkt o L VJ61 z 9.550 milijonov na 10.200 milijonov ali za okrog 7 %. S tem bi nekako pokrili šele polovico planiranega zvišanja osebnih prejemkov. Če jaa hočemo pri sedanjih cenah gradbenih uslug in pri sedanjem številu elanov našega kolektiva, osebne dohodke dvigniti na predvideno višino, moramo ne glede na postavljeni jtlan povečati realizacijo v 1. 1961 na 11.000 milijonov din ali pa ustrezno zmanjšati število zaposlenih. Tega se je potrebno zavedati že na začetku leta, analizirati proizvodni proces in za vsakogar pogledati ah je njegovo delovno mesto res potrebno, ali ne bi mogli z boljšo uporabo mehanizacije ali z boljšo organizacijo zmanjšati količino uporabljenih delovnih ur. To govorim zato, ker imamo v našem podjetju prav glede tega še ogromne rezerve tudi pri obstoječi mehanizaciji. Tri nas je bila delitev osebnih dohodkov in skladov skupne uporabe že za L l')60 dejansko popolnoma decentralizirane na organizacijske enote. Vsaka enota je bila obračunana kot samostojno podjetje in razpoložljivi presežek razdeljen o sorazmerju z doprinosom o ta presežek. Pri nas ne živi več ena enota na 'ačun druge. Zato ta dvig osebnih prejemkov postavlja pred DS enot. njihove politične 0'ganizacije in upravna vodstva nalogo, da nemudoma in z vso odgovornostjo proučijo svoje možnosti Trav gotovo: je ,treba tu ah tam poostriti normative. Naš ukrep je omogočil znatermpriliv novih kadrov Zato imajo brigade m ekonomske enote veliko možnost izvršiti selekcijo novih kadrov kajti na žalost je v podjetju še vedno dosti lenuhov in za-, jedavcev, ki odjedajo pridnim tovarišem itjihov zaslužek m kvarijo, delovni etan skupine. Se nekaj je zelo važno. Ni se bati da bi ne dosegli postavljene naloge, če bomo imeti dovoli materiala. Jo pa je odvisno o veliki meri od promptnega plačevanja raminov za material, to pa zopet od izterjave naših računov m situacij. Zato je neusmiljena izterjava prva dolžnost vodstev naših edmic in uprave podjetja. Ing. Jože Uršič Več sodelovanja s krajevnimi organi oblasti ter političnimi organizacijami V tem mesecu sem se v krajšem daljnje delo, hkrati pa načel tudi časovnem obdobju udeležil dveh vprašanje tehničnega kadra, ki v letnih konferenc osnovnih organiza- Celju postaja pereče. V svojem priči) Zveze komunistov nad dveh na- spevku k splošni razpravi je podal šili edinicah, in siced na gradbenem splošne smernice razvoja podjetja, vodstvu Celje in letne konference se dotaknil kadrovanja v osnovno osnovne organizacije Zveze komu- organizacijo, ki se mora nujno po-nistov gradbišča Ravne. V obeh pri- večati, vprašanje nagrajevanja, merih so člani Zveze komunistov oblik dela z mladino ter hkrati na-pregledali rezultate dela v pretek- čel vprašanje napadanja politične-lem letu in sprejeli program za bo- ga dela na gradbenem vodstvu Cedeče delo. Formalni potek je bil na Ije, ki je občutno na vseh področ-obeh edinicah našega podjetja si- jih političnega dela. V debato je cer enak in sta bili konferenci pra- posegel tudi predstavnik Občinske-viluo vodeni, vendar so bili rezul- ga komiteja Celje tov. Verdelj, ki tati dela v dokajšnji meri različni, je obrazložil nove gospodarske in-kar je bilo očitno iz poročil in raz- strumente in obravnaval tudi per-prav. spektivo nadaljnje prosperitete vonferenca osnovne organizacije gradbenega vodstva. Poudaril je tu-ZK gradbenega vodstva Celje, ki di dejstvo, da člani celjskega ko-je bila 18. marca, je bila usmerje- lektiva vse premalo informirajo na predvsem na kritiko pomanjk- javno mnenje o svojem delu in so-Ijivosti, ki jih je bilo zaslediti v delujejo s krajevnimi organi oblasti dosedanjem delu. Njen sekretar ter političnimi forumi, tov. Omladič je kritiziral predvsem Osebno sem prepričan, da je neaktivnost subjektivnih sil osnov- skrajni čas, da položimo temelje ne-nc organizacije in premajhno po- kakšni »personalni uniji«, ker vi-moč • članov ZK delavskemu svetu dimo, kaki' uspešno je slišati glas edinice ter sindikalni organizaciji, našega kolektiva tudi v oblastnih Predmet kritike je bilo tudi nepo- jn političnih organih občine ali znavanje družbeno političnih pro- okraja, kar ugotovimo lahko pri ne-blemov v edinici, zaradi česar so katerih ostalih edinicah podjetja, razprave čestokrat zašle v slepo uli- Posamezni člani organizacij so se v , . ... . .... co in niso dale pričakovanega re- razpravi dotaknili tudi sestave no- lami vseh elanov celjski edimci v zultata. Osnovna organizacija često vega pravilnika o osebnih dohod- političnem življenju podjetja sloni razpravljala o problemih in do- kjh ter se ugodno izrazili o novih 'je®> 'C1 £a ie uziva‘a s>e pred letom gajanjih v edinici. kjer je bila akontacijah. Tov. Cepuš, ki je zad- clni- predvsem ona poklicana, da izreče njemu delu konference prisostvo- Uspešno delo komunistov svoje mnenje tako, da se komunisti val, je odgovoril na nekatera vpra- na Ravnah prenekaterikrat niso dogovorili ali šania v zvezi z delovanjem in po- ,__,. odločili za skupna stališča, ki naj Htiko izobraževalnega centra pod- . Dlie 23. marca pa so polag i -bi jih zastopali potem v delavskem jetja. Na kraju konference je bil ^lul o svojem delu v prete cm svetu, upravnem odboru ali sindi- izvoljen tudi nov sekretariat osnov- tudl komunist, na Ravnah. Poro-katu. V poročilu so bili navedeni ne organizacije. Jcaterega sestavlja- F10..0. ^e'11. osnovne organizacije, tudi objektivni razlogi, ki so pre- j0 šti?je člani, za sekretarja pa je k- ^eje, mm.ogrede povedano 22 p reče vali organizaciji uspešnejše bil_ soglasno izvoljen tov. Gaves.^ ^ j^otaknif^redlsem go-' Najprej tole: nikakor stvari ne gre posploševali in še zdaleč ni moč reči. da je zadeva, o kateri nameravamo spregovorili, lakot pogost pojav v naših vrstah, da bi zaradi tega morah o njej spregovoriti. Toda bolje je zdravili, ko se bolezen ,še ni razpasla, kol potem ko je bolnik že na smrtni postelji No, tako daleč stvari vsekakor ne bomo dopustili. In zato odkrito poglejmo resnici o oči, dokler je še čas. Nekateri med nami so komur nisti samo po izkaznici iu o vsakdanjem življenju kaj radi pozabijo. da nosijo o žepu rdečo izkaznico člana Zveze komunistov Jugoslavije. Uradno se trkajo na, jtrsi in pozivajo na svojo čast, ko jih življenje postavi pred odločitve, pa na to pozabijo in prevladajo v njih človeške slabosti. Dogaja se včasih m v marsikaterem kolektivu, da se komunisti med seboj prepirajo, da se ne morejo niti videti, ne pozdravljajo se, ^mečejo si polena pod noge in kar je še podobnih slabih strani človeškega značaja. Taki slabi odnosi med posameznimi komunisti kvarijo ugled osnovni organizaciji in komunistom saj nečlani upravičeno kažejo s prstom na lake ljudi in pravijo: glejte jih, laki so. Ne vidijo pa množice -dobrih in zavednih članov Partije. Po slabih sodijo potem ose. In dalje: F kolektivu, kjer vlada med posameznimi člani ZK laki) vzdušje, trpi delo. Drug drugemu nagajajo zaradi osebnega l>restiža, zaradi grde sebičnosti, potlej pritegujejo k sebi še druge, kolektiv dele c dva tabora in podobno. Seveda potlej ne dela niti sindikati niti organi delavskega upravljanja, če uspe taka razbi-jaška in naravnost saboterska. politika posameznikov, ki viuijo le sebe in svoje koristi. Zato mislimo, da je treba vse lake ljudi postaviti »na svetlo*., jih izpostaviti javni kritiki na sestanku osnovne organizacije in t> kali zatreti že prve pojave takega razbi jaške ga delovanja in ne čakati, da se morda razrastejo v hudo bolezen vsega kolektiva. Če ne gre drugače, če. taki posamezniki ne sprevidijo svojih napak in škodljivosti svojega ravnanja, je treba tudi porezati rakaste izrastke na življenju komunistob. Bolje tako kot pa, da bi zaradi njih vsi trpeli. Mar ne? delo kot na primer: raztresenost Zaželeno je. da novo spodarskih problemov, vprašanja delovišč, kjer so posamezni člani osnovne organizacije odpravi po- . . ■ , . . .... zaposleni, njihova prešibka medse- manjkl ji vesti, ki so bile navedene nagrajevanja ter kadrovske politi- bojna povezanost, pogosto premeščanje članov z enega delovišča na drugega in predvsem skromno število članov osnovne organizacije. Za edinico takšnega obsega je seveda okrog 20 do 25 članov precej boren rezultat kadrovske jrolitike te organizacije. Prešibka je bila pomoč tudi mladinski organizaciji, ki do letne konference Še ni bila organizacijsko utrjena, kar predstavlja seveda dokajšnjo pomanjkljivost v delu same mladinske organizacije kot tudi glede pomoči osnovne organizacije kot tudi glede pomoči osnovne organizacije mladini. V poročilu sekretarja niso bili zajeti problemi nagrajevanja, ki pa so bili v preteklem letu predmet živahne razprave kolektiva, tako da stališče osnovne organizacije prav glede tega občutljivega vprašanja ni bilo pojasnjeno. V splošnem glede poročila ne bi mogel reči, da je bilo slabo, čeprav ni obravnavalo nagrajevanja niti se ni dotaknilo gospodarskega jroložaja tako podjetja kot edinice, razen omembe, da je trenutno gradbeno vodstvo Celje malo v zadregi glede dela. ki pa je bila rešena s prevzemom nekaterih del v Ljubljani. Smatram pa. da celotna nota poročila, usmerjena predvsem na kritiko in pr kazova-nje napak ter pomanjkljivosti v delu organizacije ni bila najbolj I>os'rečena, čeprav je kritika vedno potrebna in umestna. V preteklem letu pa so komunisti na celjskem gradbenem vodstvu prav gotovo po_-• leg zagrešenih napak poželi tudi marsikakšen uspeh, o katerem pa poročilo molči, kar prav gotovo ni umestno. Če naj bi bila letna konferenca pregled dela v preteklem letu. je prav. da se pogleda obe pla-' tj tnedalje! , V razpravi po poročilu je ing. Cvahte objasnil gospodarsko starcih edinice in njeno perspektivo za na- poročilu in pribori s skupnimi si- (Nadaljevanje na 3. strani) Gradisove kegljavke So bile sp-i zmagovite jfl 111 j 1 fl » Opatija — V veliki dvorani hotela »Kvarner« v Opa-tiji je bila 27. in 28. marca letna skupščina >ZGZ« Zvezne gradbene zbornice. Konference sta se udeležila direktor podjetja ing. Hugo Keržan in ing. Ljudovit Ska-berne. Skupščina je razpravljala o perspektivnem razvoju gradbeništva v letih 1961 do '1965. ■ Ljubljana — V soboto, dne 11. III. 1961 nas je obiskala skupina članov Gradbenega podjetja »RAD« iz Beograda. Skupino je vodila Draga Mirčetič, tehnični tajnik delavskega samoupravljanja. ■ Poreč — Dela na počitniškem domu v Poreču se bližajo h koncu. Fasada je gotova. V notranjosti so že pričeli z delom slikarji in pleskarji. Slovesna otvoritev bo 1. maja t. 1. Za upravnika počitniškega doma je bil postavljen tov. Ivan Bauman iz Šentilja v Slovenskih goricah. ■ Maribor — Ugodno in toplo vreme je povzročilo, da so vsa gradbišča močno oživela. V Hajdini so že začeli kopati kanal, prav tako so v Rušah tudi začeli kopati temelje za stanovanjske bloke. Prav tako so v Rušah začeli z gradnjo tamkajšnje pekarne. Zaradi pomanjkanja na- ■ Črtov in negotovosti glede financiranju so ukinili gradbišče na Sladkem vrhu. Z novi-~ mi deli so pričeli v Ljutomeru, Ormožu in v kratkem bodo tudi v Beračevem. ■ Celje — V začetku meseca marca so Celjani pričeli z delom na gradbišču v Mostah pri Ljubljani. Za sektorskega vodja je bil postavljen gradbeni tehnik tov. Janko Šafarič. Pri izkopu jarkov za vodovod bodo uporabljali bager »Liebher«. Na Otiškem vrhu delajo na odrivu materiala ceste Šentjanž—Podklanc. Pričeli so že s pranjem agregata za celjska gradbišča. Študijo za ureditev gramoznice na Otiškem vrhu je prevzel glavni inženir Peteln. ■ Velenje — Dela na stolpnicah so v zaključni fazi. Na stanovanjskih blokih pa so pričeli z ometavanjem s strojem »Turbosol«. ■ Maribor — Na zadnji se- ji upravnega odbora so razpravljali o ekonomskih enotah. Med drugim pravijo, da morajo stremeti za tem, da bo delitev v ekonomski enoti čimbolj pravična. Pričeli so sestavljati pravilnik za delitev presežka ekonomskih enot. V komisijo s« bili izvoljeni: ing. Borut Maister, Albert Špindler. Martin Zai-šek in Oto Roškar. H Pohorje — V ponedeljek, dne 13. III. je bila v počitniškem domu na Pohorju seja sindikalnega odbora podjetja. Sprejet je bil nov Pravilnik o delu sindikalnega odbora in Pravilnik o pravicah in dolžnostih tehničnega tajnika tov. Jožeta Lorenčiča. Navzoči so razpravljali o sestavi novega pravilnika o delitvi dohodka, direktor podjetja ing. Keržan pa je podrobno analiziral uspehe podjetja v lanskem letu. Seji sta prisostvovala tudi tajnik RO gradbincev tovariš Križmanič in podpredsednik Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana tov. Lojze Capuder. ■ Centralni obrati — Ob koncu februarja so v centralnih obratih sklicali sestanek vseh strojnikov težke mehanizacije. Pogovorili so se o problemih strojnikov in strojev. Med drugim je bilo rečeno, da bodo morala gradbišča v bodoče bolj realno planirati potrebe po težki mehanizaciji pa tudi predispozici-ja strojev je netočna oziroma se dostikrat po nepotrebnem zavlačuje. Zaradi tega trpi delo v drugih edinicah, katerim so stroji dodeljeni. V zvezi z decentralizacijo je treba okrepiti tudi kontrolno službo, so izjavili na enem izmed proizvodnih sestavkov v centralnih obratih. Nujno je, da se z ustanavljanjem in krepitvijo EE v tehničnem oddelku centrale podjetja organizira poseben kon-tro-instrukcijski oddelek strojne službe. ■"z Naša osnovna naloga je idejni boi Letna konferenca osnovne organizacije Zveze komunistov gradbenega vodstva Gradis Maribor, je bila v Počitniškem domu na Pohorju. Konferenci so poleg članov prisostvovali: organizacijski sekretar Zveze komunistov okraja Maribor Jože Bruinec, član sekretariata obč. komiteja Zveze komunistov Maribor Ivan Cajnko, šef Gradbenega vodstva Maribor inž. Borut Maister, predsednik centralnega delavskega sveta Martin Zajšek, tajnik sindikalnega odbora podjetja Lojze Cepuš, sekretar osnovne organizacije Ravne Marjan Berčič, sekretar osnovne organizacije CO Maribor Rajko Purnat ter drugi gostje. Konferenca je v glavnem analizirala delo komunistov Gradbenega vodstva »Gradis« Maribor ter razpravljala o ideološko-političnem dela članov kolektiva. ___ Poročilo sekretarja Bertla Zupančiča je bilo sorazmerno kratko ter se je v glavnem nanašalo na delo komunistov v novih pogojih družbenega razvoja. Po oceni udeležencev pa je bila prav ta konferenca prelomnica v ideološko-političnem delu. Čeprav šteje osnovna organizacija le 35 članov, je pomen dela komunistov toliko večji, kolikor večji postaja boj za dosledno zmago socialističnih idej na področju gospodarsko-ekonomskega razvoja. Decentralizacija in prenos delitve dohodka na edinice je bistveno vplivalo na delo komunistov. Spremenili so se odnosi in pojmovanja posameznih kategorij delavcev. Pri vsem tem je važno, je dejal tovariš Ignac Grabar, kako gledajo člani kolektiva na novo delitev dohodka, kako so te pogoje dojeli in kako jih izvajamo. Naša prehojena pot je bila dobra, toda vprašamo se, ali smo res uspeli zainteresirati slehernega člana, da bo nekje v svoji notranjosti, tudi v celoti razumel te velike spremembe. Ko je predsednik delavskega sveta podjetja Martin Zajšek pojasnil zaključni račun podjetja in razpravljal o novi delitvi dohodka, je dejal, da gre za velike procese, ki vplivajo na organizacijo dela, gospodarsko dejavnost podjetja in celoten družbeni razvoj. V Mariboru imajo trenutno 16 ekonomskih enot in vse so sprva zelo dobro delale. Danes pa, kot pravi tovariš Lojze Lisjak, storilnost dela in zanimanje za ekonomske enote pada. Delitev dohodka naj se prenese na same ekonomske enote in same naj si ustvarijo taka merila, ki bodo pozitivno vplivala na proizvodnjo. Delavci morajo vedeti, za kaj delajo. Tovariš Vinko Vajt je dejal, da je delitev dohodka najvažnejše vprašanje. Linija je jasna in podana. Treba bo le pravilnega tolmačenja in dela z ljudmi ter pri nekaterih delavcih spremeniti mnenje, da je, ves ustvarjeni dohodek sad njihovega dela in jim potemtakem tudi ves pripada. Upoštevati je treba tudi pogoje, ki so vplivali na uspeh ekonomske enote. Tovariš Žorž meni, da je treba pregledati in točno analizirati, zakaj so nekatere ekonomske enote visoko aktivne, druge pasivne. Mnogo zavirajo razvoj ekonomskih enot tudi projektanti, bodisi zaradi pomanjkljivih načrtov, nepravočasne dostave projektov itd. Vse kritike gredo na račun gradbenikov, na -projektante, investitorje in obrtnike pa se nihče ne spomni. Manjka jim tudi drobne mehanizacije. Danes je več demokracije, zato mora biti tudi več samodiscipline, je dejal tov. Lorenčič, ko je analiziral delo v ekonomskih enotah. Mi moramo nenehno spremljati vse negativne in pozitivne pojave v naših ekonomskih enotah in sodelovati pri političnem dogajanju v kolektivu. Kjer proizvajalci dejansko upravljajo, je politično delo in idejno gibanje svobodnejše, pa tudi te- že in bolj zapleteno. In zato je pomen dela komunistov v ekonomskih enotah toliko pomembnejši. Poleg ostalih je v razpravi sodeloval tudi organizacijski sekretar Zveze komunistov okraja Maribor tov. Jože Brumec ter dejal, da je naša osnovna naloga idejni boj. Komunist mora na vsakem koraku zagovarjati napredna stališča, reagirati na vse ukrepe in na vsak negativen pojav v podjetju. Teorija in praksa se mora še bolj povezati, zato je nujno, da se komunisti stalno izobražujejo in sledijo naprednim težnjam socialistične demokracije. Konferenca, ki je trajala ves dan, bo brez dvoma prelomnica v nadaljnjem delu komunistov mariborskega kolektiva. L. C. M , II Vi 1 o P a I . mu Vi Vi -U Alojz Seliškar, kvalificiran zidar, sedaj dela na stavbišču ob Titovi 3, gradbeno vodstvo Ljubljana. V soboto 25. 3. 1961 je bil približno ob 9 odrejen na dolbljenje luknje za električno instalacijo. Ko je nekaj lukenj že prebil skozi stropne plošče (bila je ura približno 12), ga je poklical elektroinstalater, da naj nekoliko poveča že napravljeno odprtino. Da inštalater pri montaži ne bi bil oviran zaradi njegovega dela, se je takoj napotil k pokazani odprtini in pričel delati. Ko je komaj dobro pričel z delom, mu je skozi instalacijsko odprtino nad njim priletel na roko trd predmet in mu poškodoval kazalec leve roke. Niti on niti drugi, ki so kasneje hoteli ugotoviti vzrok padca, niso našli predmeta, ki je Seliškarja poškodoval in ne ugotoviti vzroka padca, ker na tistem delu stavbe ni bilo zaposlenih drugih razen elektroinstalaterji. Preiskava po nesreči je utrdila mišljenje, da se je nekdo s tem. da je vrgel trd predmet skozi odprtino, hotel pošaliti. Če je to mišljenje »resnice«, naj bo ta nesreča opozorilo vsem, da moramo pri delu pustiti vsako šalo, ker nikdar vnaprej ne vemo, kake bodo posledice. Pa še na nekaj nas opozarja ta nesreča: Opuščanje zavarovanja odprtin je vedno lahko usodno. Vse odprtine, čeprav niso tolikšne. da bi vanje lahko padli, je treba zavarovati. Zavarujmo morPn -nr odprtine tudi med samo montažo. IZREDNA SEJA upravnega odbora podjetja V zvezi s povišanjem tarif transportnih uslug je upravni odbor podjetja na svoji I. izredni seji dne 29. III. 1961 razpravljal o položaju, ki nastane v pod jetju, ker bodo nekateri člani kolektiva prizadeti in sprejel tale sklep: Razširi se drugi odstavek člena 20. predloga Pravilnika o potnih stroških delavcev in uslužbencev tako, da se zvišajo potni stroški za vsakodnevni prevoz od stalnega prebivališča do delovnega mesta tele mesečne zneske: od od od od od nad 25 km do 8 km do 12 km do 16 km do 20 km do 25 km 2.000 dm 2.800 din 3.600 din 4.400.din 5.200 din 6.000 din Članom kolektiva, ki so oddaljeni od stalnega prebivališča do delovnega mesta manj kot 4 km, ne pripada nikakršno povračilo pre-voznili stroškov. Kolikor s posamezne edinice v individualnih primerih priznavajo Dne 10. Ul. 1961 je bil občni zbor naše sindikalne podružnice, ki so se ga razen izvoljenih delegatov udeležili direktor podjetja ing. Hugo Keržan, predsednik Republiškega odbora sindikata gradbincev Bogo Pečan, predsednik občinskega sindikalnega sveta Maribor-Center Stane Berčič in predsednik IO CO Maribor. Že pred dobrini mesecem smo pričeli pripravljati občni zbor, saj smo temu posvetili 2 seji IO podružnice. Smatrali smo, da moramo naša dela prikazati čimbolj realno ter podati spodbudne predloge za nadaljnje uspešno delo. Vse to je razvidno iz poročila predsednika Lorenčiča. Ne mislim hvaliti, vendar moram povedati, da je bilo to do sedaj najboljše poročilo, kate- ri II A V Franjo Ječmeujak, polkvalificiran delavec, dela na stavbišču Lesce, gradbišče Celje. V soboto 25. II. 1961 ob 14. je čistil betonski mešalec, pri katerem je bilo pred nekaj dnevi pokvarjeno pogonsko stikalo. Med čiščenjem je k stroju prišel strojnik drugega betonskega mešalca in misleč, da je stikalo še vedno pokvarjeno, pritisnil na gumb stikala. Ker je bilo stikalo med tem že popravljeno, je s pritiskom na gumb spravil stroj y tek. Sodelavcu, ki je stroj čistil, je utrgalo meso med komolcem in zapestjem leve roke. Predvideno bolovanje za to poškodbo je mesec dni. Zakaj je prišlo do nesreče? Zato, ker se je pogonsko stikalo vklopilo brez vsake potrebe, in to brez vsakega opozorila, po osebi, ki za vklapljanje ni bila pooblaščena in zato, ker ni bil izpolnjen varnostni ukrep s tem, da bi se v razdelilni omarici odklopil dovod toka za čas čiščenja. Gerasim Kožovski, nekvalificiran delavec, dela na stavbišču stolpiči gradbišča Kranj. V petek 17. 3. (961 ob približno 9. se je ponesrečil, ko je z japaner-jem prevažal čez tračnice žerjavove proge. Poškodoval si je desno nogo in levo roko. Nesreče je delno kriva osebna neprevidnost, ker se je zgodila pri prevozu praznega ja-panerja. Glavni vzrok nesreče pa ie neurejenost poti za prevoz z ja-panerji čez žerjavovo progo. višje stroške, kot sp navedeni v gornji tabeli, bremeni to osebni dohodek edinice. Izplačevanje terenskega dodatka članom kolektiva, ki so po veljavnih predpisih upravičeni do njega, ostane nespremenjeno. V primeru pa, če izplačujejo terenski dodatek po členu 13. Pravilnika o terenskem dodatku, pa imajo prizadeti pravico do povračila voznih stroškov, ki so zgoraj navedeni, če ti znašajo več kot znižani terenski dodatek. Člani kolektiva v CO, Projektiv-nem biroju in na centrali podjetja imajo pravico do povračila voznih stroškov tako, kot je navedeno v prvem odstavku sklepa upravnega odbora podjetja. Kdor dobiva povrnjeno voznino, ni upravičen do terenskega dodatka! Vozniški dodatek (povračilo voznih stroškov) se izplačuje v obliki akontacije z veljavnostjo od 1. IV. 1961 dalje do potrditve predloga Pravilnika o potnih stroških. • 1*1 I ■ v q muka iip nfiflrui OilllllllKilllu IfUill UL remu osnova je plodno delo sindikalnih funkcionarjev in članstva. Želim se dotakniti razprave, ki je bila zelo živahna. Čeravno je občni zbor trajal ves dan, je bil vendar dan prekratek. Nato je predsednik delovnega predsedstva Zajšek po končanih poročilih dal napotke za razpravo, v katerih je pozval, naj se k razpravi oglase delegatje, ki niso bili doslej odborniki, da bi bilo dosedanje delo res kritično ocenjeno. Razprava se je najprej razvila o sindikalnem delu. Vendar smo kmalu bili pri EE. pri delitvi dohodka in decentralizaciji upravljanja. Prav to je bilo jedro določenega zbora. Osnovni proizvajalci so tokrat razpravljali kot pravi strokovnjaki. Najprej so bile nanizane slabosti dosedanjih EE, predvsem odnosi v sami EE. nato nepravilnosti v merilih delitve in končno, zakaj nismo bili vključeni v EE, saj bi tudi mi znali gospodarili, so dejali delegatje iz skupin, ki so delali izven EE. V odgovorih jim je bilo pojasnjeno, kako in zakaj se niso na vseh gradbiščih organizirale EE. Tako.se je razprava usmerila ria drugi tir in sicer na bodočnost, kako in kaj bo odslej. Enotno je bila izrečena zahteva: Prav vsi želimo delati v EE. tako bomo vedeli, za koga in za kai delamo. Malce se je razprava zasukala, ko so nas gostje seznanili z bodočo delitvijo dohodka. govorili so o ukinitvi mezdnega v a I Podpisani Janez Zorko, tesar iz Celja, se iskreno zahvaljujem sindikalni podružnici Gradisa Celje za obisk in darila, ki so mi jih nudili v času mojega zdravljenja na zagrebški kliniki. Zahvaljujem se tudi upravi gradbenega vodstva Celje za izkazano razumevanje. Janez Zorko »Gradisov vestnik izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — — Izhaja mesečno. Nagrada za uspešno delo Dne 24. marca 1961 je Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani že četrtič podelil denarne nagrade kolektivom, ki so v letu 1960 dosegli vidne uspehe glede varnosti pri delu. Med 18 nagrajenci je bilo tudi naše podjetje, ki je v končni razvrstitvi doseglo častno 5. mesto in je bilo edino gradbeno podjetje, ki je bilo nagrajeno. Nagrade so bile podeljene na posvetovanju vseh podjetij Ijuhlianskega okraja, ki so ga sklicali Zavori, Okrajni sindikalni svet in Svet za delo OLO Ljubljana. Podeljena nagrada našemu podjetju v višini 130.000 din pomeni le- , po priznanje za delo in trud vseh tistih, ki so v podjetju odgovorni za higiensko tehnično zaščito pri delu. Letos ne bo volitev delavskih svetov Na zadnji seji delavskega sveta podjetja je bilo govora o volitvah organov delavskega samoupravljanja. Večina članov in dosedanje delo je pokazalo, da je enoletna mandatna doba vsekakor prekratka. Že na Kongresu delavskih svetov so predlagali, naj se zaradi izpopolnitve potrebnega in uspešnejšega znanja mandatna doba podaljša na dve leti. Letos je Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije predložil Zveznemu izvršnemu svetu, naj bi letos ne volili delavskih svetov, kot to določajo zakonski predpisi. Sprejet je že osnutek Zakona o podaljšanju mandatne dobe. To bo našim članom delavskega sveta omogočilo temeljitejše spoznavanje problemov gospodarjenja. V podjetju komo izvedli le dopolnilne volitve v delavske svete edinic in v centralni delavski svet, ker so nekateri člani odšli iz podjetja ali pa bili premeščeni na druge edinice. L. C J' ■ sistema in o vlogi proizvajalca — upravljavca. Očitno je iz tega razcvetela želja, da bi čimbolj pravično uredili merila odnosov med podjetjem in EE, s tem pa omogočila čimvečja samostojnost EE. Burna razprava se je vnela o odnosih med gradbenimi pod jel ji. projektanti, investitorji. Na koncu občnega zbora so se de-lega(je s toplimi besedami in skromnim darilom poslovili od dolgoletnega predsednika naše sindikalne podružnice tov. Lorenčiča, ki odhaja na novo službeno mesto, saj je bil enajstkrat predsednik IO. Vinko Vajt Med nami je 170 borcev HOV Lepo je mama, veš, lepo imeti toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti Rezek strel je odjeknil v mrzlo januarsko noč. Stražar — zidar France je bil skokoma d koči. ObcestU je komandirja, ki je takoj vedel pri čem smo. Nemci, je zaklical, pograbil brzostrelko in ie smo bili osi pripravljeni za boj. Mrzel veter nam je pihal v hrbet. Stražar, ki je stal na drugem koncu koče, je kmalu opazil bele postave, ki so se plazile proti nam. K sreči nas niso takoj zapazili. Umik na vrh, je zaklical komandir. Hiteti bo treba. Sneg se je globoko vdiral pod nogami. * * * Dvajset let je minulo, odkar je de-laoec-partizan dvignil svojo pest in napovedal neizprosen boj krutemu okupatorju . . . Ker je letos 20. obletnica vstaje naših narodov, bomo tudi mi v vseh prihodnjih številkah posvetili del prostora našim borcem-partizanom. Zato naprošamo vse člene kolektiva, ki so se udeležili NOB, da napišejo nekaj svojih spominov iz težkih dni. Iz zadnjega popisa borcev NOB, je razvidno, da je še največ živečih borcev na gradbišču Jesenice, sledi Maribor, Ljubljana Koper itd. 7 orej še enkrat, dragi borci pišite čimoeč. L. c. KAKO SO ŽENE PROSLAVLJALE SVOJ PRAZNIK VSAJ EN DAN ODDIHA Po vseh naših edinicah so žene slovesno proslavile »Dan žena«. Slavnostni govori, okrašene dvorane, izleti, vse to je dalo še večji poudarek velikemu prazniku. Razvoj naše socialistične demokracije je tako nagel, da je dan za dnem vse bolj potrebno sodelovanje slehernega delovnega človeka, predvsem naše žene. Zato tudi naše žene poleg napornega dela na delovnem mestu, gospodinjstva doma še sodelujejo v vseh naših političnih in družbenih organizacijah. Žena je danes enakopravna, utira si pot na vsa področja dejavnosti — vendar prepočasi. Žal je stara miselnost češ, »žena spada v kuhinjo« ponekod še precej močna ne le pri možu, temveč tudi pri ženi sami, in ji včasih ne dopušča, da bi se vključila v javno življenje. Družba se trudi in skuša z ustanavljanjem raznih servisov in vzgojnih ustanov ženo vsaj delno razbremeniti gospodinjskega dela, da ji s tem omogoči javno udejstvovanje. Brez dvoma pa se bo morala slej ko prej sleherna žena otresti vsega, kar jo obremenjuje iz preteklosti in zaživeti mora sproščeno in polno življenje enakopravnega človeka. Takšni so bili referati, ki so jih imele žene po naših edinicah. Pa poglejmo, kako so naše žene proslavile ta veliki dan. Tov. Vi-gali Berta iz Maribora nam sporoča, da so se proslave udeležile žene vseh gradbišč gradbenega vodstva Maribor ter iz Centralnih obratov. V slavnostnem delu proslave, ki je trajal več kot uro, so razen pozdravnega govora recitirale pesmi Kajuha in Mateja Bora, pele partizanske in narodne pesmi in brale spomine iz narodnoosvobodilne borbe. Na zaključku slavnostnega dela jih je počastil s pesmijo »Ujetnik« tov. Franc Bagari iz Ruš, kar so navzoče sprejele z navdušenim aplavzom. Po slavnostnem delu so imeli zakusko, za kar se moramo zahvaliti sindikalni podružnici, ki jim je priskočila na pomoč in nudila razvedrilo, ki se ga bodo vse žene skozi vse leto z veseljem spominjale. Žene iz Centrale podjetja so zaključile delo že ob 9. uri dopoldne ter se odpeljale v Dolenjske Toplice. Edini zastopnik moškega spola je bil šofer tov. Peter, ki mu je bila zaupana velika in odgovorna naloga pripeljati ves kolektiv žensk nazaj v Ljubljano. Lepo vreme, obilno kosilo in prijetno kopanje v Dolenjskih Toplicah je razpoloženje še povečalo. Seveda je k temu pripomogla tudi kapljica dobrega dolenjskega cvička. Nekatere so poskušale s pesmijo, vendar se je poznalo, da manjka basistov. Celjsko gradbeno vodstvo pa je poslalo bataljon žena v naš lepi počitniški dom na Pohorje. Postrežba je bila odlična in v najlepšem razpoloženju so se morale kmalu pripravljati na odhod. Polovica bi jih rada še nekaj uric ostala na Pohorju. Zmagala je druga polovica, ki jo je jadrno odku-rila proti Celju. Kljub vsemu pa jim bo ta dan ostal v najlepšem spominu. Žene obrata Gradbenih polizdelkov so se odpeljale na Bled ter si med potjo ogledale Begunje in le- Vet sodelovanja s krajevnimi organi oblasti ter političnimi organizacijami (Nadaljevanje s 1. strani) kot v Organih delavskega upravlja- ke. Iz poročila smo izvedeli, da Ra- nja. Rezultati, ki so jih v svojem rodnem jeziku, ki ga nihče ne ra-venčani ekonomsko ne stoje slabo, dosedanjem delu dosegli ravenski ztime. kar je sicer tudi splošno znano, raz- komunisti, so zelo lepi. zaželeno je, veseljivo pa je predvsem dejstvo, da jih v bodoče zadržijo in glede klem letu 9 novih članov, kar po- na novo situacijo, ki je nastala z meni povečanje kadra za 58%. Tov. decentralizacijo, še povečajo. po Drago. Žene Centralnih obratov pa so se podale v Postojno in Predjamski grad. Praslava Dneva žena Gradbenega vodstva v Ljubljani je bila ob 8. uri zvečer v prostorih obratne, menze »Ilirija« v Ljubljani. Referat je imela tov. Nuša Trošt. Zaostajale niso Ravenčanke in Jeseničanke. Tako so po vseh edinicah naše žene svečano proslavljale svoj veliki praznik. Za prihodnje leto pa predlagajo, da bi bil ta dan za vse žene celotnega podjetja dela prost dan. L. C. Slovenščina pa taka! Izvleček iz dopisa neke edinice, št. 981 z dne 11. marca 1961 V dopisu neke edinice, ki ga je jmslala centrali podjetja, ;e med drugim dobesedno tudi tole: »Prosimo, bodite drugič toliko samoiniciativni in nam javite katere dele lahko pri Vas dobimo, da nehotno iskali pri drugih podjetjih, kot nam je vsem jasno mora biti mazan in za mazan je je potrebno maz, katero imajo naši vibromavi in bencinski mešalec ter bi bilo zelo koristno, da bi vsaj to osnovno orodje predelali zraven stroja za ometavanje malte v kolikor je po Vašem mnenju škoda predati vso ostalo k stroju.« Ali ste kaj razumeli? Biti bi moral najmanj telepat, da bi uganil, kaj je tisti, ki je pisal to pismo centrali, od nje hotel. V centrali povedo, da taka pisma niso redkost in naj se potem v edinicah ne čudijo, če jim ne ustrežejo tako, kot bi oni radi. Najjjrej naj svoje želje napišejo tako. da jih bo lahko razumel vsaj tisti, komur je namenjeno, potlej lahko šele pričakuje, da bodo ustrežene. Piše pa naj po možnosti v materinskem jeziku in ne morda v kakšnem novo izumljenem metlna- Nesreča po želji?! (Odlomek iz poročila o varnosti Slane Uhan je navzočim obrazložil Zadnja točka dnevnega reda koti- pri delu) obsežen program ideološko politič- ference so bile volitve novega se- Da tudi v prihodnosti to delo ne nega dela za letošnje leto, nakar kretariata in sekretarja. Izvolili so bo brez uspehov, je treba jod vzeti je ing. Štok v razpravi nakazal raz- petčlanski sekretariat, mesto sekre : 'l-’- vojno pot, ki so jo prešli ravenski tarja pa je bilo znova zaupano tov komunisti ter težave, ki so jih mo- Berčiču. rali premagovati. Okvirno je obraz- Prepričani smo, da bo ta osnov ložil tudi rezultate poslovanja pod- na organizacija tudi v bodoče orlsovorni za pravilno orsanizacijo jetja in zaključnega računa. Kon- uspešno izpolnila vse naloge, ki bo- d^onih procesov... ferenci je prisostvoval tudi direk- do pred njo postavljene tako. kot tor podjetja ing. Keržan, ki je ob- jih je tudi do sedaj. Milan Surk širno obrazložil osnutek pravilnika vse ukrepe. Nesreče pri delu sinejo biti le res samo tiste, ki bodo v resnici nastale na željo vseh članov kolektiva, posebno pa tistih, ki so Kaj hi nastalo, če tov. Škofič tega poročila ne bi pregledal. o delitvi dohodka in čistega dohodka, dotaknil se je pa tudi vprašanja decentralizacije in dodelitve sredstev delavskim svetom edinic v gospodarjenje. Konferenco je v imenu mariborske OOZK pozdravil njen sekretar tov. Zupančič, ki se je pohvalno izrazil o dosedanjem sodelovanju obeh osnovnih organizacij. Ugodno in pozitivno dejstvo bi bilo, če bi se to sodelovanje še v naprej tako razvijalo, kot se je do sedaj. V razpravi so člani govorili predvsem o nadaljnjem razvoju ekonomskih enot in pa o gospodarjenju s sredstvi, ki jih bodo ustvarili. Oblikovala se je tudi skupna misel, da je treba dosedanjo kadrovsko politiko razvijati še naprej in vključiti v ZK člane kolektiva, ki to zaupanje zaslužijo. Delo v osnovni organizaciji naj ne bo samo sebi namen, ampak naj bodo komunisti, tako kot so bili to doslej, še vnaprej gonilna sila tako v sindikatu Res škoda da je praznik žena samo enkrat v-letu. Avtobus je bil nabito poln in že so odbrzele proti Dolenjskim Toplicam. Doma so ostali le možje, ki so si ta dan pošteno oddahnili! One tudi. ............. Tako pa je bilo v obrtni menzi »ILIRIJA« v Ljubljani. Ko je bilo veselje n V nekaterih edinicah so ženam servirali moški. Žal je to samo enkrat v letu Tako so Ravenčanke proslavile svoj praznik. — Seveda je na sliki le del kolektiva Kotiček za žene vtju&itdtijCca hjož Pred dnevi sem brala članek v dnevnem časopisju, kjer (lisec spodbuja hišne svete in stanovanjske skupnosti, naj bi poskrbeli za okras hiš, za rože na balkonih in oknih ter s tem prispevajo k lepi zunanjosti naših mest. Drugi pisec v tej zvezi ajielira na žene, češ, te naj bi za to stvar oskrbele samoiniciativno. Mnenja sem, da so rože v stanovanju res stvar žene, in zato mislim tudi. da je prav, da se tokrat o njih posebej pogovorimo. Rože so v vsakem stanovanju lep okras in prostor zanje lahko najdemo tudi v še tako majhni sobi. ki ho toliko bolj prijetna, če bo v njej kaj zelenega Rože jirinesejo v stanovanje domačnost in toplino. Dalje rože bomo gojili zato, da bomo imeli v stanovanju košček narave. lo ni, da bi omalovaževa- li. Zlasti v mestu ne. Pri naši jirezaposlenosti so rože na oknih, na balkonih edina živa narava, ki jo čez dan lahko gledamo, nas razveseljujejo in dajejo hiši praznično jiodobo. To pa včasih veliko pomeni in neredko nam le pogled na rože sprosti duha in jiomiri živce. Končno, z rožami na balkonih in oknih prispevamo k lepoti mesta, kar ima tudi velik turistični pomen — ne samo za tujce, amjiak tudi za domačine. Marsikatera žena pravi: »Saj bi rada imela rože, pa nimam srečne roke in pri meni vse ovenijo.« Kaj je to srečna roka? Mislim, da je to ljubezen do rože, čut do nje. Za vsako novo vrsto rož, ki jo dobimo v hišo, moramo vprašati vrtnarja ali v cvetličarni, kako jo je treba gojiti, sicer pa dajmo rožam tisto naj-osnovejše, kar jim je za življenje potrebno in bodo hvaležno cvetele. To so predvsem voda, zrak, svetloba in mir. Najboljša voda za zalivanje rož je deževnica. Le-ta je mehka, ni klorirana, kar je za nekatere rože pogubno, posebno, če jih je prej negovala vešča vrtnarska roka. Dalje je važna temperatura vode. Premrzla voda jim škoduje posebno, kadar jih pregreje sonce. Zelo važno je tudi, da zalivamo po malem, da jih ne izpostavimo jjremoč-nemu curku vode. Ce imamo rože v sobi, moramo paziti tudi na to, da ne bo zrak presuh. Zlasti |)ri centralni kurjavi je zelo nevarno, da se posuše, ker oddajajo preveč vlage. Kakor ljudem, je rožam potreben zrak. Moramo jia pazili, da jih ne izpostavimo jrrepihu. Mnogokrat se čudimo, zakaj ro* že odmrejo, pri tem pa pozab* Ijamo, da so vsak dan na prepihu, kadar zračimo stanovair vom, temveč se je za Gradisom ...,, najbolje izkazala ekipa Fužinarja iz Raven, medtem ko sta mariborska in kranjska ekipa to pot nekoliko bolj zaostali. Najboljši rezultat enega nastopa je dosegel Gradis v Ljubljani, kjer so tudi ostale ekipe dosegle najboljše rezultate. In še posameznice? Najboljša v skupnem številu podrtih kegljev na vseh štirih kegljiščih je Klemenčičeva, ki se tudi ponaša z najboljšim rezultatom enega nastopa. Ta- (“ij-koj za njo sta se Erjavčeva in Son-nenwaldova, med 15 najboljših pa sta se uvrstili še Tometova in Sat-lerjeva. Le-te so, seveda z vsemi ostalimi vred, zaslužne za uspeh, h kateremu jim je treba čestitati. Govore naj še številke: Gradis 6 točk — 8982 kegljev (Ljubljana 2363, Kranj 2226, Maribor 2187, Celje 2206), Fužinar 9 — 8764, Branik It — 8719, Triglav 14 — 8658, Ljubljana 20 — 8157. se posamezne ekipe kar menjavale v vodstvu. In vendar se je — čeprav je bilo tekmovanje vseskozi razburljivo — začela tehtnica nagibati v korist ljubljanskega Gradisa, ki je začel resno računati z uvrstitvijo med najboljših pet in s tem na državno prvenstvo zlasti, ker so nekateri konkurenti začeli popuščati. Toda prav ob koncu je bilo vse mogoče — nevarni so bili Konstruktor, Rakek in Kranjska gora. Na domačem keglji- liteti. V šestih ligah po osem oziro-šču bi morali Gradisove! doseči čim- ma deset članov se srečujejo med šlo, kot bi bilo seboj šahovske ekipe posameznih zakleto. Rezultat ni bil blesteč, pa podjetij. Nastopi najmočnejših slo-vendar je zadostoval — tudi spričo venskih šahistpv se menjavajo z nekaterih preobratov na drugih keg- manj dognanimi partijami niže ka-Ijiščih — za končni uspeli, doseže- tegoriziranih šahistov ali celo ša-no 5. mesto. Bo dveh letih se je bovških začetnikov, vendar je Gradisu vendarle spet posrečilo... skupna nota vsega tekmovanja ne-Republiški prvak so postaje Jese- popustljiva borbenost šestčlanskih niče pred Triglavom, Ljubljano in ekip, ki ne rešujejo za desko le Branikom, Gradis pa se je priklju- svojo, temveč športno čast vsega čil tej četvorki in — prav je tako. svojega podjetja. V tem je tudi Med posamezniki v resnici ni glavna družbeno-vzgojna vrednost Moška tekmovalna ekipa na startu tretjo ligo. Letos je bil izbor igralcev širši, saj je bil zahtevnejši tudi nastop. V ekipo so prispevali svoje ljudi še: Centrala podjetja in CO Ljubljana. Tako so tovariši: Bačar, Cedila h. Koleto, Novak. Ogrizek, Panč" Polak, ing. Sever, Surk in Zork" odigrali letos devet dvobojev, od katerih so bili v šestih primerih zmagoviti, v treh pa premagani, Zasedli so torej po številu zbranih "L ligi, kar je USPEH NA JESENICAH. DOMA ZAMUJENA PRILOŽNOST Poglejmo še, kako je potekal boj med moškimi ekipami, ki jih je nastopalo na republiškem prvenstvu nič manj kot 20, zaradi česar česar je bila konkurenca mnogo hujša kot pri ženskah. Prvenstvo je trajalo- od 21. januarja do 12. marca, ekipe pa so nastopale na kegljiščih v Mariboru točk tretje mesto v „ . ---- ,------------------ --- . vsekakor lep uspeh. Večina naših nihče vreden posebne pohvale, ker tovrstnega tekmovanja, saj na za- gaiustov je pokazala dostojno stop • • 1 ’ ' ’ • • • 1 ' ' nimiv način krepi zavest o poveza- • ■ ■ ■ ” ' nosti s kolektivom in odgovornosti do svojih delovnih tovarišev. V številnih pod jetjih- vsi zaposleni izredno prizadeto spremljajo vesele in žalostne trenutke svojih izbrancev, medtem ko je drugod manjša »vezanost kolektiva ali pa manj-šahovska in sploh športna raz se ni izkazal s kakšnimi vrhunski mi dosežki, uspeh je bil plod trde borbe vseh osmih tekmovalcev, ki so zastopali Gradisove barve. BOLEZEN IN ŠE KAJ... Precej manj sreče je v tej konkurenci. imelo moštvo jeseniškega Gradisa, kr je pred pričetkom pr- ,/j)n(nost vzrok. da presedijo njiho-venstva celo upa o na boljs, uspeh " ,1.u),),„i|, llr za de- po ša od svojih ljubljanskih kolegov. vi šahisti mnogo napornih ur za deskami v imenu kolektiva — ki ko- Celju, Ljubljani. Kranju in Jeseni- k in e s pa so posegle višje sile in to n • ka: ve 0 (ej njji,ovi dejavno-- - - ....... je zmešalo račune Jeseničanom. Ne- njo športne borbenosti in solidno šahovsko znanje. Večkrat je prezaposlenost ovirala igralce pri nastopanju. včasih je bilo pa vmes tudi nekaj nediscipline. Najbolj so se trudili tovariši Cedilnik, Novak in ing. Sever. Za bodoče bi si v ekipi želeli še novih imen tistih šahistov, k: se zaenkrat še ne udeležujejo tekmovanj v podjetju. Naš športni dan priložnost, cah kjer so igrale z nasprotniki. Ta način tekmovanja je bil že boljši in Erjavčeva 858 - odlično! Prvo soboto in nedeljo v aprilu bo v Kranju letošnje republiško Gradis) 732. kegljaško prvenstvo za jjosamezni-ce. Zaradi tega so nekatere okraj za seboj nekaj bolj rutiniranih Tome 738, Smrajc 734, Piškur (vse ekip. kot so na primer Rudar, Zvezda in Domžale. Ce ni šlo letos, bo pa bržkone bolje prihodnje le- s t i kaj tekmovalcev je prav ob nasto pil. zbolelo, nastopiti so morale re- banosti jn kvaliteti ubira Gradis, zorve, kar je jeseniškemu kolek- PrQV s,trllktura podjetja pa je vzrok .vu pokvarilo položaj in je ob za tak oloža: Sama razsežnost koncu zasedel 1». inesto. Le-to pa p0[];ejja jn njegova razdelitev one-m tako slabo saj je Gradis pustil ,ata tako enotno športno za- o o o I \ ri i r* n L' n r Krtlr riirinirnnin » vest kot tudi formiranje najmoč b: bil zanje primerna u da bi pokazali svoje znanje in si Nekako srednjo pot glede razgi- priboril: mesto v sindikalni šesto-’• ^ rici. Dobro bi bilo s srečati" med edinicami poživljati delo ;n doseči višjo stopnjo skupne šjkui-ne zavesti v podjetju. Šahov-,., igra je sicer težka in naporna. ,. če zase mnogo časa in celega či<- nejše osrednje ekipe. Tako je lani veka, skriva pa v sebi mnogo lop Vse omenjene so se uvrstile na republiško prvenstvo. Posebej je ne kegljaške zveze že opravile ^mbr vredna mlada Remčeva, vodstva uslužbenka gradbenega Ljubljana, ki je hkrati s kolegico Bergantovo dosegla zelo okrajna prvenstva, med njimi pa je po dobrih rezultatih zlasti pomembno prvenstvo v Ljubljani. "«J 25 »'"»v.lk.mi - • va dela zaenkrat še niso v teku pogajanja. Gradbišče Ljubijana-pkolica ima leios glavno delo v prevzetih objektih na novem lokotovornčm kolodvoru pri Ljubljani. Znatna zemeljska dela, kanalizacijo, objekti, predvsem pa glavna velika hala iokotovornega skladišča z 12,000 m2 tlorisa bodo lepa dela. ki jih izvaja tu naša edinica. Dodatna tlela na gradnji opekarne v Podutiku, v Zalogu in v Goričanah še, dooolnju-jejo letošnje naloge. Gradbišče Kranj je naša najmlajša edinica, ki je v lanskem letu organizirala svojo dejavnost lako, da bo letos že lahko prevzela, nase večjo nalogo. Zelo lep in zahteven objekt velikega mostu čez Kokro in gradnja 5-stan vanj«kih blokov na Zlatem polju v polmontaži sta glavna sektorja, ki. ju ho dopolnjevala gradnja skladišča pri železnici in predvidena gradnja nnvih ob jek tov tovarne Sava v Stražišču. Že samo naznačena dela bodo pol no zaposlila naše delovne kolektive in naše kapacitete. Kor pa se med letom vedno pojavljajo nove naloge. ki jih moramo prevzeti, bodisi ker sta njihov obseg ali zahtevnost primerna in so objekti na našem direktnem interesnem področju, ah ker to zahtevajo drugi interesi, je nujno, da neodložljivo usmerimo naše sile na povečanje kapacitet. Uspeh pa ho boljši in naši napori uspešni samo tedaj, če bomo to povečanje iskali v boljši mehanizi-ranosti in opremljenosti in v odkrivanju notranjih rezerv, predvsem pa v pravilni zaposlitvi vsakega člana kolektivov tako. da bomo večjim nalogam kos z istim številom znnoslenih. Ing. Alfred Pen Tudi to bo nekoč Andrej ni snojega dela nikoli čutil tako s srcem. Potem je na mah odprl oči in spoznal: saj gradim stanovanja. Stanovanja! Vsako jutro je prihajal na delo. Vestno je opravljal naloge, bolj vestno bi jih ne mogel. Mladost in delo. Bilo mu je kot športniku, ki se vsak dan znova zažene pri treningu za novimi uspehi. Delo na zgradbi je bilo za Andreja pesem in harmonija mišic, parada moči, v kateri je pogosto proačil. In je vedel, da to mora biti. Kakor tovarne, mostovi m ceste, morajo biti zgrajena številna stanovanja. takrat, ko je gradnjo stanovanja občutil z lastnim srcem, se je bil že spoznal z Vero. Velikokrat je prišla na staobišce in pregledovala norme, merila učinek ali kaj takega. Včasih sla izmenjala besedo in Andreju je bilo pri tem nekako nerodno, kljub svoji moči je precej časa zbiral pogum, preden ji je dejal: -Kako pa po šihtu? AH utegneš . . .« Vera takrat zares ni utegnila. Res. In kolikor bolj jo je kasneje poznal, je razumel, da ni bila ena tistih, ki bi kar takoj privolila. Čeprav samo na sprehod. Pa vendar je tako moralo biti in njuna ljubezen se je razcvetela ko španski bezeg sredi maja. kolikokrat sta hodila dolge ure po predmestju, brez besede, tiha. zatopljena o čar bližine drug drugega. Tako je bilo tudi tisto uro. ko sta sedela ob reki. vin jeze lena je nosila s seboj rdečkasto listje. Zgodnja jesen ali pozno poletje, nikoli ne veš prav natanko. Andrej jo je objel in poljubil. Uprla je nan j oči in iz n jih je žarela mehka vdanost. »kako dolgo še. Andrej?< Osupnil je. Dekle je s pogledom preletelo mirno gladino Save in oči spe! obrnilo vanj. »Mislim, zakaj hodiva skupaj?* O a. zakaj. Nehote je Andrej odtegnil roke in jih po ložil v naročje. O tem ni razmišljal. Vedel je, da jo ima lad. srečen je bil. kadar je utegnila in odšla z njim iz mesta. Ihenenel ie po njej vsak dan boli. Saj. zato hodita skupaj. Hkrati pa ga je prešinilo spoznanje, ki se nam česlo utrne v drobcu sekunde. Kaj pa življenje? Ali je to življenje? Ali ni življenje nekaj več? Da, to naj bi bilo uvod o življenje, ki prinese človeku zadoščenje. Spet se je Andrej obrnil k dekletu. Tudi ona je sedela prekrižanih rok in strmela predse. Morda je potreboval nekoliko dalj časa, da je razumel, a razumel je sedaj. Dobro je razumel.^ Spet je stegnil roke k njej. Sklonil se je nad te dobre oči in rekel: »Poročili bi se morala.< Nasmehnila se je. »Ti moj zAatek*, je rekla in pogla-dda njegove lase, ki niso nikoli ostali urejeni. Tolikokrat ji je že razodel ljubezen in ko bi je tudi ne, Vera ga je dobro poznala. In zato je ni presenetilo. »Kako si neumen, mu je rekla in se privila k njemu. Žene gledajo na življenje iz drugih zornih kotov, kakor možje, v našem primeru bodoči možje. Vedela je, da Andrej ni od tu in da stanuje izven podjetja. Ampak za zakon potrebuješ streho nad seboj. Da, streho nad seboj! je ta čas premišljeval tudi Andrej. Vera je delila sobo s tovarišico. Obiskov nista smeli sprejemati. Najraje je po kosilu v menzi prebila nekaj ur v mestu, v čitalnici, o kinu ali kjerkoli in se vračala domov šele na večer. Andreja je obšlo, da tu ni rešitve. Saj ve, kako je s stanovanji dandanašnji dan. Tudi ona ve. Pošteno ji je povedal, da nima upanja. Toda spet so se mu nasmehnile njene oči in spet jo je moral objeli. Reka je počasi tekla mimo. In reka nima oči... Hladno je bilo, ko sta sedela v kavarni. Sipe je oblival mrzel dež in' med dežjem so se utrinjale debele snežinke. Slačil ji je plašč in ga obesil na steno. Zasopi jen je sedel k njej. »Vražji posel,* je rekel Andrej. V era je vedela, da je vražji posel iskanje strehe, tiste strehe, ki mora biti nad glavo. Mora? Mora. o bog! Mrzlično ga je zgrabila za roke in osuplo jo je gledal. »Kaj ti je?< »Nič.* je rekla. Pa ni strpela tako. Povedala mu je. Povedala, da ga ima rada, da je vse lepo in prav, ampak otroka bosta imela. Andrej bi najraje planil pokoncu in kriknil. Pa se je moral obvladati. Stisnil ji je dlan. »Ali res?< Prikimala je. Andreju je hotelo raznesti prsi. Na mah se je zdel sam sebi mož. Ali je res? Objel jo /e in jo poljubil. Kaj zato, če so ju ljudje začudeno opazovali Nič zato. Prav nič. Še tesneje jo je stisnil. Je to res? Čisto zares? To so potrjevale njene blage oči, vdane in mirne. Sedaj so bile zares mirne, kajti ni je več težila bojazen. Saj ni prav vedela, česa se boji. Ampak sedaj se je razodela in odleglo ji je. Nekoliko pozneje pa ju je spet težila streha, ki je nista imela. »Sedaj oba gradiva,* se je nasmehnila Vera. »Kar brž si sezidajva stanovanje,* je smeje prilep' Andrej. Potem je fant vlekel z mokrim prstom po mizi. t u bo sobica, za naju, zraven kabinet z otroško poste spredaj kuhinja, iz sobe balkon z ograjo iz kovan""n železja ... Videla sta majhno stanovanje, s pološčenim pohištvom polno otroškega vrišča in sonca ... Zunaj je padal sneg o težkih kosmih in na ulici so st prižigale medle luči. Vem in ludi vi veste, da je s stanovanji drugače. Tudi V era in Andrej sta vedela. Še predobro. Toda čas je hitel. In vsemu nakljub je Andrej dekle presenetil. Presenetil? kakor vzamete. A najhuje mu je bilo, ko sam ni vedel, kako bo novico sprejela ona, njegova bodoča žena. Na pomlad je šlo. Sneg se je topil in ceste so bile Blatne. Spomladi so ceste v predmestju vselej blatne. V mestih očistijo asfalt in vse je o redu. V predmestju ni —. —o,« isanj/siia. /iisa je vuu zidana pred vojno. V isokopritlična. Sedem ali osem sloj)-nic potem po hodniku. Ozka vrata. Soba, dve okni na vrl, toda videlo se je samo nebo. Obstala sla, sredi poda, med štirimi praznimi stenami. Ko je Andrej rekel: »To je najino.* mu je bilo težko. Stal je ob njej brez moči, da bi bil kaj rekel. To zares ni bilo stanovanje. Vera je brala z njegovega nagubanega čela. Andrej — Zdrznil se je. Tedaj ga je ognjevito objela, približala obraz njegovemu in dahnila: »Tudi to bo nekoč, Andrej, bo, bot* Koliko vere je bilo v njej! In on je omahoval! Poljubil jo je in zatrdno vedel: »Boljše družice bi ne mogel na jti!* ° KLEPI DELAVSKEGA SVETA PODJETJA 1. Za overovatelja zapisnika ^11. zasedanja delavskega sveta podjetja z dne 22. III. t961. se izvolita Ovi-jač Jože in Golnar Martin. 2. Osebni dohodek na stalnost se bo izplačal po potrditvi Pravilnika o osebnem dohodku na stalnost, z veljavnostjo od t. I. 1961. 3. DS potrdi delo upravnega cdbora podjetja med VI. in VII. zasedanjem. 4. DS potrdi zaključni račun za poslovno leto 1960. z naslednjo razdelitvijo čistega dohodka: — za osebne dohodke delavcev a) za kritje že izplačanih akontacij 1.772,145.512 b) za končno delitev edinicam 46,961.000 e) za končni obračun nagrad 20,817.000 d) za nepredvidena plačila 5.076.488 1.845,000.000 — za obvezno vplačilo v rez. sklad podjetja 21,479.052 — za obvezno' vplačilo v skup. rez. skl. gradb. 28,274.473 — za nerazporejeno 113.308.622 skupaj: 2.008,062.148 5. Potrdijo se spremembe v inventurnem popisu za leto 1960., ki so naslednje: — poveča se vrednost osnovnih sredstev za skupno vrednost 29,292.022 dinarjev, to je od 3.066,781.709 na 3.096,073.731 dinarjev in — zmanjša se vrednost inventurnih zalog materiala in drobnega inventarja za 199.378 din in s tem v zvezi inventurni presežki za 44.460 dinarjev. 6. Nerazporejena sredstva se namenijo: Za plačilo anuitet za stanovanjsko akcijo 10,153.400 Zavodu za stan. izgr. za zadrž. plač. stan. razi. 28,734.467 Dotacije sindikalnim podružnicam 6,000.000 Dotacije športnim društvom podjetja 2,000.000 Dotacije za športni dan podjetja 1,000.000 Dotacije za nagraditev 15 in 10 letnikov podj. 1,000.000 Za izgradnjo poč. d. Poreč, Ankaran, Pokljuka 27,000.000 Za strokovni dvig kadra _ 1,000.000 Za občasne podpore 500.000 25 % na obratna sredstvo. za kritje izgube na počitniških domovih za štipendije Rezervirano 77,387.867 19,346.967 11.680.740 2,500.000 2.393.048 Skupaj: 113.308.622 7. Fond za investicije v znesku 219.257.995 din se koristi za: Obveze iz leta 1960. 4,693.770 lastna udeležba pri 193 milij. posojila 5,385.000 Kurzna razlika za uvožene stroje 6.301.000 Obez. iz pogodbe za 2 žerjava LLehherr 48,000.000 Obez. iz pogodbe za vibratorje Wacker 7.000.000 Lastna udeležba za najem, posojila za stroje 100.000.000 Za baze Jesenice, Maribor, Kranj, Ljubljana 20.000.000 Za dograditev betonarne 27.880.225 8. Kvota 46.96t.000 dodeljena edinicam podjetja za samostojno razpolaganje se razdeli v ustreznim uspehom, po sledečem ključu: sorazmerju z Projektivni biro, Ljubljana 1,151.000 Gradbeno vodstvo Celje 4.325.000 Jesenice 7,490.000 Gradbišče Kranj — Gradbišče Koper — Gradbeno vodstvo Ljubljana 2,090.000 Gradbeno vodstvo Maribor 13.567.000 Podvelka 287.000 Gradbišče Ravne 6,377.000 Gradbišče Zalog 2,099.000 Kovinski obrati 5,588.000 Lesni obrti Škofja Loka 1,691.000 Obrat gradbenih polizdelkov 2,296.000 9. Mopede, katere uporabljajo posamezniki za sluz- bene potrebe se ne popravljajo na stroške podjetja, lahko pa se odprodajo. 10. DS pooblašča tov. Jožeta Lovrenčiča, tehničnega tajnika Sindikalnega odbora podjetja, da spremjla in zasleduje izvajanje sklepov delavskega sveta podjetja, šefi, edinic in oddelkov centrale podjetja pa so mu dolžni dati na razpolago zahtevano dokumentacijo in mu pomagati pri sestavljanju raznih poročil. 11. Razhoduje se baraka G-5923 in odstopi v last delavcu našega podjetja tov. Krasna Ravelu. 12. Trafo postaja v OGP Ljubljana se odda DES-u Ljubljana v lastništvo. 13. Potrdi se predlog stopnje amortizacije za vzdrževanje za leto 1961., ki je 3 % za popravilo objektov v vrednosti kta 001 657,632.822 din in znaša 19,728.985 in 6,5 % za popravilo strojev, strojnih naprav, orodja in transportnih sredstev to je od kta 003/0 1.538,985.460 kta 003/11 89,478.762 kta 003/2 2.262.947 kta 003/3 549,462.606 2.180,189.775 kar znaša ________141,712.555 Skupna obveznost za vzdrževanje 161,441.320 14. Nagrado, ki so prejele delavnice Maribor od investitorja TE Šoštanj v znesku 1,000.000 din se porabi za osebni dohodek edinice z odvedbo vseh dajatev. 15. V upravni odbor počitniških domov se imenujejo: Janžekovič Lado, Polagar Pavel, Šurk Milan, Gruden Franc in Cepuš Alojz. 16. Cene za penzionske usluge v vseh domovih so: — za člane kolektiva z najožjimi sorodniki (Pod najožjimi sorodniki se razumejo: mož oziroma žena in otroci, ki jih član kolektiva vzdržuje) — za izletnike — za prehodne goste (na potni nalog) — za tuje goste Predšolskim otrokom se zaračuna polovična cena dnevnega penziona. 400 din/dan 400 din/dan 600 din/dan 1.300 d in/da n Tuji gostje plačajo stroške prevoza v znesku 700 din v obe smeri. Vsak član kolektiva lahko koristi s svojimi najožjimi sorodniki največ 14 dni penzionskili uslud v počitniških domovih po ceni 400 din/dan, več dni pa le v primeru, če je prostor in po ceni 600 din/dan. 17. Pooblašča se upravni odbor počitniških domov, da sestavi hišni red počitniških domov. 18. Izvedejo se nadomestne volitve v delavski svet podjetja in nove volitve za upravni odbor podjetja. 19. Iz 70 % kvote nagrad po členu 3. tč. d) Tarifnega pravilnika podjetja se za leto 1960. dodeli posameznim edinicam še naslednje nagrade: brutto din Projektivni biro Ljubljana 63.500 Gradbeno vodstvo Celje 240.000 Gradbišče Jesenice 411.500 Gradbišče Koper — Gradbišče Kranj — Gradbeno vodstvo Ljubljana 115.000 Gradbeno vodstvo Maribor 745.500 Podvelka 15.500 Gradbišče Ravne 349.000 Gradbišče Zalog 116.000 Kovinski obrati 306.000 Lesni obrati Škofja Loka 93.000 Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana 127.000 Skupaj: 2,582.000 20. Iz 30 % kvote nagrad, s katero razpolaga delavski svet podjetja, se odobrijo glede na poslovni uspeh podjetja v letu 1960. sledeče nagrade v brutto zneskih: Ing. Keržan Hugo — direktor podjetja 170.000 Ing. Uršič Jože — tehnični direktor 150.000 Debevec Božo — glavni računovodja 100.000 Ing. Mesarič Štefan — šef gradb. vodstva Ljub. 100.000 Ing. Cvahte Srečko — šef gradb. vodstva Celje 100.000 Ing. Pogačnik Anton — šef gradbišča Zalog 90.000 Kalin Danilo — šef gradbišča Podvelka 80.000 Bačar Albin — knjigovodja bilancist 80.000 Ing. Vasle Branko — šef OGP 70.000 Ravnikar Iko — komercialni šef UCO 70.000 Ing, Lah Ivan — tehn. pomočnik gr. v. Maribor 70.000 Ing. Marinčič Franc — pomočnik upravnika UCO 70.000 Polak Mirko — glavni kalkulant podjetja 60.000 Ing. Sever Dragovan — šef plansko-stat. oddelka 60.000 Božič Ivan — šef nabav, oddelka centrale 60.000 Kunej Peter — pravni referent 50.000 Jng. Cerkovnik Rudi — v. d. referenta za last. inv. 50.000 Lenščak 'Anica — komerc. šef. gr. v. Ljubljana 50.000 Lavrih Malči — komerc. šef obrata Škofja Loka 40.000 Škofič Janez — referent HTZ 40.000 Ing. Škulj Saša — obratni inženir OGP 40.000 Perger Ivan — tehn. risar 30.000 Mrak Stana — referent za DOZ 30.000 Wabra Bruno — blagajnik 30.000 Predsednik DSP: Martin Zajšek aj so dobili nagrade Predlog za nagrade iz 30 9/o kvo-te, ki je na razpolago DS podjetja. Ob zaključku poslovnega leta 1960, ko so nam znani uspehi podjetja in posameznih edinic, moramo ugotoviti: 1. Naloge, ki jih podjetje izvršuje iz leta v leto, naraščajo, saj smo od leta 1957, ko* smo izvršiti realizacijo 5,246 milijarde dosegli v letu 1960 9,735 milijarde, to je 86 9/o več. 2. Celotno število zaposlenih se je v tem času povečalo od 4305 na 4984 delavcev in uslužbencev po spisku, t. j. za 16 «/*. 3 Četudi so se cene gradbenih storitev dvignile od leta 1957 do leta 1960 za ca. 37 •/#, vendar moremo oceniti dvig storilnosti za 17 ®/c nasproti letu 1957. 4. Kljub bistvenemu dvigu realizacije pa se število tehničnega kadra ni bistveno spremenilo, kar je razvidno iz spodnje tabele: 1957 1958 195 1960 Inženirji ...................38 *2 46 41 Tehniki..................... 69 71 76 92 Na i inž. + tehnika . . 48,2 milij. 55,6 milij. 68.6 milij. 73,3 milij. Indeks ..................... 100 116 142 152 Iz tega sledi, da so obremenitve celotnega tehničnega kadra pa tudi vodilnih uslužbencev komerc. stroke vedno večje. Pri tem so v tehničnem kadru vračunani tudi vsi tovariši iz Projektivnega biroja (22 oseb) Zato smatramo za utemeljeno, da ob zaključku poslovne dobe predlagamo, naj bi nagradili naslednje tovariše: 1. Ing. Jože Uršič — tehnični direktor. Kot že pretekla leta je ing. Uršič tudi lani bistveno pripomogel, da so se v podjetju sprovedie številne tehnične zamisli in zboljša ve. Med te moramo šteti zlasti intenzivno delo na uvajanju akorda, nadaljnjo izpopolnitev nagradnega pravilnika, aktivno sodelovanje pri montažni gradnji in usmerjanje dela podjetja v pravcu specializacije. Pomembno je tudi njegovo delo pri skrbi za našega delavca, pri sugestijah za obnovitev naselij in gradnji naših počitniških domov. Njegovo delo se ne omejuje samo za redni delovni čas, temveč lahko rečemo, da dela v korist podjetja tudi izven predpisanih ur. 2. Tov. Božo Debevec — glavni računovodja dela v podjetju od leta 1946, ves čas na vodilnih mestih. Njegovo delo se je zlasti uspešno kazalo v nenehni skrbti za denarna sredstva, izterjave in dobre odnose z banko. Vestno izpolnjevanje nalog in stalno spremljanje predpisov sta ga vodila uspešno skozi vse komercialne ukrepe, tako da podjetje ni nikoli trpelo škode. Tov. Debevec je z letom 1960 zaključil kot odgovorni glavni računovodja svoje delo in predaja svoje mesto tov. Ravnikarju. Mislimo, da je predlog nagrade, četudi ni plačilo za ves trud in napor, ki ga je v teh letih vložil v svoje delo, utemeljen. 3. Ing. Stefan Mesarič — šef gradbenega vodstva Ljubljana. Gradbeno vodstvo Ljubljana je v letu 1960 povečalo svojo realizacijo za ca 30 Vo. Tak porast je nedvomno vezan na bistveno povečane napore, ki jih je moral vložiti v svoje delo tov. ing. Mesarič. Poleg tega je bilo gradbeno vodstvo Ljubljana vedno tista edinica, ki je ob iniciativi tehn. kadra podjetja sprovajala v življenje mnoge napredne sisteme kot polmonta-žo in montažo, često še ne popolnoma dognanih niti finančno v začetku najbolj efektivnih. Ing. Mesarič se je poleg tega moral često lotiti del z izredno ostrimi roki (razstavišče, Montaža Vodmat), kar mu je zadajalo vrsto skrbi. Tako naglemu dvigu nalog je zopet prenašal del skrbi na vodstvo gradbenega vodstva, ker žal tehnični kadri niso številno sledili. Zadolžitve z lastnimi investicijami brez posebnih dobičkov so enako prinašale več dela kot uspeha. Kljub vsemu lahko rečemo, da je edinica uspela in je v dobršni meri to zasluga tov. ing. Mesariča. 4. Ing. Srečko Cvahte — šef gradbenega vodstva Celje. Naloge, ki jih je moral reševati ing. Cvahte, so bile v prvi vrsti borba za posel s prilično močno konkurenco lokalnega podjetja Ingrad, izredno raztresenimi sektorji, zahtevnimi objekti in težave z ne vedno najboljšimi kadri na teh sektorjih. Temu so se pridružili še nesigumi investitorji (Žalec, Velenje), ki nikakor niso vedeli za svoje naloge, še manj pa so imeli načrte in sredstva. Zasluga ing. Cvahteta je, da je kljub temu uspel uvesti od vseh edinic najboljšo tehnično evidenco, v sodelovanju s komercialnim šefom pa tudi najboljšim plačevanjem situacij. Kljub borbi za delo, finančni efekt ni izostal. 5. Ing. Anton Pogačnik — šef gradbišča Ljubljana — okolica. Kljub temu, da edinica v začetku leta ni imela posebnih zadolžitev v samem Zalogu, je uspelo z deli na železnici in kasneje v Poduti- , ku in Medvodah ustvariti kapacitete, ki so za edinico primerne. Dosežene cene so bile s prizadevanjem ing. Pogačnika take, da so omogočale izreden finančni uspeh. Zasluga ing. Pogačnika je tudi, da je kljub bolezni zasledoval delo svoje edinice in aktivno sodeloval, hkrati pa je uspel bistveno prispevati k strokovni rasti svojega podrejnega tehničnega naraščaja. Upoštevajoč njegovo bolezen, ki ga je ovirala v delu, pa je njegov uspeh v delu še posebno pomemben. 6. Danilo Kalin — šef gradbišča Podvelka. Gradbišče Podvelka je večino svojih del zaključilo že v letu 1959, za leto 1960 je ostalo del samo še za 45 milijonov. Kljub temu je edinica dosegla tretji najboljši uspeh v podjetju, kar je seveda predvsem zasluga tov. Kalina, ki je uspel finančno realizirati vsa izvršena dela, pospraviti gradbišče in ga zaključiti. Upoštevajoč, da lokacija Podvelke ni najprijetnejša, se je tov. Kalin boril tudi z mnogimi kadrovskimi vprašanji, uspešno pa je reševal tudi politične probleme edinice. Ce upoštevamo nadalje, da je bil praktično brez stalnega komercialnega šefa, je njegov uspeh še posebej ceniti. 7. Albin Bačer — knjigovodja bilancist. Kot ostala leta, je tudi letos glavno breme pri izdelavi zaključnega računa za leto 1960 ležalo na ramenih tov.. Bačerja. Kljub povečani realizaciji in s tem v zvezi obsežnejšim delom, pa je uspelo tov. Bačer ju izvršiti bilanco predčasno tako, da imamo dovolj časa, da jo še analiziramo in potem v roku oddamo. Zasluga tov. Bačerja je, da je uspel pravočasno dobiti od edinic potrebne podatke in nato izdelati bilanco. Njegova zasluga je nadalje v tem, da sproti in točno spremlja nove predpise in ekonomske instrumente, jih daje edinicam s potrebnim tolmačenjem v vednost in izvaja tudi ostale poverjene naloge okrog analiz v splošno zadovoljstvo. 8. Ing. Branko Vasle — šef obrata gradbenih polizdelkov. Tov. ing. Vasle zaseda delovno mesto šefa obrata gradbenih polizdelkov šele krajši čas. Prej pa je bil tehnični pomočnik gradbenega vodstva Ljubljana. Na gradbišču Ljubljana se je odlikoval z vestnim in požrtvovalnim delom, z dobrim strokovnim znanjem in pronicljivimi analizami, ki so edinici dobro služile. Še bolj pa so se njegove kvalitete pokazale na novem službenem mestu, kjer naše gradbeništvo prvič posega v industrijsko proizvodnjo stanovanj — postopek, ki je za naše razmere vsekakor pionirski. Uspehi, ki jih je dosegel doslej, nam jamčijo, da smo na pravi poti. Njegova zasluga je tudi uvedba OBOL, ki nam bo dal šele točne podatke o razporeditvi naših stroškov. 9. Iko Ravnikar — komercialni šef. centralnih obratov. Tov. Ravnikar je eden naših najboljših komercialnih šefov, kri ne samo, da je uspešno vodil poverjeno nalogo knjigovodske linije, temveč je bil tudi komercialist, lastnost, ki je žal nimajo vsi komercialni šefi. Posebno pa se je izkazal pri uspešnem izvajanju naše investicijske politike do končnega rezultata. Nedvomno mu je njegovo uspešno delo v CO prineslo tudi zasluženo priznanje z imenovanjem za komercialnega direktorja celotnega podjetja. 10. Ing. Ivan Lah — pomočnik gradbenega vodstva Maribor. Maribor je v letu 1960 visoko presegel postavljeni plan in pri tem dosegel nadpovprečni finančni uspeh. V letu 1960 se je v tej edinici dvignila tudi produktivnost dela. Vsekakor je velik del tega uspeha prišteti tov ing. Lahu za katerega predlagamo nagrado. 11. Ing. Franc Marinčič — pomočnik upravnika CO. Tov. Marinčič je obenem šef konstrukcijskega biroja CO in je pod njegovim vodstvom bilo tudi v letu 1960 skonstruiranih vrsta strojnih naprav, za katere bi tov. Marinčič lahko upravičeno zahteval avtorski honorar ali pa premijo za racionalizacijo. 12. . Mirko Polak — glavni kalkulant podjetja. V letu 1960 se je znatno dvignila storilnost kalkulacijskega oddelka, saj je bilo z istim kadrom izvršeno mnogo več kalkulacij, kar je razvidno iz dolnje tabele: leto 1959 92 kalkulacij v predračunski vrednosti 4.874,804.826 din, v letu 1960 pa 127 kalkulacij s predračunsko vrednostjo 7.013,309.870 din. Prav tako je tov. Polak uspešno zastopal koristi podjetja pri investitorjih in je uspešni zaključek poslovnega leta 1960 v veliki meri tud.i njegova zasluga. 13. Ing. Dragovan Sever — šef plansko statističnega oddelka. Ker imajo razne državne institucije vedno večje zahteve, se je delo v planskem oddelku močno povečalo. Razen rednega dela s planom Ln raznimi poročili je planski oddelek izvrševal tudi vse obračune nagrajevanja po kvartalih, kar je obsežno delo, ker je bilo treba obračunati povprečno 731 ljudi. Mesečno je treba obdelati 7 raznih poročil, ki jih dostavljajo edinice, sestavljati 2 knjižici o stanju osebja, poročilo za banko, 4 gradbena poročila.. poročilo DOD, pregled akordnih obračunov, odstotek del v akordu, pregled tarifnih postavk, knjižico 412 — opravljene ure — knjižico ure in osebni dohodki, knjižice po edinicah o gradbeni realizaciji, 3-mesečno poročilo o stanovanjski izgradnji, poročilo za Biro gradb., poročilo ZB za statistiko dela, letno poročilo po gradbenih objektih, kompletno letno poročilo o materialu in glavnih podatkih o bilanci in strojnem parku, večkrat modifikacije plana, detajlni pregled prevzetih del za banko. Prej sta bila poleg šefa dva teb ka, sedaj samo 1 statistik in ena moč, kd smo jo priučili. Zaradi izrednega prizadevanja in vestnosti se predlaga nagrada. 14. Ivan Božič — šef nabavnega oddelka centrale. Za izredno prizadevanje pri nabavi osnovniih materialov zlasti betonskih želez, cementa, lesa in drugih. Ker redno dodeljeni kontingenti ne zadostujejo, je bilo potrebno znatne količine nabavljati preko tega. Dobava je otežkočena zaradi neplačevanja računov z naše strani, zaradi česar često dobavitelji stornirajo skleni ©ne pogodbe. V letu 1960 je organiziral prodajalno odvečne robe. 15. Peter Kunej — pravni referent. Iz poročila pravnega oddelka je razviden velik porast naših tožb in sploh dela v pravnem oddelku. Obseg nalog nas je prisdlil na to, da smo predvidevali še eno delovno mesto v pravnem oddelku, ki ga žal nismo zasedli za ustrezajočo osebo. Kljub temu pa je bilo delo dobro opravljeno, število skoro 1000 pravdnih spisov pa zgovorno govori 'o obsegu dela. Ce dodamo k temu še to, da je odstotek uspelih tožb zelo visok, nadalje, da je tov. Kunej stalni svetovalec in pregledovalec vseh pogodb s pravne strani, smatramo, da je v letu 1960 uspešno vršil svoje delo. 16. Ing. Rudi Cerkovnik — projektant. V. d. ref. za lastne inv. Po odhodu tov. Macorattija do nastopa tov. Pirca je opravljal posle v d. referenta za investicije. Posel je vestno in prizadevno opravljal in bil med drugim zaradi tega oškodovan na kolektivnem akordu Projektivnega biroja. 17. Anica Lenščak — komercialni šef gradbenega vodstva Ljubljana. Kot za šefa edinice ing. Mesariča, velja tudi za Lenščakovo, da )e hitri dvig realizacije od leta 1959 na 1. 1960 otežkočil delo komercialnega sektorja in mu poleg samega obsega dela napravil še niz organizacijskih in kadrovskih problemov. Uspešna rešitev teh vprašanj je brez dvoma zasluga tov. Lenščakove. Poudariti je treba zlasti velik obseg del in delno še neizkušen kader, s katerim je bilo treba delo opraviti, kar seveda šefu komercialnega sektorja daje še toliko več skrbi, pa tudi odgovornosti. Zasluga tov. Lenščakove je, da danes to delo teče, da je evidenčni del urejen v zadovoljivem obsegu. 18 Malči Lavrih — komercialni šef obrata Škofja Loka. Četudi je tov. Lavri-hova prešla iz gradbenega vodstva, torej gradbene stroke, na mesto komercialnega šefa lesnega obrata, lahko ugotovimo, da se je v poslu dobro znašla in ga opravlja v naše splošno zadovoljstvo. Bilance oddaja pravočasno in v redu, je pa tudi zelo samostojna ln dela-voljna. 19. Janez Škofič — referent za THZ. Za izredno prizadevanje za izboljšanje HTZ službe in stanovanjskih pogojev delavcev. Dočim se je v letu 1959 ponesrečil vsak 5. delavec, se je v letu 1960 ponesrečil le vsak 7., kar je v nemajhni meri zasluga tov. Škofiča. 20. Ing. Škulj Saša — obratni inženir Obrata gradbenih polizdelkov. OGP stalno dviga proizvodnjo tako po obsegu kaikor tudi po asortimanu. Premagovanje začetnih težav, uvajanje novih tehnoloških procesov in uvajanje delavcev v proizvodni proces nalaga na obrat, ing. izredne naloge, ki jih tov. ing. Skul| uspešno opravlja. 21. Ivan Perger — risar v tehničnem oddelku. Za izredno vestnost in prizadevanje pri delu. Perger je poleg ostalega zadolžen tudi s tehnično knjižnico, ki jo kljub velikim težavam vzdržuje. 22. Stana Mrak — referent DOZ. Iz poročila, ki smo ga predložili DS podjetja na zasedanju dne 16. II. 1961. je razvidno izredno uspešno delo tov. Mrakove. Uspelo nam je v letu 1960 od 19 milijonov vplačanih zavarovalnin s pravočasnimi in argumentiranimi prijavami škod dobiti nazaj preko 12 milijonov, kar je vsekakor zasluga tov. Mrakove. V svojem delu je vestna, poglobila se je v problematiko zavarovalne tehnike, vedno se bori za interese podjetja in s tem kolektiva, zato uspeh ni izostal in smatramo, da je nagrada utemeljena. 23. Bruno Wabra — blagajnik. Mimo rednega blagovnega poslovanja mu je bila dana naloga, da za leto 1960 vskladi vse dvige za osebne prejemke in na te odpadajoče ustrezne dajatve z Družbenim knjigovodstvom pri NB. Ker med letom to delo zaradi preobremenitve kadra ni moglo biti sproti opravljeno, je bilo potrebno opraviti 7^ vse leto Delo je moralo biti opravljeno v banki izven rednega delovn^sa časa v popoldanskih in večernih urah. fS. ■ P^l Veliko je bilo y zadnjem obdobju razprav o razvoju gospodarstva, dvigu produktivnosti dela, delitvi dcdiodka itd. Čas je torej, da se tu-o-sebnim letalom JAT. ker je vožnja z železnico le predolga. Iz zanesljivih virov smo tudi izvedeli. da bodo v centrali priredili obema vidnima predstavnikoma našega podjetja slavnosten spre- jem, ki naj bi po svečanosti dosegal najmanj tistega, kakršnega sta oba doživela v Gazi. Povabljena je postna godba in Avsenikov kvintet, ker bo po sprejemu v dvorani Centrale velika zabava. Vse stroške za pijačo in jedačo jsa bodo krili iz reprezentančnega fonda podjetja. Zato ne zamudimo prilike in pozdravimo ta dan naša jiredstavnika pred Centralo. Po programu je predvideno, da se bosta pojavila pred upravnim poslopjem okrog šeste ure popoldne. nikov in srebrnikov iz časa rimskega cesarja Justin;jana, nekaj pa š'e iz kasnejše dobe cesarja Nerona, kar je ugotovil nek študent arheologije, ki se je prav takrat mudil na gradbišču. Študentu so pokazali le dva različna zlatnika in lavski svet na svojem prihodnjem zasedanju. Naj ob tej priložnosti še uredništvo svoje Svetuje: Ne bi bilo pametno zadeve obešati na veliki zvon, da se ne bi oglasil muzej, ki bi hotel s temi zlatniki in srebrniki V Centrali podjetja so prejeli te dni prijavo, v kateri je skupina z nekega našega gradbišča prijavila izum. ki bo verjetno revolucioniral vse naše gradbeništvo. Za zdaj še ne moremo objaviti niti imen niti, na katerem gradbišču se je to pripetilo, da si ne bi izuma prisvojil kdo drug. še preden bi bil patentiran. Izdali so že nalog, da je gradbišče blokirano, na vhod na so obesili tablo z napisom: »Nezaposlenim vstop prepovedan«. _Naš renorter pa se je prav te dni mudil v bližini gradbišča in je z,aradi svojega izrednega nosu izvohal, da se tam dogaja nekaj posebnega zaradi tolikšnih varnostnih ukrepov. Zato vam lahko posredujemo, kaj je videl in slišal v razgovoru z delavci, ki niso vedeli, s kom imajo opraviti. Ob velikih izumih je vedno tako. da so sila preprosti kot znano Kolumbovo jajce. Nekomu je namreč prišlo na misel, da so buldožerji kot za nalašč prirejeni za odkopavanje zemlje. Zakaj bi kopali s krampi in lopatami, ko pa lahko isto delo opravimo hitreie in ceneje z buldožerji? 1" res: naročili so stroje in z njimi opravili delo. Torej se jim je izum popolnoma posrečil in je bil že tudi v praksi preizkušen. Izumitelji so napisali o preizkusu obširno poročilo in ga poslali Centrali i>od,ietia. ki ga bo nrav gotovo osvojila in ga jiriporočila, potem ko bo patentiran tudi drugim edinicam. Ne moremo pa razumeti, zakaj so se nekateri strokovnjaki na Centrali nekaj pomišljali ob izumu tako epohalnega pomena za gradbeništvo. Izumitelji se potegujejo za nagrado iz enoodstotnega sklada. Bržčas pa bo izplačana šele takrat, ko bodo ugotovili. če gre res za prvi izum te vrste, ker se nekdo spominja, da je bral o tem že v neki strokovni reviji, ki je izšla na Zahodu. Če bodo ugotovili, da izuni ni izviren in da so prišli na to misel že drugtj'! s patentom in z nagrado seveda ne ho nič. Naša iskrena želja pa je, da se je tisti, ki govori o reviji, zmotil. Končno naš Delavski dom Končno bomo vendarle sezidali v Ljubljani svoj Gradisov delavski dom. Načrte zanj so napravili v našem projektivnem biroju, maketa doma, ki jo vidite na sliki, pa bo razstavljena v soboto 1. IV. v avli centrale Gradisa od 6,30 do 14,50. Ves dom bo z opremo vred stal poldrugo milijardo dinarjev, vendar bo cena pTecej manjša, ker bomo precej materiala sami napravili v betonarni, gramoz bomo dobili iz svoje gramoznice, številne brigade strokovnih delavcev pa so se že zavezale, da bodo v prostem času delale na stavbišču. Tako bomo prihranili skoraj polovico denarja, v glavnem bomo morali plačati obrtniška dela in opremo Klinb tolikšni vsoti, ki jo bo treba odriniti za naš Delavski dom, jo bomo vendar- le zmogli in je delavski svet na nedavnem zasedanju na Pohorju že odobril projekte in za prvo silo namenil 300 milijonov dinarjev. Stavba bo zares impozantna ter bo podoba Ljubljane z njo veliko pridobila, saj bo stal ob Vilharjevi cesti tik za Gospodarskim razstaviščem. kjer je dovolj prostora. Ko bo zgrajen podvoz, s katerim bodo uredili ljubljansko železniško vozlišče, bo naša stavba dopolnila podobo bodočega novega trga, ki bo nastal pred njo. V pročelnem delu stavbe bodo prostori centrale podjetja. Res bo samo zanjo preveč prostora, zato se poteguje vodstvo ljubljanskega gradbišča, da bi dobili tudi oni prostore v tem delu stavbe. Kljub temu pa bo v tem delu poslopja še dovolj prostora, tako da bo dobilo prostore v njem tudi vodstvo celjskega gradbišča, ki se namerava preseliti v najkrajšem času v Ljubljano. Tik nad vhodom so predvideni prostori za velikansko dvorano, v kateri bo prostora za ves osrednji delavski svet podjetja. V njej pa bodo lahko prirejali tudi sindikalne sestanke. Sindikalni odbor |>od-jetja je namreč glasoval za to gradnjo samo pod pogojem, da bo v poslopju dvorana za sindikalne sestanke, ki jih tako pogosto prirejajo. V osrednjem delu stavbe bo spodaj veliko osemstezno kegljišče, primerno za mednarodna tekmovanja, kegljaški klub Gradis pa je že povabil 12 ekip iz inozemstva, ki se bodo udeležile otvoritve za i. maja 1962. Do takrat bo namreč ves dom že zgrajen. Vsi ostali prostori pa so namenjeni za stanovanja. V njem bo 476 dvoinpolsobnih stanovanj, 124 trisobnih ter 400 samskih sob, s čimer jra stanovanjski problem vendar še ne bo rešen. Zadružniki so se na nedavnem sestanku že dogovorili, da se priključijo k gradnji tega doma, ker menijo, da je to najbitrejši način, da pridejo do stanovanj. Stilno k projektu ni kaj reči, škoda je le. da niso predvideli dovolj garaž za osebne avtomobile, motorna kolesa in številne mopede. Projektanti so to napako uvideli takoj jjo zasedanju delavskega sveta in sedaj pospešeno prenarejajo načrte, da bi tudi tej želji številnih Gra-disovcev ustregli. Tega seveda prej niso mogli predvideti, ker standard še ni bil tako visok. Zdaj, ko so se tarifne postavke povečale za 20 do 30 %. pa je bilo treba zaradi tega načrt brž popraviti. Ko je centralni delavski svet glasoval o tem projektu Gradisovega delavskega doma, se jih je pri drugem glasovanju kar pet vzdržalo, trije pa so bili proti. Po seji ni nihče izmed njih hotel dati nobene izjave za tisk prisotnim novinarjem in je .ostal razlog za takšno njihovo stališče nepojasnjen.