ii nase organizadie. IZ ZAVEZE AVSTR. JUGOSLOVANSKEGA UCITELSTVA. Skupne sadeve. Dalegate je priijavilo »Učiteljsko društvo za Kranjski šolski okraj«. Franc Luznar, nadiučitelj na Primiskovam pri Kranju (glasom Zavezimih pravil); Ivan Jezeiršek, nadučitelj v Križah pri Pržiču; Lovro Perko, nadučitelj v Poljanah nad Škofjo Loko. Gornjegrajsko učHeljsko društvo. Jo;ip Bizjak, nadučitelj v Bočmi (glasom Zavezimih pravil), Josip Tarčaik, naduči;elj v Ksaveriju. Nekatera društva so že tako otripinila, da se ne zmenijo za noten poziiv! Zavedni člani, govorite resno beselo s svojiiiT.i preidsedniki! Delajo naj ali >a odstoipijo: Vodstvo Zaveze. Za delegacijsko zborovanje je poslal ;ovariš Gangl še e>n predlog. Tudi o tem >red.loigu naj se delegati posvetujejo s ^vojim,! tovariši. Glasi se: III. Pred!og glede na ustanovitev Na•cdnega sveta. »Učiteljski Toivariš« je priobčil v svo i 13. številki z dne 29. junija t. 1. uvodnik, 'cjer diokazuije nujno potrebo ustanofviitve ^arodnega sveta, ki bodi v vsakem pojedu naše,mii javnemii življeniu in delo/anju za vse naše ozemlje naša najvišja ¦nštanca. Naše glasilo je utemeljilo u&talovitev našega Narod,ne.ga sveta poisebno z ozirom na našo kulturo sploh Ln špecialno z oziram na naše šolstvo. 1'iudi vse ostalo naše meirodaino časopisje se je oglasilo z zabtevo, da je tstano-viteiv Narodnega sveta za ,naš celokupni nasrod ži;va potroba. Kakor smo lo;eni po slrainikarskčh -nazirainjih, vendar Tiiorani'o ]>riznati, da je na stotine vprašanj, ki se dvigajo preko strank in struj, \i so teimiveč velepo.me!mbna za ves narcd tako v kulturne.m, kakar v gospodar;kem in poliitionem oziru. Če smiO' bili ve"'ici doslej v tem, da smo z neverjetno skropuiloKiiostjo iskali in izumetničevali to, kar je naše moči cepilo, tiaše sile razkrajalo in naše vnste trgalo v miedseibojjiem po.bijanju in v negaoiji vsega, kar so eni ali drugi dobrega Ln lepega storili, mi- jlitn, da je kotično dospel čas, ki nam tategoricno veleva, da moramo zbrati ,-se zdrave, • značajne in paztt iiv.no dolo 20]eče elaniemte sivojega -naroda v borbi lSi pravice, za svobodo, za kultunni in go^podarski napredek — z emo besedo — ja eksistertico svojega ljubljenega naroda! Dogodiki sedanjih dni nas uče, da to, jcar je nezdravega, samioljuihne>ga, častit-iepnega, gnilega in okuženega v našem narodu, samo s&be meče iz vr,st javmih naših delavcev in zastopnikov našiih narodnih intere&oiv; torej bo delo zbiranja in združitve toliko lažje in uspešnejše, lcar ise nam ni bati, da bi izdajtstvo Ln nejnačajno&t oskrunjali našo narodmo čast «n da bi hlepenje p.osameŁnika po lasitnih lkjo.riis.tih oviralo smiotrno delo vseh narodmih delavcev za blaginiio narcda kod celote! Če smeTn rabiti primero — evo je! 2ivi in zdravi sokovi naše narod.ne [crvi so prekipeli in bruhnili iz sebe iiniek;ijske kali, da kroži čista, Lzlečena, oitdo-tvoma tekočina življenja po žilah našega narodnega telesa! Treba nam iztočišča tej življenj&ki energiji, da ne pojde nobena Jcaplja dragocene te svete krvi v izgubo, nesro da bo — kamo.rkoli jo pažene sla m nagon, volja in ukaiz — oploijujoče, tvoirno, l.igajoč in tolažeč, sama polna življenja, ,ejala kali življenja in kakor pomJad narodnega pneparoda z vehementno sifo napojila vso našo zemljo! Treba nam srca, ki inu naj udarec naravnava m dejanja navdihuje ljubezen do riaroda, do vseh sestavnih delov njego'vih, do vseh stanov in vseh slojev, do zadnjega iri prvega, do vsakega brata in vsakc sestre, do vasi in do mesta, do koče in hiše, do vseh naših delovnih teles in STiujočih duš, do vsake naše zibelke in do vseh naših grobov, do vsega tiašega narodnega trpljenja, zapostavljanja in izkoriščanja, do naše bodoče mioči, veljavnosti in slave z enakim, neugasni.rn žarom plameneča! Taka bodi naša osveta v smislu manifesta naše Zaveze z dne 10. septenibra t. 1.! Ni naša naloga, da bi kazali na vse koristi, ki nas čakajo od organitzovanega in do skupne blaginje streimečega narodnega dela. O tem naj govore oni, ki so veščaki na polju gosipodarskem, politiškem, socialnem! Menim, da so rane povsod, ki bi jih ne bilo, ako bi sto rak delalo in poniagalo povsod, koder je delala le ena, a jih je 99 podiralo in uničevalo. Večkrat je pa tudi ene same roke treba, da ugonobi delo niinožice i.n delo do-1g.ih let, zlasti ako je ta roka roka tujega človeka, ki jč sicer naš kruh, a ki nas sovraži iz polne duše, z dna mrzlega srca. In še huje, ako je ta roka roka potujčenega, od naroda sam.ovo'ljno odpadlega človeka, ki boče z zlim dejanjem pre.vpiti svojo vest in s škodio, nam storjeivo, izpričati usposobljenosit svojega janičarstva! Mi kažemo na polje naše narodne kulture, našega narodnega šolstva! Ne biili bi vredni imena, ki ga nosi naš stan, bili bi .suhljad na narodnem drevesu, strabopetni zajci in kukavice bi bili, ako bi ne kazali na koroško, štajersko, na priiniOTsko in dailjmo, daleko stran ta ako bi, drgetajoč od užaljenoga narcdnega ponosa in od sedemžalostaih bolesti ob tisočerih svojih grobovih in ob zibelki našega naroda, ne zahtevali odgovora na vprašanje:» Kai ste sto.riH, kaj delate z našim narodom? Kje so naše sole?« — Ali je to naše tuje ozemilje, če ljudstvo goji slovansko bes&do1, v svojeim jeziku moli svojega Boga, daje brez pridržka in ugovora cesarju in državi, koHkor zahtevata od njega krvnega in blagovnega davka, a samo niti tiste državijanške pravice ntma, da bi šola, ki jo vzdržujejo tudi njegove davščine, po narodneni duhu in jeziku učila in vzeajala ¦njegovo deco?! Naše je ozemlje, a tujci so mu gosipodarji! Krivica vseh krivic, da duše .mateni.n- ko besedo na naših tleh — ono sladko esedo, ki je peseni srca, glasba duše, od- jk in izraz radosti in bolesti našega na- ida! A naxnesto nje — kaj prihaja? V 6i- ravo naročje tirajo našo deco — cvet na- sega polja, zenico naših oči, jutranjo zarjo naše bodočnosti?! To je naša nacionalna — kulturna tra- '•'vediija! A naša dolžnost je, da prep.reči- iio v imenu proisveite, državljanske svo- bode in človečanstva od tujih rok priprav- Ijeni kcnec pogibeljii hi zatora. da tem.več ostane pravica pravica Ln zakon zakon! Nič več, pa tudi nič manj! Le spamin na josposivetsko poJje mora vsem Sloven- cem velevati k združitvi vseh naših nioči v Narodnern svetu! S tern, da to hočemo- m\ napredei učitelji, le iznova. dokazujemo svoijo dobro in resnično voljo, ki smo jo izreklii takrat, ko smo prvič vabili na skupno delo! Da se tedaj ta namera ni posrečila, temiu ni kriva Zaveza, ki je iz nje izšel oni klic. Vzroki so vsem znani, Skupnega dela niso hoteli tiisti, ki ga tudi danes nečejo. A nii grerno s svojo namero naprej, držeč se prvotnega svojega načrta gkde na skupne staaotvske koristi in postavljajoc ga darnes na najširšo podtlago z apeloim na vso našo javnost! Sklicujoč se na besede, ki jih je naš list priobčil v zgoraj imenovanem uvodniku, in z ozirom na današnja svoja izvajamja naj pakažem samo še na pot. ki naj pokliče v življenje naš Narodni svet! Ta pot drži v dTŽavni zbor do Jugotslofvainskega kluba! Temu zaupa ves narod^ rij&mu zaupamo tudi mi! In natij se obračamu, ker je danas edini an reiprerzentant vseiga našega naroda! On se naj zavzame za ustanovitev Narodnega sveta! Drmge zahteve nimamo, nego to: V Naro-dnem svetu naj bodo združenl zastopniki vseb naših stanov, slojev in organizacH po načclu pepo.ne enakopravnostl in v delu za koristl in vprašanja ,ki so last vsega naroda na vsakem polju javnega življenial Zato predlagam: Vo.dstvu Zaveze naročaimo, naj se glasom sklepa Zavezine d&legacije z dne 28. gradna 1917 obrne z vlogo utemeijemo v smisdu teh izvajanj in izvajanj v uvoduiku »Učit. Tov.« z dne 29. junija 1917, na Jugosloivanski klub v državmem zboru na Dumaju, proseč ga, da ustanovi Narodni svet. E. Gangl. Učiteljska gospodarska in kredltna zadruga v Celju naznanja, da so »Naročilni listi« za leto 1918 razposlani ter naj se isti nemudoma v.rnejo izpoljijeni. Kdor »Naročilnega lista« ni dobil, naj se oglasi zanj v Libo<je, p. Petrovče. Plačali smo za vse čla:ne »Slovenske Maitice« iz leta 1914. in 1915. članarino. Štalersko. Zveza slovenskih učiteljev In učiteljic na Štajerskem objavlja s tem izkaz štajerskili sloivonskih učiteljskih društev o plačevanju članarine Zavezi avstrij&kih jugoslovanskih učiteljskih društev v LjubJ jami: ravnala, je moralična dolžnost vseh otstalih društev, da isto stofe, saj so razmere po vsem slovenskom Stajerskem približiio enake. Seveda morajo predsedniki, tajniki, blagajniki iin sploh vsi člani in članice storiti svojo dolžnost, in kljub vojnim razmeram ne siriiejo rok držati križe-m. Zaradi neplačane članarine je blagajna Zaveze prazna itn dne 10. septennbra 1917 se upravTnm odbornikoni niti ni mogja izplačati potnina! Na ta način sami iibijamo s silo svojo stanovsko organizacijo, ki je rodila že toliko lepih moraličnih in gmotnih uspchov in katero v sedanjih hudih časih bolj rabirno kakor kedaj poprej. Torej vsi na krov za našo organizacijo! Pred Božičem dabimo Lzplačani še 2 dokladi — priborjeni od tiaše organizacije. Takrat naj vsi šolski vodje poberč vso zaostalo članarino za domaiče učiteljsko društvo in vse še neplačane prispevke za učiteljski vojni pounožni sklacL Blagajniki učiteljskili društev aili kateri drugi cdbornik društva naj obvesti vsa šolska vodstva v okraju o stanju članarine in šolski vodje naj takoj pri izplačilu doklad spravijo vse dolgove za našo organlzacijo iz sveta! Kar >e bilo v nekaterih okrajih mogoče, se mcira izvesti v vseh okrajih, zakaj vsi imamo enake dolžnasti in enake pravice. Zdramite se vsi takoj k novenm živijonju in k noveruu delavanju, zakaj \c stanovi z agilntmi člani m z agitaiimi orgariizacijami bod.o dospeli na mesto ob solncu! Iz Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem. Obljubljene imamo draginjske doklade še za tekoči mesec, a z razdelitvijo pa nisuno nikakdr zadovoljni, zakaj pravilo: »Kdor več ima, naj več dobi«, ne sme nikakor obveljati! Posebno velika krivica se godi učiteljstvu III. plačilnega razreda. Zv&za se ie takoj, ko' je izv.edela za ta načrt, obrnila do vodstva »Lehrerbunda« z zahtevo, da prepreči vsako krivico, ki bi se zgodila učiteljstvu, ter uveljavi pri razdelitvi draginjskili doklad načelo: »Enakemu delu, ena- lek. ilo*. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Ime uCile.jskega druSlva Brezisko-sevnisko Celjsko Qornjegrajsko Konjisko Kozjansko Lasko Ljutomersko Mariborsko Ormosko Ptujsko Savinjsko Slovenjebistrisko Slovenjegrasko Salesko Smarsko-rogasko Sentlenartsko Zveza slov. staj. uciteljev 1913 18.5.1913 K 53 26./12.1913 K 72 3./11.1913 K 24 12./8.1913 K 30 14./1.1914 K 32 24./12.1913 K 68 7./6. 1913 K 40 7./7. 1914 K 78 6./7. 1913 K 35 2.'4. 1914 K 40 18.8.1913 in2. 311914 K 27 24./7.1913 K 18 13. 5.1913 K 21 8./11.1913 K 24 7./8.1912 K 40 14.4.1913 K 24 22./8.1913 K 10 1914 23./1.1915 K 54 l./l. 1916 K 25 23./12.1916 K 20 14./1.1914 K 16 30.1.1915 K 70 4.3. in 4.'5. 1914 K 42 To.T27Tn' 12./7.1914 K 42 2 li. 1914 K 40 2./12.1914 K 13 4/4. 1914 K 20 24./3.1914 K 25 22./3.1914 K 25 2./10.1916 K 10 1915 3./7. 1916 K 25 23.12.1916 K 20 8.-11.1916 K 40 a/11.1916 K 31 271171915, 16.1.1916 K 34 — —— 1./5. 1917 K 16 11./3.1916 K 25 2./10.1916 K 10 1916  .  13./12.1916 K 10 16./3.1917 K 22 8./11.1916 K 40  — 15./8. in 30./10.191b K 34  .   .— 11./3.1916 K 20 23./12.1916 K 10 1917 4, 4. 1917 K 24 16./3.1917 K 22     1.8.,20. 8. 1917 K 34   17.7.1917 K 16 Iz tega izkaza, ki ga je Zavezin blagajnik napravil 11. septembra 1917, je nazvidno, da so samo 4 štajerska učiteljska društva vso svojo članarino poravna!a, ostalih 13 društev pa ne. Nekatera društva dclgujejo članarino celo za 2, 3 ali 4 leta! Tako ne more iti naprej! Ako so 4 učiteljska društva vso svojo 61anarino po- ke plače«. Pri razdelitvi doklad se je ozirati na število službenih .let in na družinske razimere. Draginjske razmare so se iprecej zjednačile po vsej kranovini, zato gredo vsem enake draginjske doklade, oziroima naj dobi učiteljstvo III. in II. plačilinega razreda-toliko višje doklade, da se plače učiteljstva zjednačijo. V slučaju, da je vloiga za decemberske doklade prepo- zna, se ne sme prenetsti krivični sistem v novo leto 1918. Zveza se obrača zopet do vsega učiteljstva, naj ne pozabi na naš »Vojni pomočni sklad«, tar prispeva po znanem ključu tudi od novih dofklad v ta sklad. Netkatera društva so se do&edaj častno odzvala našoniiu klicu, nekatera so ga pa papolnama prezrla. Vsakdo naj se zaveda svojih dolžnosti! Z ozirom n važnost Zavezitneiga delegacijskega zborovanja v Ljubljani naj pošljejo vsa društva svoje delegate, ki se zbero na predvečer na kratko potsvetovanie. Vodstvo. Učitelisko društvo za ormoški okrai objavlja v nastopnem Lzkaz prisi>evkav ucitelj&tva ormo(ške«fa okraja za uči:teljs.ki vojni pan;ožni sklad Zveze sJovem&kih štajer.skili učiteljev in učiteljic. V smisJiu naročila Zveze je darovalo vse učiteJjstvo ormoikega okraja v j&klenl slogi in trdneni tovarištvu (tokrat ni nobedeo odklonil tega stanovskesa davka!) zahtevane odstotke in sicer v sledeči izirneiri: 1. Učitelj&tvo Ormo-ž - okoilica (I. kraj. plačilni razred) 3% od vojne draginjske doklade za leto 1917 in njenega 50% poviška v znesku 74 K 25 h: 2. učiteljstvo na Hamu (11. kraj. plač. razred) 2c/c od najvedenih doklad, to je 20 kron; 3. učiteljstvo v Središču (II. kraj. plač. razred) 2'/c, to je 50 K; 4. učiteljstvo Sv. Miklavž (III. kraj. plač. razred) 1%, to je 22 K. 75 h; 5. učiteljstvo pri Svetanjah (II. kraj. plač. razred) 2%, to je skupaj 15 K; (od tega zneska pa se je že prej tekom leta 1917 inaravnost Zveznean.u blagajniku poslalo 9 K; 6. učiteljstvo Velika Nedelja (III. kraj. plač. razred) 1%, to je 12 K 75 h; 7. učiteljstvo pri Sv. Lenartu (III. kraj. plač. razred) 1%, to je 14 K 55 h: 8. učiteljstvo pri Sv. Toniažu (III. kraj. plač. razred) 1%, to je 20 K 60 h; 9. učiteljstvo pri Sv. Bolienku (II. kraj. plač. razred) 27«, to je 40 K; 10. učiteljstvo na Runeču (II. kraj. plač. razred) 2%, to je 28 kron. — Skupna vsota vseh darovanih zneskov znaša 297 K 90 h. Kakor že omenjemo, se je vse učiteljstvo ormoškega okraja odzvalo teanu stanovskeimu davku, akoravno je 40% učiteljstva v 3., to je najnižjem plačilnem razredu. Ta uspeh je pripisati agilnemu odboru učiteljskega drušbva, ki je tazadevno storil svojo stanovsko dolžnost. Ker so razmere po sk>venskem Stajerskem povsod malome iste, mora tudi v drugih okrajih biti izvršljivo, kar se je izvršilo v ormoškem akraju. Seveda ne smejo predsednlki, podpredsedniki. tajniki, blagajniki in sploh nofoeden tovariš in nabena tovarišica rok križem držati. Krivično in netovariško bi bilo. ko bi plačevali za svojo organizacijo le nekaterl okraji, drugi pa bi le uživali! Pričakujenio torej, da plačajo tudi vsi drugi okrajl od Zveze predpisane prispevke. Ako pa se sklepom organizacije ne maramo podvreči, potem je organizacija nepotrebna in — proč z njo! Končno §e omenimio, da so vsi člavai ormoškega učiteljskega društva poravnali svojo društveno članarino in da jo zaradi tega tudi društvo moglo svoje obveznotsti napram Zavezi in Zvetzi poravnati do zadnjega vinarja. Gornjegrajsko učiteljsko društvo je imelo 2. decembra t. 1. svoj redni občmi zbor v Gornjemgradu. Po prečitanih dopisih sosev ršLle volitve. Ker je dosedaj mnogoletmi in za g»onnjegraj&ko učiteljsko društvo veleza&lužni preds&daiik nadučrtelj v pok. tovariš Ivan Kelc odklonil zopetno izvo-litev predsednikoni društva, je bil sioiglasno izvoljen skdeči odbor: a) predsednik, Josip Bizjak, nadučitelj v Bočni, b) namestnik, Josip Terčak, nadučitelj v Ksaveriju, c) tajnica, Fina Bizjak, nadučit. soproga in učiteljica v Bočnl, č) blagajnik, Alojzij Krajnc, učitdj v Smartneim cb Dreti, d) in odbornika, Ivan Kelc, nadučitelj v pok. in vladnd komisar v Novi Stifti ter Ivan Pušonjak, šalski vodja v Smihelu nad Mozirjem. K zborovanju Zaveze avstr. jugoslovamskega učiteljstva odpošlje društvo kot deleg-ata tovariša Jos. Terčaka, nadučitelja v Ksaveriju. Ob sklepu občnega zbora se je zahvalil tovariš Jos. Terčak v imejiu vseh čla.nqv gornjegrajskega učiteljskega društva hivšemu predsednjku Iv. Kelcu za njeg*ovo do;lgoletno in plodonosno delovanje v prid sta-noivski oirgamizaciji, katero zahvalo so navzoči društveniki zaključili s D,risrčnimi kiioi: »2ivel na5 Kelc!« O neumornam delo.vainju bivšega predsednika, izvrstmega učitelja itd. se poroča v priliki kaj ve<5. I. B. —5— Učit. društvo za politični okraj Ljutomer zboruje v četrtek, dne 20. df> cembra popoJdine ob 1. uri pri Sv. Križu. Na dnevnem redu je razgwor o »Načrtu pre-ustrojitve šolstva« in o Zaveztaeim »Poslov. redu«. — Z ozirom na važnost teh točk pričakuje mnogobrojno udele-žbo vodstvo.