
jWERiSM Domovi MA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVSNIAN HORNING NGWSPAPGR
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING. DECEMBER 24, 1947
leto xlix—vol. xlek
MO« VESTI ESlOVUUEj^;^-
(Došle preko Trsta)
ŠKQF ROŽMAN V AMERI- Joža Basaja. Bil je malo pred
ŠKI CONI— Vem, da vam ne povem nič novega, vendar naj kot kronist zaznamujem, da je ljubljanski škof Rožman, nad katerim ima Tito posebno dopadaje-nje, sedaj že precej daleč od jugoslovanske meje. V prvi polovici novembra se je preselil iz Celovca, kjer je bil od Angležev na Titovo zahtevo konfiniran. Ko to pišem, je škof Rožman v ameriški coni, kjer pa verjetno ne bo dolgo ostal. Morebiti ga pozdravite še v Ameriki gotovo v veliko veselje ameriških partizanskih prijateljev, ki se bodo morali na svoje oči prepričati, da noben zaveznik ne verjame, da bi bil škof Rožman kdaj delal proti svoji domovini ali proti zaveznikom. Take čenče o škofu “zločincu" so le za dušno pašo ameriških partizanov.
"BIČATI GA BOM DAL, POTEM PA IZPUSTIL” je rekel Pilat o Kristusu. Hotel je igrati na dve strani. Vedel je, da je Kristus nedolžen, pa se je bal zameriti Judom. Te vrste Pilati, ki bi radi igrali na dve strani, še vedno niso izumrli. Tako so Angleži pri mnogih beguncih, ki jih je Tito zahteval, igrali tako vlogo. Vedeli so, da so nedolžni, pa so jih, če že ne bičali, zaprli. Kot Pilat Kristusu so jim storili krivico samo, ker jih je za-
Titovim prihodom v Ljubljano izvoljen za predsednika slovenskega narodnega odbora. Ta “slovenska vlada" naj bi sprejela zmagujoče zaveznike. Toda zavezniki niso prišli in pustili partizanom, da so zasedli Slove1 nijo. Dr. Basaj je moral z drugimi bežati. Titovci so mu ubili dva sinova. Tega seveda Tito ne bo nikoli odpustil dr, Basaju, da je predsedoval odboru, ki je bil za zaveznike in ne za njega. Zahteval je Basaja od Angležev. Ti ga niso izročili, ker niso našli nad njim nobene krivice. Da pa se ne zamerijo preveč belgraj-skemu diktatorju, so Basaja zaprli. Po 15 mesecih zapora so sedaj izjavili, da se jugoslovanski vladi ni posrečilo dokazati, da bi Basaj sodeloval »sovražnikom.
TUDI V DRUGIH tABORI-ŠČIH, ne samo v Spittalu, so Angleži aretirali razne od Tita osumljene begunce. Tako je bilo iz taborišča Liechtenstein pri Judenburgu na štajerskem preseljenih 24 ljudi. Tudi enega slovenskega študenta v Gradcu so zaprli kot takega osumljenca v smislu blejske pogodbe.
POGODBA ODPOVEDANA.
. Judje se s Pilatovo taktiko niso zadovoljili. Pritiskali so na-na Pilata. Tudi titpvci nuso
dosežen
Tako misli ameriški poslanik v Panami, general Hines
Washington. — Ameriška vlada je bila začudena, kongres pa nevoljen, ko je prišlo poročilo, da je narodna skupščina republike Panama odklonila nadalj-no pogodbo z Zedinjenimi državami za 14 vojaških baz ob prekopu.
Ameriški ambasador gen. Hines, ki se je včeraj posvetoval predsednikom Trumanom o tem, je rekel, da je prepričan, da bo končno dosežen sporazum s panamsko vlado.
Bogve, če bodo ta pisma prišla
Nekdo je napisal 50 voš-čilnih pisem prijateljem za praznike. Hitel je, da bi jih Hm prej oddal. Ko je bil gotov, je tekel l njimi na vogal in jih vrgel v poštni nabiralnik. Ko se je vračal domov, se je spomnil, da je bil ves trud zaman. Ampak se kmalu znajde. Hiti domov, vzame tistih 50 znamk, ki jih je imel pripravljene, pa hiti i njimi k poštnemu nabiralniku. Tam prše vse znamke v nabiralnik, rekoč: “Tukaj imate še štemse, pa jih pritisnite, kamor je tre. ba."
Kaj pravite, ali so na pošti pritisnili znamke na pisma? Mi tudi ne!
Taft zahteva, da se pomoč za Evropo preče) zmanjia
zahteval^da^Zed^drfave zgradi- WALLACE JE ZDAJ jo nov prekop in sicer čez Nika- PRIPRAVLJEN, DA ragud, potem pa naj ima Pana-' „q If A NDIDAT ma Svoj prekop, če hoče. ,
Toda ameriška vlada ne bo! Atlanta, Ga. — Guverner storila ničesar do novih predsed- Thompson je trdil, da je zvedel niških volitev v Panami, ki bodo iz zanesljivih virov iz Washing-
9. maja. Nova vlada bo morda | tona, da bo Henry Wallace na 29.
bolj naklonjena Severni Ameri- decembra javno izjavil, da bo kandidat za predsednika Zed.
Truman fe vse pomilostim niso
držav. V tem slučaju bo Wallace organiziral tretjo stranko.
Guverner ni hotel povedati, kdo mu je to sporočil, trdi pa, da se zanese na pristnost vesti, i Rekel je tudi, da je Wallace ne-j hvaležen človek, ki hoče razbiti
Za Nemčijo bo potreba živeža za najmanj $850,000,000 trdi Taft
Washington. — Ohijeki senator Taft pravi, da bo znašala pomoč za Evropo najmanj $8,000,-000,000 v enem letu, ako kongres nekaj ne odreže od vsote, ki jo zahteva predsednik Tru-man od kongresa.
Taft trdi, če da kor^res Trumanu za prvih 15 mesecev Marshallovega načrta vsoto $6,800,-000,000, bodo znesli naknadni stroški za pomoč Evropi najmanj $1,200,000,000.
Taft je tudi rekel, da kongres ne sme pozabiti, da bo treba dati samo Nemčiji za živež najmanj $850,000,000 in kje so pa potrebščine drugih dežel. Taft misli, da je na splošno 17 bilijonov dolarjev preveč od Amerike, kar je vprašal predsednik Truman za Evropo in da takega bremena naša dežela ne bo zmogla.
PITANI VOLI SO DOSEGLI NOVO REKORDNO CENO
Chicago. — Včeraj so plačali v Chicagu $40 za 100 funtov za pitane vole. To je rekordna cena vseh časov. Prejšnja najvišja cena je bila $39 za 100 funtov.
Pa tudi za teleta so plačevali rekordno ceno in sicer $34 za 100 funtov. Po taki ceni jih še tukaj niso plačevali.
-----o—■—
V Trstu so pokale bombe, ki so več oseb ranile
MAHONING, OKRAJ NI NIČ VNET ZA MILLERJA
Youngstown, O. — Sem je prišel v pondeljek Ray T. Miller iz
Clevelanda, ki je kandidat za
V mestu vlada velika napetost radi novega guvernerja
Trst— V mestu vlada velika napetost med Italijani in Jugoslovani. V zadnjih dveh dneh so bile vržene bombe, ki so ranile 12 oseb. Napetost je radi novega guvernerja, ki ga naj dobi tržaška država.
Nekateri viri trdijo, da so Ju. goslovani pripravljeni sprejeti za guvernerja kakega Italijana, ali pa iz napadnih držav, samo da bi prej odšle iz Trsta ameri-
Razne drobne noric« Cleveland« b te okolice
1
V bolnišnici—
še pretekli teden je bil odpeljan v Glenville bolnišnico John Pirnat Sr. iz 1142 E. 76. St. Podvreči se mora operaciji, želimo mu, da bi vse srečno prestal ter se boljšega zdravja povrnil domov.
Prometna nezgoda—
Voz ulične železnice je do smrti povozil Arturja Bergerja iz 7610 Vineyard Ave. Nezgoda se je pripetila danes zjutraj na 4. cesti in Eagle Ave. Berger je bil star 50 let. V njegovih žepih so našli $200.
Za 25. obletnico—
V nedeljo 28. dec. ob 10:30 bo darovana v cerkvi sv. Jeronima maša za pokojnega Johna Grdina ob priliki 25. letnice njegove smrti.
Pozdrav iz Florido—
Mr. in Mrs. J. Roitz pozdravljata vse prijatelje in znance
ter jim želita mnogo veselja ob pralznikih ter zdravo novo leto 1948. Njinu naslov je:: Mr. in
Mrs. J. Roitz, 1114 — I6th St.,
W. Bradenton, Florida.
Za 14. obletnico—
V petek ob 8 bo darovana v
ške in angleške čete. Ti dve dr- cerkvi sv. Pavla na 40. cesti ma-žavi imata v Trstu 10,000 voja-jša za pokojno Ivano Kramaršič kov, ki bodo tam toliko časa, da |v spomin 14. obletnice njene
novi guverner odločil, če je i
.V;'

Jugoslavija praznuje »j anhade z napai
obstoj armade z napadom na Zed. države
Belgrad— Včeraj je Jugoslavija slavila z vsem pompom 6. obletnico obstoja sedanje armade. Deset topovskih strelov je naznanjalo ta dogodek. Belgraj-sko časopisje je pisalo samo o tem.
Pred “maršalom” Titom in drugimi komunističnimi oblastniki je imel slavnostni govor general Svetozar Vukmanovič, ki je svoj govor osredotočil na napad na "ameriške imperialiste,' ki kujejo vojno proti Rusiji in njej naklonjenim deželam.
General je izjavil, da je jugoslovanska armada nepremagljiva in to da je treba dopovedati ameriškim imperialistom, ko se pripravljajo na novo vojno, da bi zavladali vsem svetu.
(Aparati v Ameriki, ki zaznamujejo potrese, niso včeraj kazali niti najmanjšega stresljaja kljub grmenju iz Belgrada).
Washington.,— Predsednik Truman je pomilostil 1,623 onih, ki se v vojnem času niso hoteli pokoriti pozivu k naboru in niso hoteli nositi puške.
,	■'	u-----------------
James Yanohar
Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu 929 E. 147. St.
ffp
i
S tem jim je dal Mr. Truman James Yanchar, star 57 let. Tu-zopet vse državljanske pravice, kaj zapušča žalujočo soprogo Vseh takih, ki so se izognili na- j Josephine roj. Hrovat, 7 otrok: borni postavi in se niso hoteli|james, Mrs. Joan Burkett, Al-odzvati klicu domovine-ob časubert, Mrs. Alice Barry. Mrs. Al-vojne, je bilo 15,806. Posebna berta Zele, Harry, Lillian, pet komisija je po dolgem raziskova-j vnukov, sestro Mrs. Rose Ur-nju priporočala predsedniku teh bančič, brata Jakoba in več dru-
fmffl
Kaj pravijo Sani SNPJ!
Ali ste videli oni dan v Prosveti novo cvetko, ki bi prav lepo dišala pred sodnikom in poroto, kadar bo šlo za tiste ‘Težke tisočake,” za katerimi že zdaj Prosveta pretaka bridke solze, mi-
Posebne vrste bo Učno drevesce bo imela mala filmska igralka Natalie Wood, ki nam jo kaše gorna dika ob bošičnem drevescu, ki je napravljena oziroma okrašeno z 67 vidrinimi kožicami, katerih vrednost cenijo na $8,000.
Republikanci določijo račun za kampanjo
Washington. — Na 19. in 20. jan. bo zboroval narodni odbor republikanske stranke, ki bo odločil proračun zapredsedniško kampanjo drugo leto.
a voditelji okraja Mahoning niso dali nič kaj dosti poguma Mr. Millerju in njegovi kandidaturi.
Miller se je sestal z demokratskimi voditelji in glavni razgovor se je sukal o Lauschetu. Voditelji so povedali Millerju kar naravnost, da bo šel okraj Mahoning za Lauscheta, če bo kandidiral za guvernerja. Pravijo, da se Mr. Miller ni nič kaj zadovoljen vrnil nazaj v Cleveland.
1,523 za pomilostitev.
Večina teh že ni bilo več zaprtih, toda njih politične in civične svobodočine jim še niso bile povrnjene, katere jim je vlada vzela takrat, ko se niso odzvali klicu domovine.
V pomilostitev so bili priporočeni vsi taki, ki niso hoteli nositi orožja radi svojega verskega prepričanja; Nikakor pa ne taki, ki niso hoteli obleči uniforme zaradi političnih) osebnih' ali ekonomskih razlogov.
Na Filipinih kradejo ameriška vozila
gih sorodnikov.
Rojen je bil v Šmihelu, kjer zapušča sestro Marijo in več sorodnikov. Tukaj je bival 46 let in je bil član št. 147 SNPJ. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti v soboto zjutraj. Ura še ni določena. Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri popoldne ob 2.
Truman bo nocoj na radiu
se dozdaj še ni odločil na nobeni [John Taufar iz osebi tržaškega guvernerja, je [Sorodniki in prijatelji jima is-zdaj prišel pa idejo, da bi pozval šreno čestitajo k temu dogodku
Washington. — Predsednik Truman bo nocoj ob 5:16 prižgal lučke na božičnem drevesu pred Belo hišo, zatem pa takoj po radiu izrekel božični pozdrav deželi.
Italijo in Jugoslavijo, naj se sporazumeta na kakem imenu ter ga predložiti koncilu do 5. januarja. Ni pa verjetno, da bi se državi do tega časa sporazumeli na tem.
Komunistično časopisje napada ameriško in angleško vojaško oblast, da ni bila zmožna preprečiti izgredov včeraj. Ena bomba je bila vržena v policijsko patruljo sredi Trsta in ranila dve osebi. Ena bomba je bila vržena pa v ljudi, ki so odhajali iz komunističnega kluba.
V Šanghaju je zmrznilo 300 oseb
Šanghaj, Kitajska. — Od zad. njega četrtka so našli po ulicah
V JUŽNI OHIO JE ZAPADLO PRECEJ SNEGA
Columbus, O. — Dočim je v v Šanghaju že 300 zmrzlih oseb, severnem delu države Ohio brez med temi največ otrok. To so snega, sicer pa precej mrzlo vre. bile sanje take osebe, ki niso Manila. — Vsak mesec je po- me, je zapadlo v južnem delu imele nobenega doma.
----o----
kradenih do 100 armadnih vozil, [včeraj precej snega. V Colum-poročajo ameriške oblasti. Pono-'busu ga imajo zdaj 5 palcev in či oborožene tolpe celo ustavlja-1 pol. mnogih krajev po Ohio jo ameriška vodila in vojake z poročajo o ledenih cestah.
orožjem prisilijo, da jim prepustijo avto.
sleč, da jih boste brisali vi, člani. ČASNIKARSKI POROČEVALCI VIDUO
Prosveta je namreč zdaj "po-gruntala,” da se je toženec “pri-tepel" v Ameriko. To je zelo huda beseda, ki pomeni toliko, kot da je kdo prišel nepostavnim potom v to deželo. Ne bo šlo drugače, da bo morala Prosveta tudi to dokazati, ko bo že dokazovala tiste goljufe in sleparije, s katerimi je tako korajžno nabijala v svojih kolonah.
Kaj pravite, člani SNPJ, ali spada tudi tista o “pritepencu” v svobodni tisk?
ZMAGO ZA REPUBLIKANCE V 1948
Washington.—Revija “Look”, Od 57 poročevalcev jih je 48 je vprašala 57 časnikarskih poročevalcev v Washington, kaj je
njih mnenje glede predsedniških volitev drugo leto. Večina njih je izjavilo, da bo prihodnji ameriški predsednik republikanec.
Največ jih je dalo prednost newyorškemu guvernerju Dew-eyu, čeprav jih je precej dalo možnost ohijskemu senatorju Taftu.
Od Toledo do Clevelanda ob je-
Illinoišld podguvemer v bo kandidat
Chicago. — Hugh W. Cross,
zeru Erie so ceste suhe in za da-! podguvemer države Illinois je nes v teh krajih ne pričakujejo izjavil, da bo kandidiral za gu-snega, pa morda jutri tudi ne. j vernerja -proti sedanjemu o	j Dwight H. Greenu. Svojo plat-
Iz raznih miaibiD jformo bo naznanii p°zneie-
Tudi če dobimo nazaj racioniranje, pa ga ne bomo tako kmalu
z željo, da bi zdrava in vesela dočakala še zlato poroko.
Zvqn rabi na sejo—
Pevski zbor Zvon bo imel v nedeljo 28. dec. ob 10 dop. letno sejo. Vsi člani naj se gotovo udeleže.
Četrta obletnica—
Jutri ob 10 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Mary Markovič v spomin 4. obletnice njene smrti.
Vesela vest—
Teta štroklja se je oglasila pri družini Mr. in Mrs. William Jeraj, 28402 Parkwood Drive. Pustila jim je zopet sinkota, ki je že tretji v družini; pa tudi eno hčerko imajo že. Čestitke! Za mlade umetnike—
Norwood gledišče bo podalo enkrat po novem letu predsta-
Washington—Nekateri trdi- , ,,	, „	.. . , ,
jo, da dobimo na vsak načfti na-!vo ,m.ladlh umetnikov. Vsi, ki
jo, aa aoDimo na vsaK nacm na-i	. —.	': • 7'
zaj racioniranje živil, kakor smo ™sl.ijo' da znaj° Pet‘;_p ai ga imeli v vojnem času. Pred-'ah ‘^atl na kak instrument, sednik Truman to zahteva od-naJ ae Pnglas.jopn vodstvu
do 18 let.
se pa temu na vso moč upira.
Toda vzeto bo mnogo mesecev, predno bi.bile knjige tiskane za racioniranje in predno bi pripravili potrebni papir. Vladna tiskarna nima še nobenega na-
Poizvedovalni kotiček
izjavilo, da bodo zmagali republikanci.
Kar se tiče demokratske liste ki je bila tukaj komaj 7 mesecev.
Chciago, 111. - Zadnji teden PRVI JAVNI POSKUS, DA BO LETALO i! US: SSSlSiiS: POBRALO ČLOVEKA S TAL QB POLETU
so poročevalci zapisali, da bo [Sin Joe jo je dobil iz stare domo-j Pittsburgh, Pa.— Bernie
Lovrač Franc, doma iz Zagorja ob Savi, išče svojega bratran-ročila za tiskanje znamk in ca Martina Prašnikarja, po do. knjig. Vzelo bi najmanj 6 mese- mafe Gladeženkov Tinče, doma cev, predno bi vlada mogla na-1 jz Podlipovice, Medija Izlake pri tiskati knjige za vse odjemalce. I Zagorju ob Savi. Zadnjič se je Torej če dobimo nazaj racioni-1 oglasil feta 1936 iz Pittsburgha, ranje, ga ne moremo dobiti pred pa. Naj piše na naslov: Lovrač poletjem in do tedaj se bo pa še .Frank, Traunstein, Haidfor-
mnogo spremenilo._____________jstrasse 8, Oberbayern, Germany,
i Europe.
j Brula Janez in šterbenc Jan-, ko iz Snečnjega vrha bi rada zve-1 dela, kje se nahajata Vrtin Ma-
kandidat sedanji predsdenik!vine. Nahajala se je pri njem, Cain, star 28 let, doma iz Aspin-Truman, za podpredsednika bo'^ ’Mtaje lepo farmo v Indiani, wall, Pa. bo prvi pokazal, kako
Publika bo ob tej priliki prvič tija in Franc, doma iz Jeselnika
imela priliko videti kaj takega.' pri Črnomlju. Matija je šel v Ameriška zračna armada je to Ameriko pred prvo svetovno
Joe Ziherle je bil več let pred-, nizko leteče letalo pobere s tal že izvajala tekom svetovne vojne, j vojsko, Franc leta 1925 ali 1926.
pa najbrže državni tajnik Marshall. Eden je celo zapisal, da bo
kandidat za podpredsednika teri pa naj bo lahka svobodna'armada drug mesec pri mane-ische.	I ameriška zemlja. — J. M. zastop.' vrih v Floridi.
sednik Družbe sv. Mohorja. Iz- človeka ter ga odnese s seboj, rekamo mu iskreno sožalje, ma. To bo pokazala ameriška zračna
Frank J. Lausche.
toda vse je bilo dozdaj še vojaška [ če kdo ve za njinu naslove, je tajnost. Kaj takega ni dozdaj prošen, da to sporoči na naelov: poskusila še nobena druga zra- Rev. Joseph Ferkulj, St John's čna armada na svetu.	' Church, Quincy, Illinois.


Vlit.
(JAMES DEMVBC, Editor) till It CUir Ai«.	Hbdtaon MM'	Clw«h»4 J, OUo
PuMtohcd dally except Seturdeye, Sundeye end Holldeye
NAROČNINA
Za Zed. države |8.6Q ga leto; za ; pol lete |5.00; te «etrt lete »8.00. Za Kanado in aploh za dežele tor ven Zed. držav 110.00 ne leto. Za pol lete 86, za 8 medeče |8.f0.
BESEDA IZ UMOM
SUBSCRIPTION «ATES
United States 88.50 per year; 85 for 6 months; 83 for 8 months.
Canada and all other countries outside United States 810 per year. 86 for 6 months, 8 8.50 far 3 mo.
-jntered M tecond-clisj nutur January 6th, 1008, tt the Poit Olflco tt CllVOlmd, Olio, under tho Act of M»rch 3rd, 1878.
»83
No. 251 Wed., Dec. 24,1947
Cleveland, O. — Kdor si ni gotov in popolnoma na jasnem, kakšno je razmerje med liberalizmom in komunizmom,, naj prečita sledeče pojasnilo: — V gospodarskem oziru vidi liberalizem (svobodomiselstvo) le bolj sebe. V rniitienju oznanja svobodo ; seveda jo zahteva bolj za-V verskem pogledu mu je geslo: popolna svoboda. Nadnaravnega navadno ne priznava, milost božjo taji, Cerkev mu je politična ustanova. Kar mu o-stane verskega, je samo zunanjost, navada — brez jedra. Kjer se liberalizem zaje, shira krščanstvo in versko življenje.
Komunizem je zvest naslednik komunizma, ki nima nič kaj kredita več. Od njega je komunizem podedoval vse, kar je slabega, samo da je ta dediščina pokazala vse rožičke in razvila vse strupe. Komunizem pozna samo snov, materijo, hoče samo tukaj uživati. Oznanja in obeta vsem nebesa na zemlji, ostane pa samo pri obljubah, zakaj zemlja je in ostane dolina solz, odkar je bil storjen prvi
"tovartiji,” da so voditelji nekdanje slovanske zavesti, pomorjeni ali v ječah in pregnanstvu, je zasluga slovanskega liberalizma in sovjetskega komunizma.
Blagor vsem, ki zaupajo v o-srečujoče vodstvo Cerkve Kristusove, saj ima edinole Cerkev rešilne in zveličavne nauke o krščanski pravičnosti in ljubezni.
Resnicoljub.
Uihinžtl
Skrb in briga komunizma
j ,za
Jugoslovanska tragikomedija
Preij nekaj dnevi smo povedali, kako je v Jugoslaviji vse usmerjeno v cilj čimvečjega poveličavanja Tita. Na shodih in "mitingih” gpvorniki navdušujejo množico, vzklikajo gesla, ki jih ni malo, preklinjajo sovražnike, netijo sovražnike netijo sovraštvo proti vsem, ki niso ž njimi, in ljudje vzklikajo Tito - Tito - Tito, ko poslušajo oratorje ter zrejo zamaknjeni v Titove slike. Kongresi in shodi sprejemajo gorečo resolucije proti fašistom vsega sveta, delegatje zaklinjajo ip prisegajo večno zvestobo Titu, nato pa odvihrajo zopet v drugo mesto na drug shod, kamor imajo prosto ^ iu uiiga ------
vožnjo in tam plačane hotelske stroške. Ako ostane se kaj ,iu(JgtV0i za proletariat, je va-
časa in energije, vprizarjajo delegati slične shode doma v	..	.
svojih krajih, kjer odbirajo odrešene od grešnikov ter loču-jejo Jugoslavijo v partizane in fašiste, ki drug drugega so-vražijo in se drug drugega boje.	. , „ ,
Tekom šestmesečne periode ni bilo nič manj kot z,ouu konferenc in 2,700 mitingov v srbskem okraju Užice katerih se je udeležilo 337,225 ljudi. To pomeni, da jto bilo približno po 25 mitingov na dan na primeroma majhnem, hribovitem kmečkem ozemlju, na katerem prebiva 150,000 prebivalcev. To zopet pomeni, da je bil vsak mož, žena in otrok tekom te periode najmanj na dveh shodih.
Ti shodi niso ostali brez posledic. Titova slava je bila razglašena daleč naokrog. Njegovi oboževalci ga^stalno na-zivajo “največji mož v jugoslovanski zgodovini,” “največji sin matere Jugoslavije,” kakor so Nemci vedno nazivali ........	■	"	* i v analih nemške zgodovine. Naj
ba, ki zavede marsikaterega nepoučenega, da zasanja pod senco mikavnih obetov o obljubljeni deželi, kjer se cedi mleko in med. Razočaranje je pozneje tem bolj bolestno. Saj vemo, kako je. Kjer pride komunizem do oblasti, ga vodi prav taka sebičnost in samopašnost, kakor njegovega liberalnega očeta, deželi, kjer zavlada tiranski komunizem, je oblast sama največ-ji kapitalist, ki razmetuje ogromna sredstva za podjarmljenje! svobodnih narodov,
Urh in 2ef sta sedela pri Ob-Ijubku na severnem kolodvoru v Gorici in z velikim užitkom' srkala sladko rebulo,—Urh je poslušal prijatelja in se z njim menil o vsakovrstnih dogodkih zadnjih dni, a v razbeljenih možganih se je ukvarjal samo usodo tistih, ki so ostali onstran žične ograje. — Kar naenkrat mu je prišla na um prava podoba njihovega položaja. — Udaril je po kozarcu in se dvignil ter spregovoril vsem, ki so bili v tisti sobi:
“Velecenjeni gostje! Obljub-kova rebula je sicer dobra in topla, pa le nima tistega učin-kakot prejšnja leta Vsi se nekam; kislo držimo, nekako tako kakor gledalci kake napete gre, hi nima ob zaključku nobenega konca. — Da pozabite na slabo zaključeno žaloigro ali veseloigro, vam hočem povedati basen, ki se je ob tem dobrem bricu porodila v moji glavi.
"Kdor ne uboga, ga tepe nadloga.”
T ---
Večina poslušalcev je vzela Urhovo basen z odobravanjem na znanje. "Tako je. prav tako!’’ so klicali in pripovedniku napivali.
Toda pri sosednjem omizju je tjilo tudi nekaj takih, ki hodijo čez mejo in so onstran rdeči kot okrvavljene roke, tostran pa beli kot preganjana nedolžnost. Ti so se prestrašili in se hitro odpravili, da sebe opravičijo, ker so zašli v tako reakcionarno družbo, Urha pa ovadijo.
Ob odhodu so glasno pozdravili: "Zdravo!" Urh pa je vzki. pel in jim zabrusi! v obraz: “Dovolj je tega zdravja! Pošteni ljudje si prepovedujejo ta pozdrav, ki diši nekaj let sem po slepoti, in hudobiji, po hinavščini in neznalčajnosti, po krvi, solzah in obupu. Ne izzivajte poštenih ljudi s tem pozdravom! Meni se trgajo ob njem živci, Thi vre kri in me bolijo vse mišice in kosti. Pa brez zamere!"
Užaljeni dvoživci so šli in Urha ovadili. In sklenjeno je bilo, da ga še isti večer ugrabijo in tudi njega vržejo v železni skopec.
Pa se je zgodilo drugače.

AL' PA NE

Komaj so bili pol ptiči in pol miši odšli, je prišel sel iz Trsta, ki je sporočil Urhu. da se mora takoj podati na postajo in odpotovati v Trst, kjer ga čaka povabilo argentinskega konzulata v Rimu, naj se nemudoma zglasi tam in se prjpravi na potovanje v Ameriko. — (S|. Primorec.)
dota
Mačke so gklicale miši na miting. Glavna, govornica je prav milo mijavkala in dopovedovala: Zdaj mora biti konec krivic neenakosti, prepirov ter klanja 'in mišjim rodom, ut
Ali more zemlja pre-hraniti svoje prebivalstvo!
Včeraj sem od strani namignil, da b; razodel, kako sem jo ob neki priliki in pred davnimi leti ubral po eni nogi, kar naj bo v živ dokaz, kaj vse more iz človeka napraviti strah. Tako nekako, sem si predstavljal, jo bo ucvrl Jože Zalokar iz gozda, ko se mu bo potočil pred obličje sam pravcati medved, v katerega uniformi pa bom oblečen jaz.
Tisto, kako so mene nekoč potegnili doma na Menišiji, sem menda že povedal. Ampak naši novi naročniki, ki so od takrat pristopili v naše občestvo, teg^ niso brali in je preveč lepo, da ne bi tudi ti zvedeli, kaj vse je moral pisec te kolone že prestati na tem svetu.
Čakajte, bom povedal, saj ne bo dolga stvar. Neke nedelje večer smo sedeli pred hišo poseda Matevža Zalarja, ki je ob delovniku krojaški mojster. Ob nedeljah nam je pravil pa povesti, večinoma take, da so meni lezli lasje pokonci kot gliste iz zemlje po dežju. Bi! sem namreč v tisti hletih, ko sem take stvari kar požiral, vse do pičice verjel in se potem na kozolcu zaril globoko v seno, da ne bi segli po meni zli duhovi, da bi ne videl ne slišal mrtvaške procesije, v kateri so paradirali sami teki brez glav. Nisem bil toliko odprte glave, da bi vprašal, kako je bilo mogoče, da so peli, če so bili brez glav.
Tam na klopi smo sedeli mojster Matevž, njegov svak in kro-a, moj
me prijela za komat.
Pozno je že bilo, ko je krojač Matevž ukazal konec strahovne konference in ukazal, da je tre- , ba iti spat. Do naše hiše je bilo samo preko ceste, pa vseeno sem se odločno uprl, da bi žel sam domov. Da mora iti Jakop menoj, sem zahteval, sicer bom pri njih čez noč.
Povedati moram, da sem bil takrat na bolniški listi. Z veliko spretnostjo sem namreč naravnal tako, da mi je padla na noge vreča krompirja. Krompirju se ni nič hudega zgodilo, v mojem členku se je pa nekaj polomilo, da sem moral dobiti sodelovanje bergel j. Neko staro metlo sem dobil, jo obrnil narobe in si jo vtaknil pod pazduho. Tako sem se metal okrog hiše in se spretno izognil vsakerdu delu. Ce me je kdo videl, sem pri hoji kremžil obraz na vse mile viže in bil nazadnje celo sam prepričan, da sem pelziran jn da več let ne bom mogel stopiti na nogo. Oče so že parkrat' namignili, da bi se v tem času še konju popravi a noga, pa ki so mrhe tako štatljive v stopah. Sestra Francka me je pa cartala in mi skrivaj dala kaj dobrega, ki revček toliko trpim. I, menda
Ja.
Torej tiste nedelje večer sem se metal ob metli čez cesto k žnidarjevimt da bi se nabral štorij. Ko je bil prijatelj Jakop pri volji, da me pospremi domov sem vzel metlo pod pazduho in se metal tesno ob prijatelju p
1<
1
je bilo, na primer, poročano: “Včeraj je prispel v Zagreb največji sin našega ljudstva.” — “Dan 25. maja bo najsvečanej-še proslavljen, kajti to je rojstni dan našega največjega sinu — maršala Tita.” Neprestano se ga naziva ‘"največji,” “naj-modrejši,” “najnadarnejši.” Časopis “Politika" poroča dne 18. junija 1945: “Ženske, zbrane na antifašističnem kongresu, so nenadoma prekinile vzklikanje ‘Ti-to-he-roj-Ti-to-e-rej’ s tem, da so pričele strastno vzklikati: ‘Me smo Tito-,-e, Tito je naš!”
In naj nikar nihče ne misli, da so Titu neljube take proslave. Nasprotno, on hiti z enega konca države do drugega, da je pri njih osebno navzoč. Tako je na primer časopisje poročalo, da je govoril en dan v Belgradu, dva dneva pozneje v Zagrebu, pet dni nato zopet v Zagrebu, štiri dni pozneje v Ljubljani, nato v Celju, Osjeku, zopet v Belgradu, v Mladenovcu, itd.
Pa tudi nikar ne ntsilite, da prihaja tja praznih rok! V manj kakor enem mesecu je razdelil med svoje jugoslovanske pristaše, 1707 odlikovanj, in skoraj prav toliko med Bolgare. Qn prekaša celo “buržvazne kapitaliste” v kinčanju lačnega ljudstva s pozlačenim plehom.
Na njegov rojstni dan pohiti jugoslovanska mladina in vseh delov države v Belgrad, kamor prispe preko hribov in dolin na to novodobno božjo pot. Iz Trsta ip Gorice, iz Ce-
Podgorice, od modrega gladina, da priseže Titu
da 8a-
in oh.po-
it in 01
mo garajo in garajo
polnem, prisiljenem molku pobirajo mrvice, ki padajo z bogato obložene mize prvakov. — Gonje mu, kdor bi si upal spregovoriti besedo nezadovoljstva ali kritike! — (fe ga je brezbožni in celo protibožni komunizem spravil ob vero, če mu je vzel u-panje v Boga in Boga samega, je tak človek mnogo na slabšem od živali.
Kar zadeva narodnost, se to-zemsko usmerjeni ljudje, ki so skrb za dušo, za večnost in za nadnaravno življenje izročili pozabi, pa naj se imenujejo svobo-domiselci ali masoni ali komunisti, kaj radi ravnajo po stare mgeslu: “Kjer mi je dobro, tam je moja domovina!”
Krivico bi delal sovjetski politiki, kdor bi trdil, da je Sov-ietija kakor koli slovanska, saj se je jasno in slovesno odpovedala vseslovanskemu poslanst-
lovca in Maribora, iz Subotice in Ohrida in mrkega Negotina prihiti mladina, da priseže Titu znova večno zvestobo, Svečani proslavi Titovega rojstnega dne so prisostvovali ambasadorji in ministri Zedinjenih držav, Velike Britanije, USSR, Turčije, Grčije, Bolgarije,
Francije, trije kraljevi regenti, generali in kabinetni ministri, partizanski šefi, mladinski heroji in antifašistične žpne.
Kje je še kak kralj, ki bi si dal tako kaditi in se obožavatl?!
Takšno je torej obožavanje enega samega moža v Jugoslaviji- Moža, ki pravi, da ne veruje v frakarijo, biiržvazi-jo, jaro gospodo in slične ostanke starega reda ... Kakor je
Rimljan starega rimskega imperija, po imenu Dioklecijan, |-------------r------- .
sklenil, da ga mora ves rimski imperij častiti ne samo kot j Kdo je od slovanskih narodov imperatorja, temveč tudi kot boga, tako so zdaj jugoslovan-j poznal — slovanske sovjete? — ski oboževalci in sluge režima zavili Tita v glorijo ter na-, Slovenci smo poznali pred uve-redlji iz njega novo božanstvo. In če je Dioklecijan moril ljavljenjem komunizma samo prve kristjane, ki ga niso hoteli po božje častiti, ali se je čuditi, če njegovi oboževalci zdaj preganjajo liberalno in demokratično misleče ljudi, ki nočejo po božje častiti tega novega malika, ker se jim ta tragikomedija gabi v dno duše?! kaže in govori dovolj razločno Ali naj mi, svobodni Amerikanci, nazivamo to svobodo in . nesrečna Cehoslovaška, in doka-
Danes jih je — na žalost — navzlic temu mnogo, ki ljubim-kujejo s komunizmom in skrivajo te simpatije pod krinko “prijateljev Rreije,” kot slovanske države.	<
Kako slovanska je Sovjetija,
vovalnostjo zgradile vel.. zen skopec in s« tam skupno
naselile ter ločene od krutega imperialističnega sveta v miru živele. Prepirov med mačkami in mišimi so bili krivi prav za prav psi, ki so sovražili ene in druge ter druge na druge hujskali. — Miši so pritrjevale. Posebno mlajše so od navdušenega cviljenja skoraj popokale. Vendar so se našle nekatere starejše miši, ki so imele resne pomisleke. Dejale so: “Miške, bodite previdne! Mačka je ma. čka in po svoji naravi žre miši. S tem zborovanjem se pa njena narava ni spremenila, čeprav mijavka danes prijazneje kot sicer" — Ves mladi mišji rod je pa starejše miši pregnal z zborovalnega podstrešja kot reakcionarke, ki ne razumejo, da je zdaj napočila nova doba pravičnosti, enakopravnosti in bratstva.
Mačke m miške so sj zgradile skupni dom z železno ograjo in se v njem naselile ter z veseljem popivale in glodale ob zalogah, ki so jih ugrabile reakcionarnim mišim in psom.—Nekaj časa so se mačke in miši kar dobro razumele in so noč in dan plesale.
Nekega dne pa se je oglasil
, . .	.	■ • ’ izza ograje hud cvilež in neka
nam kaze m pove ze njeno ime. . ,
slovanske brate Ruse in državo slovansko Rusijo.
Kako slovanska je Sovjetija,
m
redko naseljeni. In to ne pusti kraji, temveč rodovitne pokrajine, ki bi lahko preživljale milijone in milijone ljudi.
Take dežele so Sibirija in O-srednja Azija. V Avstraliji živi komaj sedem milijonov ljudi, prostora pa je za 100 milijonov. V Srednji Afriki so visoke ravnine, ki imajo za Evropejce primerno podnebje in so redko ali pa sploh nenaseljene. Isto velja za mnoge pokrajine Južne Amerike, velike otoke v Oceaniji, Novo Zelandijo, Madagaskar itd. Narodni gospodarstveniki trdijo, da bi na naši zemlji moglo živeti še enkrat več ljudi, in bi imeli dovolj hra ne, zlasti ker poljedelska proizvodnja vsled vedno novih tehničnih iznajdb stalno napreduje in raste.
Na nekaterih predelih res živi preveč prebivalcev, večkrat po sto ali več oseb na enem kvadratnem kilometru, da je življenje tesno in preživljanje težko. Redkokatera država brez lastnih kolonij je znašal velik prirastek svojega prebivalstva pravilno izseljeniško usmeriti. Tako spretna in srečna kakor Švica menda ni nobena. Sama zaskrbljena mati mišjega rodu preredi doma štiri milijone Iju-je spoznala glas svojega zaro- j^ po vsem svetu pa ima v zada in takoj pohitela a skopcu, ključenih narodnih kolonijah o-po čigar notranji cgraji so mi- pr0g p^ milijonov svojih izse-
ške Skakale in plesale prav brezskrbno. “Kaj pa delaje tu, miše, ali neslišite, kako vaše sestre milo cvilijo? Gotovo jih l mačke koljejo!"
Ijer.cev, ki so ji ostali zvesti in zavedni.
Prepogosto je obljudenost po-
Ena izmed samezn'^ držav povzročila vojna, zlasti v zadnjih 100 letih.
osvoboditev ljudstva?	!7uJe dovolj
In kako se vse to, kar smo napisali o Titu kot božjns’VU Poljska-
l. in UOKa-____i i-i • I •«	•	_ j , na, Glasil v Aauniiii	ictm.
razkosana "n* “-Celirsotdtovolaj zT’! Napadales0 manj obljudene dr-
Kaže pa tudi razde- ^le."prTVa*^’disciplina,ižave in » u“ičeva!e’ N*J«»-in o Titu kot napuhnjenemu, omedaljenemu in gizuavemu .’jena S’ovenija v “svobodni fe-( Nam seniše nič hudega zgodi- 8tej™0 nekatere preobljudene
jugoslovanskem Goeringu, ujema z “demokratičnimi" ide- derativni Jugoslaviji.” Sovjeti- lo jami “Prosvete" in naših slovenskih socialistov, ki odkla- ja bi za svoje koristi izda'a vsa-
njajo vsakršno frakarijo in obožavanje vsega, s čemre "kapitalistična buržvazna p'utckraeija” narode zavaja r Kako se strinjajo s temi gorostasnimi, neokusnimi in smešnimi proslavami enega samega človeka v “demokratični” Jogo-slaviji, dočim moramo biti mi v tej “dolarski kapitalistični deželi gnile burzvazije in milijonarske; frakarije” prikrajšani za ves ta “tovariški” teater! liko razfože, tovariši!
Naj nam vendar to neko-
ko slovansko državo, in pomorila vsa ajovansHe narode, če so količkaj v nasprotju z njenim naukom.
Da je danes nekdanje navdušeno panslovansko bratstvo od Urala do Triglava, Krkanošev in Balkana podleglo sovjetski
Saj vidite, kako smo srečne in vesele." Stara miš je ostr-nila:	“Miške moje, kam ste
dežele. Tako so imeli Japonci 20 milijonov, Korejci 5 milijonov, Kitajci 50 milijonov, Indij-prišle! Vidim, daTevam še ni ci 40 milijonov, Italijani 15 mi-zgodilo nič hudega, in vem, da '‘jonov> Nemci 25 milijonov in vas mačke lic morejo vseh že v razW	10 mihjo-
par dneh pogoltniti, saj sicer n0v preveč prebivalstva, skrp-bi tudi same kmalu poginile." no milijonov, kar znači le
ač Matevž je bil tisti večer posebno navdahnjen in nama je pravil take štorije, da sem jih jaz poslušal odprtih ust, obenem sem se pa plaho stiskal k njima, vsak čas pričakujoč, da se bo stegnila iz teme koščena roka in
Ves previšek bi se preživljal in uredil s pravilno narodno gospodarsko politiko. V nekaterih državah bi bilo to možno z notranjo kolonizacijo, z zboljšanjem zemljišč, osuševanjem močvirnatih Itrajev, intenzivnejšim obdelovanjem, v drugih s pravilno organiziranim izseljevanjem. Tako na primer bi u-redili to vprašanje na Kitajskem z notranjo kolonizacijo. Tam je prebivalstvo na velikanskem državnem prostoru neenakomerno razdeljeno. Kitajska potrebuje železnic in dobrih tlakovanih cest. Isto velja za pred-
r- ■ -
. pa jel
PilBif Bila sva že skoro pri našem kozolcu, ko Jakop nenadoma obstane, nepremično upre oči nekam predse, potem pa razprostre roki, kot bi hotel zapeti novo mašo, iz ust mu zahrope nekaj čudnega, potem se pa obrne nazaj in jo vlije proti domači hiši. Ko sem vse to videl, mi je stopilo v hrbet tri milijone mravelj, z bando in zastavami na čelu. Ko se je prijatelj Jakob obrnil in nastopil splošen umik, nisem utegnil vprašati: kaj pa vidiš; ni bilo časa za to. Pred-no bi mogel kdo izreči besedo: harduš, ali kaj takega, sem že jaz zagnal metlo daleč od sebe, se obrnil in v treh skokih sem že pretekel Jakopa, čeprav je bil ta uradno priznan za najhitrej-šega na vsej Menišiji. Planil sem k žijidamevi hiši, kjer me je sprejel z o4prtimi rokami
pjo Azijo. Preobljudeni Evropi . ,	„
bi pomaga a Južna Amerika, če ! ™JS/*r Matevž teur ml ^
j su življenje, če bi ne bilo nje-
odpre svoja vrata izseljencem. Če se posreči previšek prebi-
ga tam, da bi me prestregel, bi si bli gotovo v zaprtih vratih
■*» a- ta«» te**
z izselitvijo v neobljudene in redko naseljene, ro-
ra!. Strašno sta se mi smejala in mi dopovedovala, da sta me
dovitne pokrajine, potom zgine- ! . ,	V”
jo marsikatere gospodarske po- hoteIa sarao Pote*nltl * videti,
litične in .kulturne napetosti in trenja, če bi modri državniki
kako si bom pomagal nazaj po eni nogi. Nisem jima verjel, in
.	.. tudi odpustil jima nisem. Se
se usmerili notranje državo ziv- -	, . , ,	,
....	,	,	, . . reče, nekaj dobrega je pa le na-
ijenje m mednarodne udnosaje ...... , . .	”, . , .
....	..	..	, pravil tisti strah, ker od tedaj
no načelih pravičnosti, ljubezni . ...	,	.
:	.	.. ..	,	, jc bila noga popolnoma zdrava.
in -.'rmnncti hi roc m n er n 1 ?ov o.
in strpnosti, bi res mogel zavla. dati na svetu oni mir, ki si ga tako želimo zlasti po grozotah zadnje stfašne vojne.
In stara mati je odšla z žalostnim obrazom in je tožila:
nekako 7 in pol odstotka vsega
zemeljskega prebivalstva.
Kaj se ve, če jima niso naš oče naročili, naj me ozdravita. Drugi dan sem moral že v gozd z o-četom.
--------0------- | No in zdaj, ko bom jaz tisti,
Beli lasje	ki bom nekoga pognal v tek, mi
----	bo odleglo. Samo to bi še rad
Ko je bil neki zelo star mož dočaka!, sem si mislil in težko izvoljen za župana nekega ma- čakal tistega tenutka. Tudi če 'ega podeželskega mesteca, se je se mi grlo razporje, jaz bom hotel občanom zahvalili, ker so tulil za Jožetom, kot ne zna no-mu izkaza'i to čas\	'ben medved tako, sem obljubil
Sklical je vse občane in začel in užival vso sladkost grde osve-tako govoriti: “Prijatelji, nikoli te. Ampak, jaz sem obračal, ne bom pozabil dne, ko ste izvo- moji prijatelji so pa obrnili kot lili dati moje sive lase na svoje boste videli na koncu, kar malo' glave.”	potrpite.

Sin mrtvega
ROMAN
Karel Mauier
se je Jernej vsemu
Počasi privadil, stvar je koj zapopadel. Končno kmetovanje ni tako preprosto. Najboljše bi bilo, da bi bil vsevedež'.
Hudimana, gospoda v mestu ne ve toliko! Kaj je v knjigah? Hladna modrost, ki se je naveličaš. Kmet zna modrovati, toda ne po knjigah. Pratika in koledar pa še kakšne Večernice, več ne potrebuje. V pratiki so svetnik; in vreme, Večer-
“Toliko pirnice še ne pom-
Učljiv je bil in vsako nim,” je nato povzela Minca sama. “Smoleča je pa toliko, da se mi že roke sprijemljejo. Vidva sta bila pa v prosu, kajne?”
“Cas je. Hrast je že toliko zelen, da se ne vidi v Grapo. Med zadnjimi ne bi bil rad. Ste turščičo! že sadili?”
“2e”, se je Minca kar zares spustila v pogovor. Tudi mi nočemo biti zadnji.”
“Jaz mislim letos hitrico po nice so za zimske večere, ko je rdeči detelji. V Strmoleh bo hitro tema, dela pa ni pravega.
Jerneju ni žal, da se je odločil za Grapo. Le ob prav dolgočasnih nedeljah sc je spomnil na mesto. Toda na večer mu je bilo že žal.
Grapa je le Grapa.
*
Za ter jake je Klevž na Srpeh sejal proso. Jernej je gospodarno hodil ob njem.
“Najboljše je sejati proso na njive, kjer je bila prejšnje leto repa. Prav, da se počasi vsega naučiš.”
Klevž je bil srečen, da je imel učenca. “Dober gospodar bo,” ne mu je utrinjalo v mislih.
Koj na sosednji njivi so ženske plele ozimino. Jernej je prvo videl Bregarjevo Minco v rdeči pikčasti ruti. Koj prvi dan, ko je prišel k županu, mu je bila všeč. Morala je imeti njegova leta. Takrat mu je prinesla jabolk. Jernej je ni pozabil. Nekajkrat sta se srečala v vas; in vselej kja poklepetala.
Prvi je dekleta ogovoril Klevž.
“Je plevelno, kajne, Minca?”
Plevice so vse hkrati pritrdile.
nemara obrodila.”
Klevž je kar zastavil.
“Urni ste, kar imate Jerneja”, se smeje Minca.
‘Kar gre, hvala Bogu. Za velikega hlapca mi odleže”, potrka Klevž Jerneja po rami, “Oče radi hvalijo”, se brani Jernej.
Kako ima Minca sladke oči! Jerneju je kar nekam toplo.
“Saj bo že kar za fantova-nje,” se smeje Minca.
‘Ti prekvat deklič”, je rodno Jerneju.
Tudi plevice se smejejo.
Zdaj je Minci nerodno, mara je kaj preveč rekla. Babji jeziki brž kaj uganjejo.
Potlej se Klevž poslovi. Jernej se pred klancem še enkrat obrne. Z Minco sta se ujela.
V Jerneju se je kar samo zasmejalo.
“Bregarjeva ni napak. Prijazna je, čeprav je županova.” “Štemana ni,” je Klevž zaviral voz. “Dober deklič, docela po materi.”
Potlej ,sta prav do doma molčala.
Klevžu je dan hitro minil, noči pa nikdar ni hotelo biti konec. Najsi si je še tako zatrjeval, da je na pravi poti do
Iuued Every Thursday for the Jugoslav* in Wisconsin
•
Tedenska priloga ia Slovence v Wisconsin!
TEE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER - AFFILIATED WITH TEE “AMERICAN HOMEi DAILY
OBZOft PUBLISHING COMP ANT
m
Id. Mitchell 4373
LOKALNE VESTI
Dr. Krek je imel o»m do- ?fvr|v*v*ia vrata in jihzdraži-
>ro obiskanih sestankov Milwaukee. - Govoril je tudi Amerikancem
Dr. Miha Krek, ki je prišel teden pred Božičem v Milwaukee, je imel tekom svojega bivanja tu osem dobro uspelih sestankov. Prvi dan, v nedeljo 14. decembra, je govoril trem slovenskim skupinam: Dopoldne v dvorani cerkve sv. Janeza Ev, člahom Holy Name Society, popoldne članstvu mihvauških KSKJ društev na seji društva Sv. Janeza Ev. št. 65, in zve-čer članicam društva Krščanskih mater. V ponedeljek, 15. dec. zvečer je govoril v West Allisu faranom cerkve Marije Pomoč Kristjanov, v torek zvečer bratom Srbom v dvorani pravoslavne cerkve Sv. Sava in v sredo zvečer bratom Hrvatom v dvorani hrvatske cerkve Presv. Srca Jezusovega. V četrtek opoldne je govoril večji skupni milwauških industrij-cev in trgovcev, organiziranih v George Williams klubu, na ta-kozvani “luncheon meeting,” in v petek popoldne dijakom in dijakinjam Notre Dame višje šole, katerih je bilo nad 500. Na vseh sestankih je govoril v glavnem o naših bjguncih in njiho-
la z njihovimi dragimi pod okriljem svoje res prave demokracije in svojega mogočnega varstva. V soboto se je dr. Krek odpeljal v Sheboygan, kjer je gost tamkajšnjega slov. župnika Rev. Korena, in kjer ima tudi več sestankov. Za božič pa se namerava vrniti v Cleveland, odkoder bo po praznikih nadaljeval svojo pot že v ostale slovenske naselbine.
skih taboriščih v Evropi
RICOKM
.PRESENTS
MGM-16A—A CHRISTMAS CAROL Lionel Barrymore 10096-WHITE CHRISTMAS
THE CHRISTMAS SONG Kate Smith 30036—SILENT NIGHT O HOLY NIGHT rauritz Melchior MGM-6—STh^UJSS WALTZES Harry Horlick
MGM-6A—SONG OP LOVE Album
MGM-3—HOLIDAY FOR STRINGS David Rose
Herb Fitzgerald's
Radio & Record Shoppe
635 EAST 185th ST. KEnmore 1313
to, dočim so še v marcu lanskega leta znašali ti stroški le — $2,811. In v teh številkah, pravi Clague, niso računani nobeni takozvani “lujtsuzi,” temveč le najpotrebnejši vsakdanji živ-ljenski izdatki. V primeri z Milwaukee pa znašajo ti stroški New Yorku $3,347, v Seattlu $3,338 in v Washingtonu $3,458. Najcenejše mesto v primeri z drugimi 34 mesti v Ameriki je pa New Orleans, kjer znašajo povprečni letni stroški za zgoraj navedeno družino le $3,00^ na leto.
Novi grobovi
V torek, 16. decembra, je po daljši bolezni v starosti 63 tet preminil rojak Blaž Zokan iz 823 So. 6th St. Bil je dolgo vrsto let eden izmed cerkvenih odbornikov slov. fare' sv. Janeza Ev. Poleg soproge Anne zapušča še pet hčera in pet sinov ter sedem vnukov. Pogreb je bil v četrtek iz cerkve sv. Janeza Ev. na Holy Cross pokopališče. — V soboto, 20. dec. pa sta umrla tudi dva druga starejša milwau-ška Slovenca, Blaž Mlaker iz So. 9th St., in Frank Sterle iz So.
v Ameriki dovolj kuriva. V izjemno hudi zimi bo pa vlada apelirala na varčevanje s kurivom in bo sama vodila dovoz kuriva v kraje, kjer bo veliko pomanjkanje istega.
Milyaukee je četrto najdražje mesto v Združenih državah
Ewan Clague, zvezni komisar za delavsko statistiko v Washingtonu, je te dni izjavil pred kongresnim in senatnim pododborom, da je med 34 večjimi a-meriškimi mesti Milwaukee na četrtem mestu, kar se draginje tiče. Svojo trditev utemeljuje s svojim dvoletnim proučevanjem ekonomskih razmer v večjih ameriških mestih, in na podlagi teh je samo v mestih Wa- 7th St. Podrobnejši podatki od
Ako ne bo prehuda zima, bo ti, da Gandhi ne igra, ne kadi fn
V West Allis, Wisconsin, delata v tovarni skupaj John Dehring in Sam Takerian. Oni dan sta se domenila, da bosta v soboto odsotna ker gresta na oh-cet. John je rekel, da se bo poročila njegova hči, Sam je pa omenil, da se bo poročil njegov sin. Kako sta se začudila, ko sta se v soboto sestala v cerkvi pri isti poroki: Johnova hči je namreč poročila Samovega sina.
po glavi je plešast, torej darilo iz Amerike ni doseglo svojega namena:
» * •
Na ribjem trgu v Ameriki se proda največ sardin. Nad en bilijon funijovt iteh rib ujamejo ameriški ribičj VjS*V9,letq, .
človek lahko napravi v teku 14 milj na uro. Toda tega ne vzdrži dolgo.
• * *
Prvi, ki je jadral okrog sveta od zapada proti vzhodu, je bil Anglež James Cook. Pot je napravil med leti 1772 in 177$,
shington, D. C., Seattle, in v New Yorku življenje še dražje kot v Milwaukee. Povsod drugje se živi ceneje. Pj> njegovih številkah znašajo stroški vzdrževanja povprečne družine 4 oseb, vključno fanta v starosti 13 let, ki hodi v višjo šolo, in
vem trpljenju po raznih begun- jeyice g ]eti ]jj poseča ljudsko
šolo, v Milwaukee
DOlYOU GST
VITAMINS?
VMM A
4. ad, mA m a nmH M k*
HUtTIPU VITAMIN CAPSULES
A Angle Oos-AfOsv (biood) Mjš-HpUVHMtls Cap*U **fy day« fort* Ik* ha* **/ <*>**■
4*m*M h ■»•* a*M
M OwhA-Ooy (band) tMfrfc VMa* CapwMs	*»•
“Jernej, pozabi. Za sina ti skrbim, kakor bi niti ti sam ne mogel.”
V	mislih prosi Klevž za milost, toda Preme se ne gane od vrat.
“Oropal si me za srečo očetovstva, nikdar ne bom mogel reči svojemu otroku: Fant zrasel si, začni živeti. Nikdar ne bo mogel gledati njegove borbe z življenjem, ne videti njegovih uspehov, ne ga potolažit ob nesreči. Nisi poznal usmiljenja, Klevž, tudi jaz ga ne morem. Sovražnika si bova do smrti, dokler ne ležeš v prst, v kateri jaz gnijem.”
V	postelji sedi Klevž in z roko briše pot. Zunaj je pomladna noč, svetla in topla, tiha, kakor da bi šele na jutro Bog ustvaril življenje.
Samo vrata ločijo Klevža od Jerneja.
“Vem, Preme, prisiliti me hočeš, da se izpovem Jerneju. Toda sedaj še ni čas. Odšel bi in me preklel in sameval bi spet jaz tu v Grapi. Ne morem. Pusti me, da dovršim svoje delo. Potlej pridem k tebi in pod zemljo se pomeniva kot moža.”
Z obema rokama tišči Klevž roke na oči. Od vrat gre glas, ki noče prestati.
“V obraz mu lažeš. Ni toliko moči v tebi, da bi povedal svoj greh. Ubil si me lahko.”
“Takrat sem samo prst ukrivil, Preme. Veš, da te nisem iz sovraštva. Sedaj zahtevaš, da bi vrgel pred otroka svoj greh kakor grdo krastačo. Neusmiljen si, Preme. Ce nimaš usmiljenja z menoj, ga imej vsaj s sinom.”
“Ker poznam usmiljenje, zato hodim za teboj. Priznaj greh, povej ga in nosi, kar pride.’ ’
“Jerneja ne morem dati,” meče Klevž roke predse. “Jernej je oživel Grapo.”
(Dalje prihodnjič.}
razmerah v domovini pod ko- j__________
|na prominentnih mestih pri”I
šala izčrpke iz njegovih govorov, tako da je tudi širša ameriška javnost dobila precej jasno sliko, kako se godi evropskim beguncem na splošno po taboriščih pod zavezniško upravo, in kako našim ljudem v domovini pod komunistično diktaturo. —
Glavne orise njegovih govorov je že prinesla Ameriška Domovina, zato jih ne bomo tu ponavljali. V privatnih pogovorih pa nam je dr. Krek povedal več zanimivosti o svojem srečanju med begunci z raznimi sorodniki milwauških Slovencev.
Tako na pr. je povedal, da službuje kot begunec pred Titovim režimom v Italiji v nekem begunskem taborišču tudi Dr. Jože Ermenc, brat milwauškega pogrebnika, ki enako kot drugi begunci v pričakovanju in upanju zre na Ameriko kot na rešiteljico evropske civilizacije in človeške svobode pred komunističnim nasiljem in se enako veseli vsake pomoči, ki prihaja iz Amerike za begunce od Lige Katoliških Slovencev. Srečal se je v taboriščih tudi z neštetimi drugimi sorodniki amer. Slovencev, ki vsi željno pričakujejo trenutka, da bi jim Amerika
Indski vodja Mahatma Gandhi je bil gotovo zelo razočaran, ko je prejel lep zavitek iz Amerike za božično darilo. V zavitku je bil zavojček lepih igralnih kart, ameriške cigarete in krasen glavnik. Treba je pripomni-
teh dveh nam trenotno, žal, niso znani. Pogreba obeh pa sta bila vtofek, 23. dec. na Mt. OU-' m. Majcen, iz 4641 N. 29th St.
vet pokopališče. Pokojnim blag spomin, preostalim pa naše sožalje.
Poroka
Poročila sta se te dni Mary J.
—Bilo srečno
Rojenice
Rojenice so se zglasile zadnje dni pri družini John Kovačič na 623 Otjen Street ter ji pustile
Ameriška pošta tiska vsako leto do 20,000,000,000 poštnih znamk, ki so vredne skupaj nad en bilijon dolarjev.
« « «
Demokrate ne skrbi toliko, če bo kandidat za predsednika generala Eisenhower, kot jih skrbi, če bo kandidiral Henry Wallace. Slednji bi znal vzeti toliko glasov Trumanu, da bi bil gotovo izvoljen republikanski predsednik. Kmalu po novem letu bo Wallace povedal, če bo kandidat ali ne.
* • •
Iz Nemčije prihajajo poročila,
da ruski častniki uhajajo k za-
Tune m... the
AMERICAN-
JUGOSLAV
(SLOVENIAN)
RADIO HOUR
OF MILWAUKEE
•
A Program of Classical and
Folk Music of Slovenia
•
Every Sunday Morning
11:00 to WFYT 12:00
at. i. "	NOON
1430 Kilocycles
• '
English and Slovene
•yES — when the mercury goes down, your use of electricity usually goes up. Electric motors driving house heating equipment work many extra hours keeping you warm and comfortable.
Folb hug the fireside more too in cold weather. That means more lights burning — for longer hours — more hours of radio entertainment — kitchen snacb prepared on electric appliances.
A little siege of cold weather may bring a small increase in your use of electricity, but remember, you get a lot of comfort, convenience and entertainment.'


I
Podtalna italijanska armada, obstoječa iz nekdanjih partizanov, šteje do 200,000 mož. Sko-ro toliko kot redna armada s policijo vred.
Avstrija hoče na celi črti sodelovati z Marshallovim načrtom za obnovo Evrope. Ne bo pa za to, da bi se jo ekonomsko združilo z Bavarijo, če bi to nameravali zapadni zavezniki.
Francoske oblasti bodo vsak čas prijele za kravatelc jugoslovansko in poljsko misijo, ki se nahaja tam in ki na skrivnem delata proti vladi premierja Schumana.
Obrambne oblasti bodo vprašate kongres za denar, da bodo zgradile do 6,000 letal na leto. S tem bi se obdržalo tvomice za izdelavo letal pri polnem obratu za slučaj nevarnosti. Industrija zgradi zdaj komaj 1,500 letal na leto, vojaških in civilnih. • • •
Samo tisti, ki so proti pomoči za Evropo, napovedujejo slabo pšenično letino v Zed. državah prihodnje leto. Eksperti pa trdijo, da bo znašala najmanj 900,000,000 bušljev, od letos jo bo ostalo najmanj 150,000,000 bušljev, torej bomo imeli prihodnje leto na razpolago več kot ne bilijon bušljev pšenice’.
• * *
Dijaki na kolegiju v East 0-range, N. J., so dvignili silen protest proti vodstvu kafeterije v kolegiju. Vodstvo je namreč odredilo, da mora vsak, ki pri kosilu rabi “kečep,” plačati 2 centa več.
Zedinjenih Državah gnan* Amerik*
Inkom, v dri. IUlnoU 14. male AHi
Družba MMWsv.Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Ustanovljena 29. novembra 1911
Sedež: Joliet, 11L
NaSe gerio: “Vee la vero, dom In narod; «1 za enega, eden » vse. GLAVNI ODBOR:
Predsednik; PRANK TUSHEK. 716 Raub St.. JoUet tflnola 1. podpredsednik; STEVE J. KOSAR, 6661 W. Oakdale Ave.,
2 podpredse^LmSm BAYUK, »28 J?***' 0,WW4' ^
NADZORNI ODBOB:__ .
rami JERMAN. JO W. Jackson St., Jollet, Illinola
POROTNI QDBOR:	„ „„
Pi'
fSLg&JSL&SS, gA£rMK
519—10th St.. Waukegan, lil.
URADNO GLASILO:	,	,	, _ -.V(A
AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3. Ohio
no 1 lan 1947 Je DSD Izplačala svojim Slanom In	Jp
njih d£lčL ^ P»mrtain. Rodbin, bolniških podpor ter drugih ieplačll denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.
sdsaS?aS3was£
lek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za »250.00.	Cnt'S
S&H certifikat nisi denJno vrednost, katera se vsako leto viša.	•
^ sssnss* sss.'sss
poškodnine.
Mesečna plačila ((assessments) so urejena po American Experience
tabeli.
DSD Je 124.46% solventna; to potrjujejo Izvedenci ((actuaries). Uradni Jezik je slovenski In angleški.
Rojakom ln rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno
““'‘’'za vsa morebitna pojasnila in navodila se ^‘te Pismeno ali ustmeno na gl. tajnika; FRANK J. WEDIC, 361 Ume St, Jollet, Dl,,^
Prošeni ste tudi, da vsak plača »voj asesment za to leto, oa	„ h
bo mogel stari odbor izročiti novemu odboru čiste knjige. Ve-	8mo 9amo 3 y druži!
bo mogel stan ouoor izrumu novemu vuuu.u
gelilo bi nas tudi, če bi vsak izmed članov pripeljal po enega
novega člana ali članico, bodisi v odrasli ali mladinski odde-
jek.
Zdravo, veselo in srečno novo leto 1948 želi vsemu članstvu,	odbor il n'
____;------O'
Društvo Ivana Krstitelja št. 13 DSD
Chicago, IH. — Cenjeni člani in članice! Vljudno vas va-him na prihodnjo redno in obenem letno sejo, ki se bo vršila 28 decembra ob dveh popoldne v cerkveni dvorani. Asesment bom začel pobirati ob 1:30 P. M. naprej
Torej prosim vee tiste člane in članice, kateri ste zaostali s svojimi mesečnimi prispevki, da pridete in poravnate dolg pred sejo, da'ne bo treba vsakega posebej opominjati. Po seji pa bomo Imeli utdj malo, domače zabave. Na tej glavni seji bomo imeli) več važnih zadev za rešiti, tako v korist društva in naše D.SID., saj vam je znano, da je prihodnje leto tudi kon-venčnoleto naše Družbe. Zato ste prošeni, da se udeležite te geje, da se pogovorimo, kaj in kako bi bilo boljše za društvo in
našo Družbo sv. Družine.	,	, ,, ...
Ne pozabite udeležiti se te seje 28. decembra! Voščim vsem članom našega društva prav vesele božične praznike in
srečno novo leto!	.
John Densa, tajnik.
kjerkoli; smo samo 3 v druži ni. Bomo sami vse počedili in dekorirali v stanovanju. Kdor ima kaj primernegajjaj pokliče KE 7176.____________(254)
Popravljamo pohištvo
Popravljamo tapecirano pohištvo v vaši hiši; pritrdimo springe, iznova napolnimo blazine in vse, kar je potrebno, da bo pohištvo kot novo. Pokličite SW 6890. 1142 E. 66 8t.
(*)
DROBNE VESn IZ SIOVENUE
(Doile preko Trzta)
(Nadaljevanje a 1. etranl.)
za vsako ceno nazaj. Ker Angle-__ še nobenega niso izročili, je Tito hud. Najprej se je pritožil. Sedaj pa poročajo koroški nemški listi, da je 10. decembra pogodbo enostransko odpovedal. Pravi, da Angleži pogodbe ne drže. V resnici so jo držali še preveč, le zločincev ni med begunce. Ali je ta odpoved taktika velikih duhovnov, ki so pritiska-na Pilata, da jim izroči Kristusa v križanje? Morda je Tito pogodbo odpovedal, da bi od Angležev več iztisnil? Naj že bo, kakor hoče, očitno so se v taboriščih ob tej odpovedi vsi odda-
Nujno vas prosimo, da nam pomagate. Izgnani smo iz sta-
Stanovanje iščejo
Veteran, žena in dete nujno potrebujejo nekaj sob. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče EN 0153.
-(252)
(IRO), za katero Amerikanci plačajo 46%. Ta organizacija bi morala preseliti begunce iz Italije, pa se ji prav nič ne mudi. Begunci pravijo in ne čisttj neupravičeno, da se uradniki boje izgubiti dobre službe pri tej organizaciji, ko ne bo več beguncev. Zato hočejo, da bi ti bili še leta in leta.
V BAGNOLI PRI NEAPLU čaka več sto slovenskih beguncev, da jih ta organizacija prepelje v Argentino. Tri mesece čakajo in rRO jim obljublja vedno znovS, kdaj jih prepelje, toda svoje obljube, ne izpolni. Begunci pa čakajo in stradajo. Veliko
če kupujete ali če prodajate
hišo, farmo, lot, trgovino ali obrt, se vselej zanesljivo obrnite do nas, kjer boste dobili točno in zanesljivo postrežbo.
J. Knific
820 E. 186. St.
IV 7540 ali KE 0288
(Thur. - x)
■------------ p či t. tliva ju ah ovittuwjv* ,
hnili, begunci in njih angleški usmiljenja in humanitarnosti je
^Izuradapredw&fe^sv^mwitl
prazniki, zato vam vsem odbornikom in odbornicam, vsem bratom in sestram, prijateljem in znancem želim, da bi jih srečni
1.1.	v„ ----
res le na papirju.
V ŠPANIJO je odšlo iz Italije pet duhovnikov: Milavec CI-
ital Ri Iff
“varuhi.” Oboji so titovcev do grla siti.
TITOVA KOMISIJA TUDI
IZZIVAj_______________________________________________
drje"!ztabMiScH^5!!!aia iz- dr. Stopar Anton in Br
gihila tudi titovska komisija. T/t Alojzij. Tudi kakih 20 slnven-
________________ .	je poprej delala tudi take stvari: altih študentov že študira na
__________ let.	Nekega večera je ta komisija šla španskih univerzah.
Tudi lansko leto smo se veselili Božiča, ali žalibog, da 13 -lz taborišča. Na cesti blizu an-	_____o—
gleške vojašnice je padel strel.
proti ognju. viharju, s* avtomobile, lip* Itd, « lahko ln sumljivo obrnete na
L. Petrich — IV1874
UMI KHDUB AVB
Beneški zastori
Napravim po vaši meri jeklene beneške zastore. Izbera 3 barv v jeklu in razne barve trakov. Frank Adamič da zanesljivo delo in po zmerni ceni
Tru-Shade Venetian Blind Co.
22812 Nichola* Ave. zadej IV 6232
(Wed-Fri-x)
SEDMAK
Moving & Stonge
albo
light expressing
1024 E. 174 EL
KE UM
Bolezni na mehurju In Delih
Ako imate težave » vodo In vae peče v odvodnem kanalu, »11 če morate večkrat na vodo ali Čutite bolečine v hrbtu, Je to nevarno znamenje. Po-jvetujte se z zdravnikom, ki Ima 15 let uspeino lzkuinje v bolnifcid v tel posebnosti.
DR. PAUL W. WELSH
HYDROPATHIC CUNIC
«23 Citlaena Bldg. 850 Euclid Ave.
Telefon MAln «011
Uradne m: 10 do 4 razen ob mdah in po dogovora
RENU AVTO BODT CO.
Popravimo val avto ln laetarvama da bo kot nov.
Popravljamo bodv la tzodzrjn Welding)
JOHN J. POZNIH GLenvUle MO.
M Uri Utni It
East61st St Garage
FRANK RICK laatolk
1109 E. IM St. SEnderton 9231
Be orlporoCa za popravila ln barvanje vaiega avtomobila. Delo točoo-ta dobra	' I
i*-1 '	J :/ 'i	
	flf
	
	
	
in veseli obhajali še mnogo let.
naših članov, ki so se lansko leto z nami veselili, ni več med nami. Molimo za njih dušni mir in pokoj. Njih družinam pa naše globoko sožalje.
To nas opominja, da bodimo vedno pripravljeni m zavarovani. Če kdo ni pri nobenem društvu, naj pristopi k nam, v Družbo sv. Družine. Priporočal bi, da bi vsak vsaj enega novega člana pridobil.	.
Ker bo prihodnje leto konvencija in prihodnja seja bo letna seja ter volitev odbora za 1948, pridite v velikenrtte-viiu, ker bo treba več važnih zadev urediti za dobrobit dru-
StVa K sklepu voščim vam vsem vesele božične praznike in
srečno novo leto 1948,	■	..
Joseph Buchar, predsednik.
Komisija se je takoj pritožila, da begunci nanje streljajo. Vsa stvar je postala neprijetna. Toda kmalu so priče povedale, da je streljal eden Titovih ljudi sam, da bi tako vrgli sumnjo na begunce.
“LEPE ŠKORNJE IMAŠ, TO-
—Na ameriških sejmih so i-meli včasih veliko zabavo s tem, da so lovili živega prašiča, ki so ga na debelo pomazali z mastjo, potem so ga pa spustili med lovce z zavezanimi očmi. Kdor ga je ujel, ga je smel vzeti domov.
Iz urada tajnika društva sv. Družine št. 1 DSD
Joliet, 111. — članstvu društva sv. Družine št. 1 se tem potom naznanja, da se bo vršila letna seja v nedeljo dne 28. decembra ob navadnem času v Ferdinand dvorani. Vsi člani in članice so vljudno vabljeni, da pridejo na sejo, ker bo zelo važna za društvo in vse članstvo. Na glavni letni seji se ukrepa in napravi smernice za korist in napredek društva za bodoče leto, zato je dolžnost vsakega člana in članice, da pride na sejo, ker le z sodelovanjem in dobrimi nasveti za društvo vnetega članstva je mogoče napraviti konkretne sklepe in določbe za nadaljni uspešni napredek društva.
Prihodnje leto se vrši konvencija DSD, tudi o tem bo tre ba na glavni seji razmotrivati in napraviti kake načrte, po katerih se bo društvo ravnalo in delovalo za prihodnjo konvencijo. Na tej seji bo tudi volitev odbora za leto 1948, ki bo _ dil društvene posle v prihodnjem letu. Vse te zadeve ra se razne druge se bo moralo urediti in rešiti na glavni seji 28. decembra, zato je neobhodno potrebno in važno, da se članstvo seje udeleži in pokaže svoje zanimanje za društvo in nje-»Tu nsDrpdok
Tem potom tudi poročam članstvu, da je društvo zgubilo enega člana in eno članico, to sta: Louis Planton, ki je umrl v West Leinn, Oregon, in Mary Krall, Jti	“j '
lietu. Naj počivata v miru. " J~'fc "° ” 'n’‘“n"
“aSe Upam^da ne bo to moje vabilo samo glas vpijočega v puščavi, d% ga boste upoštevali, ker je namenjeno le v vas dobrobit in korist vašega društva in nase lepe organizacije DSD.
Končno voščim vsemu članstvu našega društva in vse elanom in članicam kakor tudi glavnemu odboru srecn0> "d«; vo in uspešno novo leto z željo, da bi DSD dobro napredovala v članstvu in finančno v novem letu 1948.
Z bratskim pozdravom, ^	. Smrekar, tajnik.
Društvo iv. Družine št. 11 DSO
Pittsburgh, Pa. — Vsemu članstvu društva sv. Družine st. 11 DSD tem potom naznanjamo, da se bo vršila glavna letna seja v nedeljo 28. decembra ob devetih dopoldne v Slovenskem domu na 67. ceBti.
VARIŠ.” — Titova komisija, ki je hodilo po taborišču, je bila sicer mogočna, toda prijetno ji ni bilo preveč. Kadar se sprehajajo titovski oficirji v lepih škornjih po taborišču jih otroci dražijo; “Lepeš kornje imaš, tovariš. Kateremu domobrancu si jih sunil (ukradel)”? ZAMENJAVA DENARJA.
- Razmere v Avstriji, kjer živi največ slovenskih beguncev so zet©^*eustaljene. Zlasti avstrijski denar, šiling, vedno bolj šepa. Pri tem so’ tudi begunci prizadeti, že leta 1945 so morali begunci zamenjati denar in so izgubili takrat 60%. 20. novembra letos je izdana nova uredba o šilingu. Tri stare zamenjajo za enega novega. Kdor ima de-
DELO DOBIJO
ženske
za
čiščenje
Dnevno ali nočno delo. Plača
Zglasite se v
Employment Office
The May Co.
MATERI
Mary Markovich
ki naz W ra vedno zapustila In v Bel* zaspala 25. decembra 1943.
Štiri leta Je že minilo, odkar si se ločila od nas, črna zemlja te pokrila, žalostno Je to za nas.
Grob smo tl okrasili, verno smo na njem molili, sonce naj obseva to (tomllo, kjer truplo zdaj počiva tl.
Spavaj v grobu, draga, dokler te angel ne zbudi, takrat veselje bo, ko se skupaj snidemo.
Žalujoči ostali:
SOPROG in prROCI.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
HE 2739. 1141 E. Slst SL
HiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiii
Avtomobili ln oouusar vot icuiu! m uo . ,
Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo t-
6562 ST. CI4IB AVENUE	T,1'; ENdloott «563
=	COLLINWOODSKI ® ®	*	.... I
S 452 E. 152nd STREET	IeL: IV*nhl>e ““ =
................
SE priporočamo za POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN CA BARVANJE AVTOMOBILOV.
- SUPERIOR BODY & PAINT (0.
6005 ST. CLAIR AVENUE
PRANK CVELBAR, lastnik._______
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kanovega
MALI OGLASI
Voščilo k praznikom!
Mr. in Mrs. John Novak iz 1180 E. 60. St., voščita vsem sorodnikom in prijateljem vesele
j jvimHi »* j^ "	■	j®*	,	..
Sorodnikom pa v imenu društva sedaj ob denar, ki so ga imeli v
denarnih zavodih še od prve za-
nar doma, izgubi dve tretjini, božične praznike in srečno novo
Kdor je naložil denar po decem- ]et0 1948.
bru 1945, temu to ostane ne- -----------------------—------------*”
spremenjeno, ne more pa prosto'	I^pa prilika _
dvigati. Stare vloge pred decem-1 Naprodaj je lepa trgovina in brom 1946 pa so čisto izgublje- hiša za 2 družini; vsako stano-
ne. Ker radi predpisov niso mo- vanje 4 sobe. Nahaja .
gli dvigati, so nekateri begunci 15917 Saranac Rd. Lastnik dela in prodaja fine klobase ter posušeno meso; izdelovalnica za
menjave. Novega denarja res nimajo begunci preveč. Toda tisti, ki so kaj zaslužili, so pridno varčevali za pot, kadar se jim odpre v tujino. Ker so taki imele denar večinoma doma, so izgubili dve tretjini. Za reveža je tudi manjša izguba velik udarec. Naj pripomnim, da so v špittal-ikem taborišču največ zaslužili j izedlavanjem suhe robe.
IRO ORGANIZACIJA ZA URADNIKE. — Vsa taborišča v Italiji so pod oskrbo mednarodne organizacije za begunce
3UOC11V liivou j	---
cementne bloke in sušilnica za meso zadej. Lastnik odide iz mesta. Prodaja vso opremo, do. bro pohištvo, Ford Coupe v prvovrstnem stanju. Vse skupaj za manj kot $8,000. Odprto od 2 do 5 popoldne ob sobotah, do-1 kler bo prodano. Pokličite agente po 6 zvčeerna RA 8682.
(252)
Sobe v najem
3 poslopja na 1 lotu, za trgovino, ni pripravno za malo dru. žino. Nahaja se na 6302 Edna Ave. Pokličite HE 2094.
, BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA
dobrega očeta
Jakob Peklenk
M p. ie Beg raUical k dne 25. decembra 1946.
Eno leto je že minilo, kar si lotil se od nas, v grobu hladnem zdaj počivaš, žalostno je t» za nas.
Spavai v grobu, dragi 'H. dokler Te angelj ne zbudi, takrat zopet bo veselje, ko bomo zopet združeni.
Žalujoči osuli:
MARY SMRTNIK in zet JOHN, in VICTOR BUD AN.
Cleveland, O. 24. decembra 1947.
STEVE F. PIRNAT
6510 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio—HE 3500
I POŠILJA DENARNA NAROČILA v Evropske države, vse poiiljatve K> jamčene.
PRODAJA ZABOJE za obleko in jestvine, sprejema pakete ter vse potrebno uredi za odposlati v stari kraj.
VRŠI U°ADNE NOTARSKE POSLE: za točno ln vljudno postrežbo se cenjeni rojaki lahko zaupno obrnete na nas urad.
STEVE F. PIRNAT
Niiim naročnikom v Chicagu
naznanjamo, da sprejema naročnino za nas list, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST” v Chicagi, na na »lovu 1849 W. Cermak Road.
Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo.
“WIT” TO YOU
1931 E. 79th Street GA. 7641
bene skrivnosti ni zame več v njem.’’
"Samo domišljate si, da sve-
Temeniške doline, poln zelenja sliš, da menihi nimajo drugega čen človek in pozdravil s širo-in sonca, jih je prijazno gledali dela kakor loviti in v krdelo kim črnim klobukom.
Im vcKiam aa? nra n i q ti umrHliivo Vnrlo Volf. “Kai nl&ŠiŠ kOfl 16. tl. Str&h
Stal je tam kakor spomenik, “Kar zmeljen, tudi presejem stgrobitne domačije. -	dpbro. Zato pojdem, le Slabe
Vrnil se je v hišo. Obraz se'naj se prej vrne. In da Polone mu je svetil irf srce mu je bilo ne bo skrbelo, kje ji je brat, polno vere in upanja.	| pojdita z Nacetom kar precej
Vrbičev gospod je drethal za tja."
mizo. Fantje so se igrali s sestrico, ki je oprijemši rogačka-la med njimi in se glasno sme-
jala.
A ko je v hišo stopil on, je zavpila še glasneje, mu zakora-cala naproti in se z obema ročkama oklenila njegovega kolena. Obraz se mu je fasvetil še
XXV
Do Velikega Gabra sta Linhart in Kuralt po velikem že zvedela, kaj Slabeta posebno tišči in da jo mahne še do samega cesarja, če glavar ne pomore do pravice njemu in seso-ski.
“Tako tako, vidiš!" ga je Ku.
Med jelševjem in vrbjem je zamudno krivenčila mlada Temenica.. Nad Bratenco je s strmega hriba v sončno nebo bo-la stara cerkev na Primskovem, vsa reber je bila obrasla s trs-jem, ki so se vanj skrivale zidanice, bele lise, in si mižikale z Malim in Velikim Gabrom.
“Lepo, res je lepo,’’ je zmagovalo tudi Kuralta.
“In stiški samostan je udelal Primskovo in postavil cerkvico,” je Linhart pravil. "Primskovo je lep in ve^n spomenik Stične.”	!
“Na Primskovo je bila božja j pot Žalostne Matere božje,” se1 je Slabe vtikal. “A ono leto so z Dunaja poslali tako postavo, da ne sme biti več. Kaj pravite, zakaj ?”
“Belj menihi h Stične so shodili božjo pot na Primskovo,” mu je Kuralt odgovarjal. "Cernu? Da bi tlačan pri Materi božji iskal pomoči in zavetja. Ce ga je kaj prida in moža, si
se zganjati smrdljive kozle, kakršni ste vi, ki precej plaho pobesite glavo, če gosposki čred-nik birič le poči z bičem?”
“No, no," se je' Linhart smejal in tolažil Slabeta, ki je debelo gledal hudega Kuralta, “saj gospod ne misli tako hudo.”
Klanec se je stegnil na položno cesto v Dolge dole, voznik je pognal, a konji so plašno od. skočili.
Iz gabrove sence ub cesti se ie dvignil mlad, mestno oble-
“Kaj plašiš konje, ti, strah cestni!” se je Kuralt togotil.
“Nikar no!” je dobrodušni Linhart spet popravljal. “Saj vidiš, studiosus viaticus — potujoč dijak je.”
“Ne zamerite,” se je mladenič smejal, “le pozdraviti sem vas hotel, ne plašiti. Popotni vem res, dijak pa ne več.” “Torej ste že doštudirali in znate vse?” se je Kuralt una-čal. “Kaj se vam mara! Jaz, glejte, se učim- ven in ven skoraj že dvajset let, zman pa le
bolj, pobožal ji je mehke la- j ralt udaril po kolenu. “Le hud
ske in se nasmehnil. Punčki se bodi in nikar se ne vdaj 1" vc K» j<= noj h--- -............—- -
jp glavica nagnila nazaj, iz mo-l “jn re8 zapreti, da pojdeš do po nobeni postavi ne bo dal jedrih očk in rdečih ustk se je cesarja, če se ti pravica precej mati božje potil’ ’ smehljal angelček.	( ne odmeri,” ga je tudi Dnhart -Re3;- je Linhart pomagal.
"Oce-. t oce . . cickala . ’’ščuval.	^	“Ljudje smo otroci, ki se bo-
jp prosilo.	| “Da, glavar naj sprevidi, da jimo Boga Očeta in se zateka-
“0, čičkala bi rada? se je gj mo^ gospodar, ne pa poni- mo k materi — k Materi božji, pripognil in si jo dvignil v na- ^ hlapec.”	| Nobena postava nam ne more
fpčje- “Kajne, upehala si se? ’| „Brez skr|^ privijem gai>’ je: ubraniti molitve."
“Dremlje se ji,’ je Nace,ve-,S|abc kjmal jn se ^udil gospo-'] “Uprite se, nalašč vsi hodite #el, “Ančka naj jo da spat. ■	y ]-ar ]epo govorita z na Primskovo!” ,
“Qtnilralfl . . StOlkala • •	••	rr„i__l_________"1/oU Ki on <7 rrnennaVn run.
“Stojkala . . • stojkala se je mala upirala.
“No, pa Stoj ali spet tekaj," sp je oče vdal in jo postavil na
njim. Trlep, hm, meni prav. V deželo res sili neki čisto nov čas. Dosihmal prava in ja-ra gospoda še pogledala narav-
tla, a to ji ni bilo prav po vo- nogj nj kmečkega človeka, ni-
lji.
“Cicaj . . -stojkala .	. ” je
ukazovala.
“Aha ...aha . . .".jo je razumel, sedel in si jo postavil pa kolena.
“Stojkam . . . stojkam . .” je veselo žjvljala, mu droben-cala po kolenih in se stegovala, (Ja bj ga ujela za brke, kmalu *	'v 'ela in mu zadremala
Nace je poklical An-
l;ar da bi se tako po domače menila z njim—
Cesta se je napenjala v klanec pod Medvedjekom. Linhart je pokimal na levo, tja so
“Kako bi se z gosposko rva-li mi, če so se je zbali že sami stisk; menihi?” je Slabe zmajeval z glavo.
“Saj «e je niso.”
“Niso? Zakaj pa več ne vodijo božjepotnikov ne na Primskovo ne na Muljavo ne na Krko?”
“Ker božjepotnikov ni več!”
se obrnile oči vseh. Naj lepši del je Kuralt revskal. “Kaj mi-
-AND THE WORST IS YET TO €OUE ‘-in najfaojše šele pride
malo, pa bo v Novem mestu.” “Danes ne bo mogel do glavarja, počakati mu bo do jutri, a pojutrišnjem bi se uteg-nii že vrniti.”
“Da bi le dobro opravil.” Trlepu so misli hodile za Slabetom in se vračale k sinovom.
“Kaj pa ti?” je pogledal “Ali se boš še dolgo kujal?” France je rdel in molčal. “Neroden si, veš.”
“Pa naj bom!”
“Ampak zadosti dolgo, zdaj že lehko stopiš v Stično in uravnaš, da boš kaj kmalu tudi ti noge imel pod lastno mizo.” “Dokler Pobereta ne bo semkaj, ne pojdem."
Trlep ga je gledal, a v očeh mu ni bilo jeze, prej dobrota in pohvala.
“Vidim, ne boš Je še zobal svoje soli,” je počasi dejal in i
ystal.
“Oče, pojdite, uravnajte vi, jaz res ne morem,” je France že prosil.
ii
g. 1H1—**»111034 ar----
:.k '	-
K.
Bivša japonska bojna ladja — muzej,— Mikata, bivša ladja prapornica ez-admi-rala Togo, je spremenjena v muzej. Ladjo so vdelali v cement v Yokosuka pristanišču. i’ njej bo umetnostni muzej en zabaviliipe. Do sedaj pa imajo notri vstop le okupacijske iete, ker leli ladja v notranjosti V. S. morn niške baze.
Vesele božične
praznik*
srečno no'do leto t

ICE CREAM
THE TELLING-BELLE VERNON COMPANY
Pmiijt nad petdeset let

ENdicott 1500
CARL J. PROBEK
novo izvoljeni councilman 15. varde
ŽELI VSEM SVOJIM ŠTEVILNIM PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
V BLAG SPOMIN
DELETE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENEOA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOF3CGA IN OČETA
Rudolph Bukovec
ki is m redno zaspal in rti lcčtl cd svojih drazih 24. decembra 1937.
De:st let Je že minilo cd bridkega spomina dne. ko 3cr poklical Te 1: k sebi. dragi eeprog in ljubljeni oče.
Pa mi Te nismo posablU. v srcih avl se blag spomin, ptiivaj mimo, soprog in ote in prosi pri Bogu za naš.
Žalujoči ostali:
AGNES, soproga:
RUDOLPH. ANTHONY in CARL, sinovi.
Cleveland O.. 34. decembra 1947.
toliko, da vem, kako malo zngm."
“Sveto pismo šem premlel že vse.”
“Lectorčm unius libri timeo — bralca ene same knjige se bojim; prazni ste, če niste zajemali tudi drugod.”
“Da,” se je tudi Linhart vtikal, “učit; bi se bili morali ex Sacra seriptura, ex-traditione, ex raitone — iz svetega pisma, iz ustnega in zgodovinskega izročila In iz razuma, ki nam ga bistrijo knjige učenih mož."
“Sveto pismo, pravijo, je knjiga vseh knjig,’ ’se je mladi človek branil. “Ce sem ga pretipal prav do dna, je, mislim, že nekaj.”
“Tako ste vi prvi. ki ste ga zmogli. Do zdaj ga še nihče ni
talrn v čintn. Hn hi rtainl* Nn.
to pismo že tako dobro pozna-
te,” je Kuralt spet postajal
hud. “Pa vam bo požreti ia dosti učenosti, če hočete sveto pismo zmoči in vsaj nekoliko razumeti.”
(Dalje prihodnjič.)
Singles—$2 up Doubles—13 up Dining Room and Bar
Free Parking
IMPERIAL
F. H. WITTENBURG
NAZNANILO IN ZAHVALA
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, da jo preminula mati in soproga
Previdena s sv. zakramenti za umirajoče je
zatisnila svoje oči 4. decembra 1947. Rojena je bila v Velikih Laščah. Pogreb se je vršil iz Frank Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Hedvige v Lakewoodu, kjer je pokojna živela večji del od svojega prihoda v Ameriko.
Po sv. maši zadušnici smo jo v spremstvu duhovnika položili k večnemu počitku na pokopališče Kalvarija.
Iskreno se zahvaljujemo č. g. Rev. Joseph CeT lesniku iz West Parka za podelitev sv. zakramentov. Ravno tako se zahvaljujemo župniku fare sv. Hedvige na Madison Ave. za obisk bolne, podelitev sv. poslednjega olja in blagoslovitev trupla v Zakrnjškovi kapeli, za opravljene molitve za umrlo in za spremstvo na Kalvarijo.
Dalje se zahvaljujemo vsem številnim prijateljem in sorodnikom za okrasitev mrtvaškega odra s tolikimi venci. Dalje se zahvaljujemo vsem darovalcem za sv. maše, ki se bodo brale v raznih cerkvah, tukaj in v stari domovini za pokoj njene duše.
Iskrena zahvala nosilcem krste. Lepa hvala članicam društva sv. Ane št. 4 SDZ ter članicam podružnice št. 25 SŽZ za molitev ob krsti. Enako se zahvaljujemo vsem, ki so dali brezplačno avtomobile za spremstvo pri pogrebu. Zahvalo naj prejmejo vai oni, ki so prišli pokojno kropit ter jo spremili na zadnji poti na Kalvarijo.
Lepa hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za vzorno vodstvo pogreba ob izgubi drage matere in soproge. Končno se zahvaljujemo V3em, ki so nam stali ob strani v težkih urah bolezni ter nas tolažili ob bridki ločitvi iz njenega zemeljskega življenja v večnost.
Ti pa, draga žena in mati, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Tvoja duša naj se veseli nad zvezdami. Nikoli Te ne bomo pozabili in se Te bomo vedno spominjali v molitvah. Ti pa za nas prosi Vsemogočnega, da se enkrat snidemo v nebeških višavah.
Žalujoči ostali:
FRANK, soprog
ANGJELA ARKO, TEREZI A GOLDEN, FRANCES LEVSTIK, hčere FRANK, tin
TONY, JERRY, VICTOR, vnuki JEANETTE, LORETTA, THERESA, vnukinje
Lakewood, Ohio, 23. decembra 1947.
FOR YOUR HOLIDAY PARTIES
I*FREE DELIVERY - FREE DELIVERY - FREE DELIVERY«!
BEER - WINE - ALE
UQUER’S MIXERS
ARLINGTON BEVERAGE
786 Eait 125th Street
GORDON CHERNEY—The Music Man, Prop.
THE FREE (J I ftJSt DELIVERY NO. ™ ■ «	7 * J 4
HERE H IS FOLKS!!
Drive in Auto Radio Service Rain or Shine
SPECIAL THIS MONTH’
AUTO WASH—$1.00 . . . POLISHING $5.00
Lake Shore Hi Speed Senice
E. 140th end Lake Shore Blvd.
DON LUTZ—RADIOTRICIAN
BETTER RADIO SERVICE SINCE 1924
•VAt'At Tv? Tv?	■ '» *	* * ■' * * *
BILL THE MOVER & SONS
Storage - • Packing Shipping ■ - Crating
No Job Too Big or Small
ANOTHER JOB WELL DONE Member of Veterans
GA. 3312	1203 E. J08th St.
MMranmnam
j A. PAUL TINCHER
Handwriting Expert
Expert, All Questions of Forgeries
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiii
Expert, All Questions of Forgeries Age of Inks, Paper, Typewriting, Court Photographs Nighta—HE. 1622
| GUARDIAN BLDG.
MAin 7696
BUY NOW!
Your Favorite Place to Buy
TURKEYS
CHICKENS
DUCKS
EGGS
All Kind* of Chicken Feed
(0LLINW00D POULTRY
14801 Saranac Road	Liberty 3866
We Welcome Your Inquiries For
INSURANCE
On your business, your home, your auto, your personal property and you? Hfe.
R. Wells Ruby and Associates
“Complete Insurance Serviced
1115 Schofield Bldg.	East 9th «t Euclid
SUuertor 4141	3 Eves. EV. 4141
superior	0pcn d,ny 8;30 to 5:30
Saturday. 9:00 4o IDO
Kalhryne, Modiste
Personalized
Dressmaking
•	BRIDAL GOWNS
•	BRIDESMAID’S
OUTFITS
•	LOUNGING WEAR
•	MADE TO ORDER
•	EXPERT
ALTERATIONS
•	REMODELING
9501 EUCLID AVE. GA. 7560
OPEN FOR BUSINESS!
BEACHLAND BEVERAGES
890 East 185th Street
OPPOSITE SHAWNEE AVE.
With A Complete Stock Of
BEERS - WINES -'ALES - CHAMPAGNES CORDIALS - MIXERS - AND SOFT DRINKS
S rioweriana n| i
I
Get Your Xmas Beverage ■> Needs Here!
CARNEGIE Flowerland
THE FINEST
IN FLOWERS
FOB EVEBY OCCASION Careful PttMnal Attention Given Each Order Large or Small WEDDINGS - FUNEBALS HOSPITALS - COBSAGES CUT FLOWERS - PLANTS BIBTHDAYS — ORCHIDS You’ll Like Oor Arttotic
Designs—Reasonable
We Telegraph Flowers Everywhere
10828 Carnegie Ave. RA 6110
OWNED AND OPERATED BY
BILL and JACK EPAVES
Plenty of Free Parking Space in Rear
IVanhoe 4453

GREETINGS
WHITTIER
HOTEL
1687 East 55th Street
EN. 9211
DON H. WHEELEK Mgr.
—1
Your New Permanent Is An Assured Success Here.
- a	All Work Guaranteed.
! fits	Monday-Tuesday Special
A ILJ I	shampoo and Hair Style—$1.25
^ ■fg I	Complete Beauty Service
• Call or Phone Today for Appointment Permanents—$5.50 up	Cold Waves—$10 and up
MARIE RKARD BEAUTY SALON ,
17216 Grovewood Ave.


PAINTING DECORATING
•
Interior — Exterior
Estimates Free
J. S. KING CO.
GL. 8053	GL 8712
ATTENTION •MOTORISTS
Benko’s Service Garage
COMPLETE
CAB REPAIR SERVICE ON ALL MAKES OF CABS
Brakes—Clutches—Battery Service Expert Body & Fender Work
PAINTING & WELDING
MARTIN BENKO, Prop. EX 4241 — 6623 St. Clair

WHY SUFFER from
SINUS-NEURITIS
IARTHRITIS-RHEUMATISM
HAVE RELIEF NOW : GET RESULTS HEALTH WITHOUT DRUGS
Roche Health Service
Hours 9 A.M. to 9 P.M.
10415 St Clair Ave.
GIL 4121
ATTENTION
VeteranaCMUan*
DESMO SCHOOL SHOE REPAIR
G. L Approved REGISTER NOW—DO NT DELAY Leam n Profitable Trade
CLASSES:
*	a. it te i r- M-
1 F. M. to « F. M.
•	P. M. to 19 P. H
Interview at
418 FRANKFORT AVE.
or
Phone SU 5542

and DELICATESSEN
22362 LAKE SHORE BLVD,
In The New Shore Center Bldg.
NOW OFFERS DELIVERY SERVICE
on
BEERS-WINES-ALES—MIXERS SOFT DRINKSt-COLD CUTS
Call REdWOOd 0706	JOHN SIMČIČ. Prop.
The Dedaetano & Parrino Co.
WHOLESALE AND RETAIL FRESH FRUIT AND VEGETABLES DAILY HOTELS — RESTAURANTS — STORES WE CATER TO PARTIES, WEDDINGS, ETC. QUALITY GROCERIES - COLD CUTS COMPLETE LINE FROZEN FOODS BEER AND WINE TO TAKE OUT Call Ue for Free Delivery
1958 E. 105th STREET Eudid 105th St Market - CE 7442
GREETINGS
A. ZECHMAN
UNOLEUM
MElroae 5042
3409 Lorain Avenue
' loooooooooooooooooooeooooo’
Business Opportunities
AUTOMOBILE AGENCIES WANTED. CONFECTION. ERIES, GROCERIES-MEATS GAS STATIONS, ANY KIND OF BUSINESS
Call us for appraisals; we have plenty of cash customers
TO BUY OR SELL
CALL THAT JOVIAL IRISHMAN W. J. SHAHAN The man who knows and really sells businesses; 23 years In Cleveland
Tower Investment Co.
MAIN 8174-8175 621 HIPPODROME BLDG.

aithtioh
BEAUTY SALON PATRONS
COSTUME JEWELRY FINEST SELECTION
BEAUTIFUL ASSORTMENT HOSIERY
available in Three Lengths Short - Medium - or Long Glorious New Shades
COSMETICS THE PRESENT THAT PROMISES A PRETTY FUTURE!
PERMANENT WAVE Holiday Special $5.50 up
MARIE RKARD BEAUTY SALON
17216 Grovewood Ave.
ATTENTION CAR OWNERS
DO IT NOW ' •
Complete Tawing Service
n't General Auto Repair , ■' t J
All Make Cars — By Experts _ COLLISION WORK—AUTO PAINTING
BILL'S GARAGE
KE. 3251
15448 ST. CLAIR AVE.
KE. 4813
VETTER CUT GLASS COMPANY
BODY AND FENDERJ REPAIRS- BAER FRAME AND AXLE SERVICE TRIMMING AND PAINTING
SCHAEFER BODY, INC.
Henry Krueger 5009 Superior Avenue ENdicott 0025
SERVICE b Our Motto
Sinclair Gaa Lubrication • Washing Polishing > Simoniiing Tikat • Batteries Accessories
215 HURON ROAD Near Ontario
PLATE GLASS MIRRORS Made to Order and Re-Silvered
Furniture Tops, Plateaus, Monograms, etc.
Rock Crystal Cut Glass Goblets, Sherbets, Salad Plates Cut Glass, etc.
Mfgd., Repaired and Matched
CHerry 8090 Factory Prices
JEWELRY FOR EVERY OCCASION Priced to every purse. . . atyled to every taata
WALTER F. METER
QUALITY JEWELER 12509 St. Oahr #ve»«ia
GREETINGS
Cleveland Grocers Baking Co.
3843 Woodland Ave. ENdieott 4020
Jos. C. Bycoskie
8 A.M. to 8 P.M.
CLOSED SUNDAYS
FAIRFIELD SERVICE STATION
W. 14th & Fairfield CH. 9457
.... SURE!
You’veheard about
MAIL-ME-M0NDAY
Bui do you know. Mr. Busineu Man. that "Mall-Mo-Monday" wlU taro you 1 considerable money, tirno and worry? ' 1 It'« the proved, nation-; wide bookkeeping and • tax service ,that thou-! sand« of firm« are ftn-ij Caib	Ha
•sss.-sr
MAIL-ME-MONDAY
■OOKKIIPING end TAX MITHOD
“Mail-Me-Monday” of Cleveland
Call, Write or Phone 248 OLD ARCADE SU. 6036
Tracy liven A Beverage Store ium
434 EAST 200th ST.	IVanhoe 9510
A FULL LINE OF WINES, BEERS and LIQUORS Call IV. 9510—We Deliver—No Extra Charge Our Rathskeller Is Now Available For PARTIES, WEDDINGS AND BANQUETS FRANK JERIC - TOMMY BANC, Props.
MYRON GLOGER
WELL KNOWN PHOTOGRAPHER
SPECIALIZING IN BABIES and WEDDINGS TAKEN IN YOUR HOME
Phone U. 8389
FOR PROMPT SERVICE
TOWING REPAIRING ALL MAKES OF CARS
FRANK'S GARAGE
1482 Green Road
South of Mayfield EV. 2646
THE EMPIRE PUTIHG COMPANY
Polishing—Plating—Tinning—Japanning Wm. E. Oberg, President
8800 EVARTS RD.	CEdar 1067

>