POROČEVALEC GLASILO KOLEKTIVA KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ Glasilo »Poročevalec« KK Ptuj izdaja delavski svet. Urejuje uredniški odbor: predsednik Ciril Kolarič, člani Tončka Zajšek, Albert Krope j, Miran Glušič, Branko Voljč, Jože Reisman, Silva Gorjup in Katica Kozel. Urednik za kooperacijo Jože Slodnjak. Odgovorni urednik Oton Polič. Uredništvo in uprava: Ptuj, Muzejski trg 2. Rokopisov ne vračamo. Tisk: Ptujska tiskarna Ptuj. Ü ŠT. 1 (II) PTUJ, JANUARJA 1966 LETNIK III Cena 50 par (50 starih dinarjev) LETNE KONFERENCE OOZKS: Z novo organizacijo enot soglašajo vsi komunisti V decembru lanskega leta so imele vse osnovne organizacije ZKS Kmetijskega kombinata Ptuj letne konference. Iz poročil in zapisnikov teh konferenc je razvidno, da vedo komunisti za probleme ter za svoje naloge; težave so le, ko je treba te naloge opraviti. Tretjemu letniku na pot Z današnjo številko »Poro čevalca« začenjamo tretje leto, odkar ga izdajamo. Ne moremo trditi, da je to že jubilej, je pa zanesljiv znak, da niso imeli prav tisti, ki so našemu časopisu prerokovali kratko življenjsko dobo. V današnjem razgibanem gospodarskem razvoju morajo biti proizvajalci in upravljalni seznanjeni z vsemi važnimi dogodki, da lahko pravilno ukrepajo. Na zelo širokem kombinatskem območju je težko sproti obveščati kolektiv samo s sestanki, okrožnicami in oglasnimi deskami. Tu. je bila vrzel, katero smo poskušali zamašiti s »Poroče valcem«. Z današnjo številko nismo začeli samo tretjega leta izhajanja, ampak z povsem novim obdobjem. S priključitvijo KZ »Jože Lacko« in s ustanovitvijo obrata za zadružno^ kooperacijo bo naš »Poročevalec« dostopen tudi vsakemu kmetu kooperantu. Ne bomo ga seznanjali samo z delom našega podjetja, pač pa mu bomo po svojih močeh pomagali z raznimi nasveti in izkušnjami, ki jih naši strokovnjaki vsekakor že imajo. Želimo tudi, da bo kmet v našem časopisu obelodanil svoja mnenja in izkušnje ter po hvalno ali kritično ocenil delo kmetijskega kombinata, posebno pa še obrata za kooperacijo. Naslednja sprememba, ki bo menda slabo vplivala na nekatere bralce, je odločitev, da bomo odslej časopis zaračunavali po 50 par (50.-— starih dinarjev). Stroški izdajanja so precejšnji ter je po našem mnenju prav, da vsaj del nosimo tudi sami. Še vedno pa bo podjetje nosilo levji delež stroškov. Prepričani smo, da boste tudi v bodoče ostali zvesti bralci in sodelavci našega »Poročevalca«! Uredništvo Referendum 22. decembra je glasoval kolektiv Kmetijskega kombinata Ptuj na referendumu o priključitvi kmetijske zadruge »Jože Lacko« kot obrata za zadružno kooperacijo. Od 1396 zaposlenih je glasovalo 1242 ali 88,8 %. Za »da« se je odločilo 1071 zaposlenih ah 86,2 %, proti je glasovalo 163 članov ali 13,1 %. Neveljavnih je bilo 8 glasovnic. Rezultati po voliščih: Enota Glas del. /a .Da" Zr „Ne" „Da" Dornava 58 55 i 94,8 Farma prašič. 49 26 19 53,1 Gozdarstvo 116 92 24 79,3 Kidričevo 122 95 27 77,9 Klavnica 12 3 9 25,0 Mizama 31 30 1 96,8 Mlekarna 64 54 10 84,4 »Osojnik« 95 86 9 90,5 Pragersko 48 43 5 89,6 Podlehnik | 137 123 14 89,8 »Sl. gorice« 106 100 6 94,3 Starše 52 37 15 71,2 Sobetinci 36 33 3 91,7 Tvhnoservis 62 58 4 93,5 Turnišče 45 35 10 77,8 Uprava 76 70 4 92,1 Zavrč 133 131 2 98,5 OOZKS na Farmi prašičev je še mlada organizacija. Ustanovili so jo šele oktobra lani. Prej so bili vsi člani v OOZKS uprave kombinata Ptuj. Vsi so za predlog, da se podjetje organizira po specializiranih obratih in enotah, ki bodo ugotavljale in delile dohodek. Sklenili so tudi, da bodo morali na farmi čimprej deliti osebne dohodke po izvršenem delu. Na farmi je zaposlen zelo mlad kolektiv po delovnem stažu. Zato bodo morali organizirati izobraževanje zaposlenih, to pa predvsem o delu v proizvodnji in o organizaciji. Za sekretarja organizacije so izvolili Katico Kozel. VSEH SREDSTEV NISMO SMOTRNO IZKORISTILI Osnovna organizacija ZK na upravi je s svojimi 22 člani po številu naj večja. Na letni konferenci so ocenili dosedanje delo. Reforma je prinesla tudi našemu kombinatu jas nejšo perspektivo. Odstranila j c nekatere neenakosti, ki so bile v kmetijstvu nasproti drugim dejavnostim. Drugo pa je predvsem naloga komunistov, da najdejo in rešijo vsa vprašanja v podjetju. To so neizkoriščene notranje rezerve, kot so varčevanje, delitev po delu in uspehu, izvajanje sprejetih sklepov samoupravnih organov in določil pravilnikov in statuta. Na upravi bi imeli po mnenju članov manj splošnih stroškov, če bi bil osebni dohodek delavcev uprave odvisen od izvajanja predračunov posameznih sektorjev. Z novo organizacijo so se strinjali, saj so prepričani, da se bodo razpoložljiva sredstva smotrneje koristila kot kažejo sedanje analize. Tudi osebna odgovornost bo tako bolj povdarjena, saj bo n. pr. tehnični sektor v bodoče neposredno odvisen od obrata za kmetijstvo. Člani obrata »Tehnoservis« so menili, da se mora brez. odlašanja deliti dohodek po enotah, ker bo vsaka drugačna rešitev slabo delovala na kolektiv. Težave so tudi z delovnim časom. Obrat za goz darstvo dela 42 ur, dočim še vsi drugi 48 ur tedensko, to. pa povzroča večkrat upravičeno kritiko. Komisija za 42 urni tednik bi morala hitre j in uspešneje delati. Na konferenci so tudi ugotovili, da bi bili predračuni uprave že izdelani, če bi vodje sektorjev opravili svojo dolžnost in sporočili svoje potrebe. Tako pa se izmikajo dolžnostim in ovirajo možnost nagrajevanja po prihranku Za sekretarja so ponovno izvolili Leopolda Vertiča. TUDI KOMUNISTI NA VODILNIH DELOVNIH MESTIH MORAJO IZVAJATI SKLEPE OO Druga po številu največja in po delu zelo aktivna je OOZKS na delovni enoti »Osojnik«. Tudi v tej organizaciji ugotavljajo neopravičene izostanke večkrat pri enih in istih članih. Člani so se strinjali z Vsebino poročila, ki pravi, da komunist, ki zanemarja sestanke, zanemarja tudi druge, predvsem delovne obveznosti ter je lahko druž bi celo škodljiv. Člani OOZK so sicer pomagali organom upravljanja, vendar premalo. Sekretar OO je prepričan, da so nekateri namerno zatajili svoje sposobnosti. Preveč je utrjeno mnenje, da se mora vse izpolnjevati, kar rečejo vodilni delavci podjetja, pa bi bilo to prav ali ne. Mnogi člani osnovne organizacije so v raznih organih upravljanja, vendar večkrat samo prikimavajo predlogom raznih šefov. Zato ni čudno, da so taki sestanki mučni, dolgočasni in. končnu tudi zapravljanje dragocenega časa, za hrbtom in vogalom pa so ti člani zelo glasni. Glede delitve dohodka po enotah in po uspehu se člani strinjajo z mnenjem v referatu, da o tem govorimo in razpravljamo že tako dolgo, da so skoraj v to prepričani, šele ob izplačilu ali ob za ključnem računu pa ugotovijo, da je to pretveza. O tem razpravljajo vse osnovne organizacije in tudi ustrezno sklepajo. Zato menijo, da ne morejo imeti člani ZK, ki so na vodilnih delovnih mestih, dvojnih stališč: eno na sestankih ZK, drugo pa pri izvajanju delitvene politike. Vse premalo so storili komunisti, da bi bili samoupravni organi bolj aktivni in bolj odločni. Verjetno je pri teh organih tako malo samo-iniciative zato, ker vpliva na odločitve in predloge močan vodilni aparat na kombinatu. Polovica mesečnega osebnega dohodka, ki so ga dobili v novembru, je sicer delno zadovoljila člane kolektiva, ven-dai je ta ugotovitev pavšalna: pridni ni dobil več kot tisti, ki je slabo delal. Tudi z delom sindikalne podružnice niso zadovoljni. Nedelavnost odbora pripisujejo izvoljenim članom sindikalnega vodstva, ki verjetno niti ne vedo za svoje dolžnosti. Da ne bi drugo leto obravnavali istih ali sličnih problemov, mora novo vodstvo OO takoj odpraviti nedisciplino in nezainteresiranost, skratka neaktivnost pretežnega dela komunistov. Na konferenci so potrdili kot pravilno politiko v kmetijstvu občine, da se socialistični sektor združi v močno gospodarsko organizacijo in da zasebne kmetovalce aktivneje vključimo v vse oblike sodelovanja. Za sekretarja OOZK so izvolili Antona Ileca, za namestnika Karla Tajhmana, za blagajnika pa Plohl Petra. (Nadaljevanje na 2. strani) Precf glasovanjem o pripojitvi zadrug kot obrata za kooperacijo so se vsi kolektivi delovnih enot pomenil o bodoči organizaciji. Glasovanje v Staršah. Z novo organizacijo soglašajo . . . (Nadaljevanje s 1. strani) ŽE VEČ LET NISMO SPREJELI NOBENEGA NOVEGA ČLANA V Zavrču so na letni konferenci OOZK živahno razpravljali o delitvi sedanjega obrata na specializirani delovni enoti vinogradniško-sadjarski in poljedelsko-živinorejski. Živinorejci so prepričani, da bodo težko obstajali, če bodo morali zelo drago krmo kupovati od vinogradniške delovne enote. Sedaj je te visoke stroške kril celotni obrat. Ugotovili so, da bodo končali zaradi rekordne letine grozdja in dobrega hmelja poslovno leto 1965 z dobrim rezultatom. Ta rezultat pa bo močno poslabšalo ekstenzivno sadjarstvo, razmetano po hri bih, ki ne daje pridelka, da bi lahko krili stroške. Zavedajo se tudi, da je rezultat odvisen od dobrega strokovnega kadra, za tega pa ni bilo dovolj pozornosti. Danes imajo n. pr. 7 delovodij, od katerih imajo samo trije srednješolsko izobrazbo. Ravno tako je pri uslužbencih, ki imajo, razen upravnika, samo nižješol-sko izobrazbo. 'Mnogo je bilo povedanega o vključevanju novih članov v ZK. Do sedaj so to zelo zanemarili, saj že več let nazaj niso sprejeli nobenega novega člana. V bodoče bodo člane 00 posebej zadolžili za to delo. Premalo so tudi izobraževali komuniste, saj razen enega člana nihče ni obiskoval kakšne večerne politične šole. Govorili so tudi o večkrat nepremišljeni nabavi osnovnih sredstev, ki so že čez leto ali dve neuporabna, amortizacija pa še vedno bremeni proizvodnjo. Tudi reproducijski material so večkrat nepravilno trošili. Navedli so, da so škropili z dva ali celo trikrat večjo koncentracijo kot bi bilo potrebno. Tudi pri gnojilih ry tako, kot bi moralo biti. Gnojila v slabih in neprimernih skladiščih razpadajo in se razkrajajo. Dragocene hranilne snovi se tako nekoristno izgubljajo, na drugi strani pa vemo, da so tu in tam naša zemljišča že zasičena z mineralnimi gnojili. Tudi tukaj bi lahko mnogo prištedili. Kombinat ima veliko mož nosti izobraževanja delavcev, vendar se jih vse premalo poslužuje. Samo z govorjenjem ne bo mogoče kvalificirati neposrednega proizvajalca. Organizirati bi morali čimveč seminarjev. Na koncu so izvolili Franca Majcenoviča za sekretarja, za namestnika Ludvika Kotarja in Jožeta Žuneca za blagajni- kt\ VEČJE ZAHTEVE, BOLJŠE PLAČILO Osnovna organizacija ZK v obratu »Slovenske gorice« je bila v lanskem letu zelo aktivna, saj je imela edina v kombinatu 8 sestankov. Razpravljali so predvsem o gospodarjenju ter o odnosih med obratom in komercialnim sektorjem kombinata. Mnogo so govorili tudi o delitvi po delu ter o čimprejšnji uvedbi 42 urnega tednika. Že v začetku leta 1965 so sklenili, da bodo delili osebni dohodek po uspehu dela. Tega pa niso napravili. Nepravično je od kolektiva zahtevati, da dela več in bolje, nagrajujejo pa še vedno enako. Pomoči od uprave ni bilo, izgovorili so se na točkovanje delovnih mest. Točkovanje je bilo že končano, nagrajevanja pa še vedno ni po delu. Zato člani smatrajo, da so sami krivi, ker so se dali tako pregovori- ti, naj počakajo, češ, saj bodo ti problemi rešeni za kombinat kot celoto. Prepričani so, da bo reforma v njihovem obratu uspela le, če bodo delavci za boljši uspeh tudi boljše plačani. Ravno tako je nepravično, da se morebitni viški enako delijo na vse enote in zaposlene. Delavski svet obrata bi mo ral biti bolj samostojen v odločanju o problemih obrata. Njegovo delo pa bo še naprej slabo, če bo kdorkoli od »zgc raj« zaviral njegovo delo. Delo teh organov bi bilo lažje, če bi večkrat sklicali predsednike svetov obratov in enot kot nekak kolegij, kjer bi se seznanili s problemi podjetja in z možnimi rešitvami teh problemov. Na obratu imajo tudi delaven aktiv mladine. Mladinci aktivno sodelujejo z drugimi oi gani v obratu ter pomagajo reševati tekoče težave. Niso pa zadovoljni z delom sindikata. Premalo je, da odbor redno pobira članarino in še morda skrbi za ozimnico, druga važna vprašanja pa pušča nerešena. Obrat je v 1. 1965 dosegel lepe finančne rezultate, kljub temu pa se jim očita, da slabo gospodarijo, da ni reda in discipline, oziroma, da so rezultati komercialni uspeh, ne pa zasluga kolektiva. Z ustanovitvijo obrata za zadružno kooperacijo, tako so člani prepričani, bodo lahko še večji uspehi kot so bili. To potrjuje predvsem lanski odkup mošta. Kmetijske zadruge zaradi nižje marže niso hotele mošta odkupovati, zato pa so ga začela odkupovati druga podjetja. Za sekretarja so ponovno izvolili Aleksandra Rajha, Franca Medveda pa za namestnika. J? - y— Na dosedanjem obratu »Osojnik« je bilo zelo živahno. Reorganizacija je tukaj največ spremenila. Posnetek: O. Polič Obrat Osojnik ima 3 delovne enote Po dolgotrajnih razpravah o reorganizaciji kmetijske panoge in o prehodu na organizacijo specializiranih delovnih enot končno v teh dneh delimo na dosedanjem obratu Osojnik sredstva za proizvodnjo po novih delovnih enotah. Dne 22. decembra 1965 se je sestal celoten kolektiv. Na zboru smo obširno razpravljali o novih organizacijskih ob likah. Po dokončnem in vsestransko obdelanem predlogu formiramo tri delovne enote: — delovno enoto sadjarstvo in vinogradništvo »Osojnik«, — delovno enoto poljedei sivo in živinoreja Ptuj in — delovno enoto poljedelstvo in živinoreja Placar. Tako bomo dosegli organi zacijsko obliko dobrega go spodarjenja po specializiranih del. enotah. Dosedanji obrat je bil namreč velika organizacija z najbolj pestro proizvodnjo v kombinatu. Z novimi enotami nameravamo doseči večji interes in prizadevanje kolektivov in posameznikov ter večjo odgovornost do proizvodnje in do delitvenih raz merij. Pri konkretni organizaciji prihaja do zapletenih vprašanj, kam in kako deliti zlasti nekatera osnovna sredstva. Obrat »Osojnik« je nastajal kol vsa druga posestva iz nekdanjih večjih posestev zasebnikov in iz novo pripojenih zemljišč z najrazličnejšo strukturo. Ta manjša posest va so se bavila z raznoliko kmetijsko proizvodnjo. Vse do nedavnega sta bila tudi or ganizacija dela in razvoj obrata takšna, da smo usmerjali vse panoge brez prave perspektive. Na tem obratu so namreč štiri osnovne panoge: sadjarstvo, vinogradništvo, poljedelstvo in živinoreja. Znotraj vsake panoge je cela vrsta pomembnih proizvodnih dejavnosti, ki se na drugih obratih ne pojavljajo. Tako so n. pr. v vinogradništvu trs-ničarstvo in vzgoja matičnja-kov, v poljedelstvu vrtnarstvo, v sadjarstvu je več sadnih vrst s svojimi specifič- Jesenska setev v Placarju Poljedelec lahko pričakuje dobro žetev le, če je dobro in pravočasno sejal. Običajno nam pri jesenski setvi nagaja vreme. V lažjih, zračnih in prodnatih zemljiščih običajno poljedelcem uspe, da tudi v neugodni jeseni uspešno posejejo ozimine. To pa ne velja za težke in nepropustne zemlje, V delovni enoti Placar smo imeli vsa leta več ali manj težave s pravočasno setvijo in smo zato tudi vedno imeli slabe pridelke. Čeprav je bila lanska jesen izredno lepa in suha, smo setev temeljito pripravili. Na arondirano površino 21,60 ha, kjer je bila delno koruza, dru go pa še poprej zasebna zemljišča, smo zbrali vso mehani- zacijo obrata. Tako smo lahko v izredno kratkem času temeljito pripravili zemljo in posejali. Po ocenah je pšenica dobro vsklila in ima ugoden sklop. Lahko pričakujemo, če bo u-godno prezimila, tudi obilen pridelek. V decembru smo prvič dognojevali s 75 kg nitromonkala po ha. Golo-mrazica pred snegom na posevku še ni napravila škode, je pa bil že skrajni čas, da so sedaj ozimine pod snežno o-dejo. Pšenica je delovni enoti Placar poleg živinorejske proizvodnje edino pomembno tržno blago in je zato toliko pomembnejša vsa pozornost tej kulturi.,; M. G. Nekaj o lanskem vinskem pridelku V Halozah je bil vinski pridelek v letu 1965 količinsko prav dober, kakovostno pa pod povprečjem. Kombinat je v lastnih nasadih dosegel odličen, lahko nostmi, poleg tega še drevesničarstvo. Tudi v živinoreji se razlikujemo od drugih enot glede na vzrejo več pasem. Je še cela vrsta specifičnosti in raznolikosti (ribištvo, de-tajlistična trgovina), ki povečujejo in pestrijo strukturo dosedanjega obrata. Jasno je, da tako prepletene proizvodnje čez noč ni lahko idealno razcepiti in ji postaviti status urejene specializirane proizvodnje. Neko obdobje (morda krajše) se bodo posamezne panoge in delovne enote v svojih interesih in zavzetosti križale ali pa se onemogočale. Cilj bo moral biti, da se bodo osnovne proizvodne smeri krepile zaradi čim večje blagovne proizvodnje tipiziranih in kvalitetnih tržnih viškov. Delovni enoti »Osojnik« bi bilo mnogo lažje nakazati specializirano smer sadjarske proizvodnje, saj je znano, da je slovenjegoriški rajon sadjarski rajon, če ne bi te celovitosti onemogočali prirodni pogoji in konfiguracija zemlji- __šča. Ozke in hladne doline po vseh Slovenskih goricah so za sleherno sadno vrsto neprimerne in bosta tamkaj še vedno prevladovala poljedelstvo in živinoreja. Vse se tako prepleta, da je prespektiv-no težko videti v tej panogi veliko in moderno poljedelsko proizvodnjo. Prav zato prihajamo danes pri organiziranju specializiranih delovnih enot do težav, ki pa niso nerešljive. Da bomo dosegli cilj, bomo z vsem razumevanjem, potrpežljivostjo in naklonjenostjo pomagali drug drugemu, da ne bosta utrpela škode pri tej reorga nizaciji niti delovna skupnost, niti gospodarstvo. Miran Glušič, ing. kmet. - ^ /!// bi rekli, rekorden pridelek. To so omogočili: dober nastavek, dobro gnojeni nasadi in predvsem dobra zaščitna služba, saj so nasadi bili zdravi, brez peronospore in oidija. To stanje je v tem letu za Haloze toliko bolj značilno, saj so bili na primer na celem območju Slovenskih goric vinogradi več ali manj prizadeti po peronospori in je bil pridelek pod povprečjem. Tudi toča je v letu 1965 prizanesla celemu haloškemu območju. Pridelek mošta v kombinatu v letu 1965 je bil: Litrov Slad. stop. % laški rizling 396.U49 12-16 muškatni silv. 325.107 14-18 šipon 212.270 12-15 rizvanec" 88.897 13-15 renski rizling 76.168 15-18 zeleni silvanec 74.217 12 17 neuburgovec 66.114 15-16,5 beli burgundec 58.643 14-18 traminec 37.980 16-20 muškat otonel 36.302 14-16 ranina 4.629 16-17 rulandec 4.383 17-18 modri burgund. 3.867 14-15 rumeni muškat 2.184 14-15 razne sorte 13.297 14-17 mešano 43.225 13-15 Iz gornjega vidimo, da količinsko prevladujejo laški rizling, muškatni silvanec,in šipon. Razveseljivo je, da je posebno sorta muškatni silvanec tako močno zastopana. Te sorte bo še več, ko bodo rodni že obstoječi mladi nasadi. Po kakovosti so zanimive še sorte renski rizling, traminec in muškat otonel. Zanimivo je še razmerje kakovosti sort po posameznih proizvodnih enotah. (Nadaljevanje na 3. strani) Iz dela samoupravnih organov DELAVSKI SVET KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ JE SKLENIL NA SVOJI 14. REDNI SEJI NASLEDNJE: — potrdijo se sklepi zapisnikov 12. in 13. redne seje; — v centralno komisijo za izvedbo referenduma je imenoval: 1. Marijo Jurič, tajnika organov upravljanja, predsed nik, 2. Ivana Krajnca, referenta zn delovna razmerja, član, 3. Franca Goloba, vodjo kadrovsko-soc. oddelka, član; — pripoji se kmetijska za- druga »Jože Lacko« Ptuj, Miklošičeva 14 k našemu podjetju s premoženjem in po pogodbi o pripojitvi kmetij ske zadruge »Jože Lacko« Ptuj h Kmetijskemu kombinatu. Zadruga formira v okviru kombinata obrat s samostojnim obračunom pod imenom: Kmetijski kombinat Ptuj, obrat za zadružno kooperacijo »Jože Lacko« Ptuj. Naziv podjetja, ki je pasta-lo s pripojitvijo kmetijske zadruge »Jože Lacko«, ostane ne-izpremenjen in se glasi: Kmetijski kombinat Ptuj, Ptuj, Muzejski trg 2. Mesto direktorja podjetja ostane neizpremenjeno. Osebni dohodki delavcev sc ugotavljajo po veljavnih določilih obstoječih pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. Pripojitev se izvede s 1. januarjem 1966. Konstituiranje podjetja bo v roku enega meseca od dneva sprejema sklepa o pripo jitvi zadrug. Predlog za vpis v register podjetij in obrtov se predloži področnemu okrožnemu gospodarskemu sodišču v roku enega meseca po sprejemu sklepa o pripojitvi. — strinja se s pogodbo, ki so jo predložile zadruge ob pripojitvi h kombinatu. Posebej se strinja z določili, da se pogodbena vsebina vključi smiselno v statut podjetja. — ustanovijo se enote za zadružno kooperacijo s kmetovalci: a) zadružna enota Ptuj, b) zadružna enota Markovci, c) zadružna enota Juršinci in d) delovna enota »Skupne službe« obrata za zadružno kooperacijo. Navedene enote povezuje v celoto obrat za zadružno kooperacijo; — iz obrata za zadružno ko operacijo se izloči lastna proizvodnja in se vključi v obrat za kmetijstvo. Predaja se mora izvršiti do 15. L 1966; — da se kmetijska proizvodnja v podjetju organizira po specializiranih delovnih enotah. Formirajo se delovne enote poljedelsko-živinorejske proizvodne in delovne enote vinogradniško-sad j arske proizvodnje. Zato se ukinejo sedanji mešani obrati Zavrč, Podlehnik in Osojnik. Namesto teh se ustanovijo: a) vinogradniško-sad j arske delovne enote: Zavrč, Podlehnik in Osojnik, b) poljedelsko-živinorejske delovne enote: Zavrč - Bori, Podlehnik, Placar, Ptuj in Trnovska vas. Zadnja se formira iz osnovnih sredstev, prevzetih ob pripojitvi zadruge. Po teh spremembah se kmetijska proizvodnja v kombinatu organizira po specializiranih delovnih enotah: 1. Delovne enote poljedelsko-živinorejske proizvodnje so. Dornava, Kidričevo, Podlehnik, Pragersko, Ptuj, Placar, Sobetinci, Starše, Trnovska vas, Turnišče, Zavrč-Borl. 2. Delovne enote vinograd-niško-sadjarske proizvodnje so: Osojnik, Podlehnik, Zavrč. Delovne enote kmetijske proizvodnje povezuje v celoto obrat za kmetijstvo, ki se ustanovi s tem sklepom. Tehnični sektor v sestavu skupnih služb (uprave) podjetja se ukine, njegova kmetijsko strokovna dejavnost se prenese v sestav skupnih služb obrata za kmetijstvo. 1. Farma bekonov je specializirana, samostojna enota kmetijske proizvodnje z nazivom obrat. 2. Gozdarstvo je specializirana samostojna enota gozdarske proizvodnje in predelave z nazivom obrat. 3. Mlekarna je specializirana samostojna enota industrijske predelave in proizvodnje z nazivom obrat. 4. Kletarstvo »Slovenske gorice« je specializirana samostojna enota kmetijske predelave z nazivom obrat. 5. Mizarstvo je specializirana samostojna enota obrtne predelave z nazivom delovna enota. 6. Tehnoservis je specializirana samostojna enota servisne dejavnosti z nazivom delovna enota. 7. Klavnica z mesnicami je specializirana samostojna enota mesne predelave z nazivom delovna enota . (Nadaljevanje z 2. strani) M , „g I 5 ' oc'R. V ü .S f g | Sil 1“" <§=' 5- i. 44,4 35,8 33 10,3 37,7 ii. 53,5 45,2 48 33,3 48,1 m. 2,1 19 19 56,4 14,2 v prvi skupini so sorte muškatni silvanec, renski riz- ling, traminec, muškati, ru-landec in beli ter modri burgundec. V II. skupini so laški rizling, šipon, zeleni sivanec, ranina. Drugo j c v HI. skupini. Kakovost novega vina je povoljna. Vina so sortno zna čilna in ne prekisla. Dominirajo vsekakor muškatni silvanec, tramiriec in muškat o to nel. Tudi pri drugih sortah so primeri zelo lepe sortnosti. Pridelek, sicer interno obračunan (medobratno), je dosegel stimulativno ceno za proizvodnjo. S- Poglejmo še nekoliko pridelek privatnega sektorja. Tudi privatni vinogradniki so imeli v letu 1965 'količinsko boljšo trgatev. Kakovost pa je bila slaba. Na splošno pridelki v privatnih vinogradih močno "Spadajo zaradi zastarelosti in c-pešanosti nasadov. Pridelek je v glavnem vkleten doma. Kombinat je preko obrata »Slovenske gorice« odkupil v jeseni omejene količine mošta. Vzrok slabi ponudbi je bila prenizka cena za 1 liter, ta pa ni mogla biti višja zaradi zelo nizke sladkorne stopnje. Vseeno so za privatni sektor stimulativne cene in je zaradi tega že večje zanimanje za obnovo nasadov. Pri skoku cen vinu moramo pričakovati v bližnji prihod-n j os ti protireakcijo, to je padec potrošnje vina. Prodajne cene din 700.— do 1.000.— za liter v gostilnah so za potroš nika skoraj nedostopne. Zaradi visoke lastne cene pa je vprašanje tudi nadaljnjega izvoza naših vin. F. Bračko 8. Gradnje je specializirana samostojna enota servisne dejavnosti z nazivom delovna enota. 9. Enota za gospodarjenje s stanovanjskimi zgradbami je specializirana smostojna enota z nazivom delovna enota. 1. Vodje delovnih enot v sestavu obrata imajo naziv upravnik; 2. Vodje specializiranih sa- mostojnih enot z nazivom delovna enota imajo naziv upravnik; 3. vodje specializiranih samostojnih enot z nazivom obrat imajo naziv direktor; 4. vodja obrata za kmetijstvo in obrata za zadružno kooperacijo imata naziv direktor; 5. naziv direktor kombinata sc popravi in se glasi glavni direktor; — razpišejo se volitve v svete delovnih enot in obratni delavski svet obrata za kmetijstvo. Volitve bodo v petek, dne 28. januarja 1966. V svete delovnih enot volijo svoje člane naslednje delovne enote: a) DE sad. »Osojnik« 7 članov; b) DE vinogr. Podlehnik 11 članov; c) DE vinogr. Zavrč-Borl 9 članov; d) DE polj. Trnovska vas 6 članov. Sodelujte v svojem listu * „Poročevalcu“ Zbore delavcev, ki volijo samo predsednika zbora delovne enote in njegovega namestnika, opravijo naslednje delovne enote: a) DE polj. Placar; b) DE polj. Ptuj; c) DE polj. Podlehnik; d) DE polj. Zavrč-Borl. Zbore delovnih ljudi in volitve v obratni delavski svet obrata za kmetijstvo opravijo tele delovne enote: (vsaka delovna enota voli enega člana) a) DE polj. Dornava b) DE polj. Kidričevo c) DE polj. Osojnik d) DE polj. Pragersko e) DE polj. Placar f) DE polj. Ptuj g) DE polj. Podlehnik h) DE polj. Turnišče i) DE polj. Sobetinci j) DE polj. Starše k) DE vinogr. Podlehnik l) DE polj. Zavrč-Borl m) DE vinogr. Zavrč n) DE polj. Trnovska vas Zbori delavcev za predlaganje kandidatov v svete delovnih enot in obratnih delavskih svetov obrata za kmetijstvo morajo biti opravljeni (izvedeni) do vključno 20. januarja 1966; — za izvedbo volitev v delovnih enotah Zavrč, Zavrč -Bori, Osonik, Ptuj, Podlehnik, Placar in Trnovska vas se imenuje komisija: 1. Franc Majcen, predsed.; 2. Marija Jurič, član; 3. Polde Verlič, član. Komisija imenuje volilne odbore po delovnih enotah. — za izvedbo volitev v zadružne enote in delovne enote skupne službe obrata za kooperacijo se imenuje volilna komisija: 1. Silva Gorjup, predsednik; 2. Ciril Kolarič, član; 3. Marta Žalar, član. 'Komisija imenuje volilne odbore po voliščih. Komisija za sestavo volilnih imenikov za delovne enote lastne proizvodnje: 1. Franc Golob, predsednik; 2. Anica Bratec, član; 3. Metka Hribernik, član. Komisija za sestavo volilnih imenikov za zadružne enote: 1. Jože Slodnjak, predsed.; 2. Ivanka Tomanič, član; 3. Marija Pečerko, član; — do formiranja organov upravljanja v novih delovnih in zadružnih enotah, ki bodo sklepali o namestitvi upravni, kov delovnih enot in zadružnih enot ter direktorjev obratov, se imenujejo kot vršilci dolžnosti tovariši: DE Zavrč Reisman Jože; DE Podlehnik Križančič Jože; DE Osojnik Glušič Miran; DE Zavrč-Borl Kotar Ludvik; DE Podlehnik Lukman Viktor; DE Placar Šeruga Janez; DE Ptuj Klinc Jože; DE Trnovska vas Toš Boris. Za vršilca dolžnosti direktorja za kmetijstvo se imenuje Milana Štarkla, dipl. ing. agronomije. Za vršilca dolžnosti direktorja obrata za zadružno kooperacijo se imenuje Janka Marčiča. Za računovodjo obrata za kmetijstvo se imenuje Heleno Hojnik. Za računovodjo obrata za zadružno kooperacijo »Jože Lacko« Ptuj se imenuje Zofi jo Vidovič. Sedanji obratovni računo vodji se do razpisa nastavijo kot vršilci dolžnosti računovodskih poslov. — Ustanovi se enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji družbene lastnine, ki jih upravlja podjetje. Naziv enote: Enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Sedež: Ptuj, Muzejski trg 2. Predmet poslovanja: — upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov; — razširjanje materialne osnove stanovanjskega gospodarstva in napredka stanovanjskega standarda; — nakup in izgradnja sta novanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov; — oddajanje stanovanj in poslovnih prostorov v skladu z veljavnimi predpisi, če ni te pravice zadržal ustanovitelj — določanje višine stanarine v skladu z veljavnimi predpisi; — pobiranje stanarine, najemnine in zakupnine; — vodenje evidence in registra stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, s katerimi gospodari; — prodajanje in zamenjava stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov; — planiranje razvoja stanovanjskega gospodarstva v podjetju; — opravljanje poslov (drugih), s katerimi se pripomore k večjemu obsegu stanovanjske izgradnje in k mobilizaciji dopolnilnih sredstev ali za katere enoto pooblasti podjetje; — enota posluje na območju podjetja v občinah Ptuj, Slovenska Bistrica, Maribor -Tezno, Varaždin in Ormož; — ustanovitelj enote je podjetje. Razmerje med ustanoviteljem in enoto se uredi s pogodbo; — v okviru enote se ustanovi sklad stanovanjskih hiš, ki obsega stanovanjske hiše in stanovanja podjetja in druga po zakonu določena sredstva; — do konstituiranja organov upravljanja enote in razpisa bo enoto kot v. d. upravnik upravljal Jože Krajnc. Ra-čunovodske posle bo vodila Helena Vidovič; — svet, ki bo do konstituiranja organov upravljanja upravljal enoto, sestavljajo predsedniki hišnih svetov; — v stanovanjski sklad se vložijo stanovanjske hiše, ki so navedene v prilogi sklepa; — primopredaja hiš — stanovanj na enoto se opravi do 15. februarja 1966; — enota začne z delom 1. januarja 1966. Organi upravljanja se konstituirajo do 30. 1. 1966; — V komisijo za pregled in popravilo statuta so imenovani: 1. Aleksander Kravos, 2. Ciril Kolarič, 3. Ivan Krajnc, 4. Franc Golob, 5. Franc Grabrovec, 6. Oto Polič, 7. Silva Gorjup, 8. Milan Lacko, 9. Bogdan Lah, 10. Alojz Veber. — Kot dodatna člana v uredniški odbor »Poročevalca«, glasila Kmetijskega kombinata Ptuj, se imenujeta: 1. Silva Gorjup, 2. Katica Kozel. — V komisijo za primopredajo osnovnih sredstev ob pripojitvi kmetijske zadruge »Jože Lacko« se imenujejo: 1. Matko Zemljič, 2. Branko Voljč, 3. Helena Hojnik, 4. Zvonko Bombek, 5. Janez Horvat, 6. Alojz Veber. — da odobri štipendijo ša-franku Jožetu za študij na srednji kmetijski šoli v Mariboru; — da potrdi začasni sklep o nagrajevanju vajencev pri Kmetijskem kombinatu Ptuj; — da se vnese v pravilnik o povračilih za osebni prevoz na službenem potovanju 600 km mesečno za pomočnika direktorja. NA 2. IZREDNI SEJI JE DELAVSKI SVET: — sklenil, da se naš kombinat Ptuj vključi kot soustanovitelj v zvezno kmetijsko banko Beograd, v investicijsko komercialno banko Maribor ter v komercialno banko Ptuj; — sklenil, da izstopimo iz obstoječih slovenskih poslovnih združenj in dal načelni sklep za vključitev k združenju kmetijskih proizvajalcev, predelovalcev in trgovskih organizacij; — imenoval za vršilca dolžnosti direktorskih poslov na farmi bekonov Cvetka Dopliharja, dipl. veterinarja; — odobril prošnji FRS-a, da zaprosimo SDK Ptuj za podaljšanje roka predložitve zaključnega računa za leto 1965 do 1. marca 1966; — odločil, da sklenemo s komunalnim zavodom za socialno zavarovanje Ptuj pogodbo o kontroli bolezenskih dopustov; — sklenil, da se natisne »Poročevalec« v 6.000 izvodili in da bo glasilo v bodoče stalo 0,50 novih dinarjev; — odobril predlagano spremembo o avtorskih honorarjih za objavljene prispevke v časopisu in o honorarjih ured nikov; — imenoval za urednika kooperantske rubrike Jožeta Slodnjaka. ZA USPEŠNO KOOPERACIJO Kooperacija na celotnem območju občine Ptuj 17. januarja letos so se sestali na letni konferenci komunisti obrata za zadružno kooperacijo »Jože Lacko« v Ptuju. Na konferenci sta bila tudi politični sekretar občinskega komiteja Ptuj Branko Bračko in podpredsednik občinske skupščine Ptuj Vladimir Vrečko. Volilna komisija v Bukovcih je bila zadovoljna z udeležbo volišču. Posnetek: J. Vrabl Odločen „DA“ v Bukovcih za združitev Proizvodni okoliš Markovci je bil doslej v Kmetijski zadrugi »Jože Lacko« eden izmed najmočnejših proizvodnih okolišev v poljedelski in živinorejski proizvodnji. Kme tovalci kooperanti že več let sklepajo pogodbe z zadrugo predvsem za rejo prašičev in goveda, v manjši meri pa tudi za pridelovanje poljščin. Bukovci pa so v proizvodnem okolišu Markovci najmočnejša vas, iz katere je največ kooperantov. Njihove dobave so polovica vseh dobav živine in rastlinskih proizvodov. Skoraj vsaka hiša, ali od 190 hiš jih vsaj 150 pogodbeno sodeluje. Ob referendumu so se Bu-kovčani izkazali tudi pri glasovanju za združitev s Kmetijskim kombinatom Ptuj. Večina je bila za združitev, že do 9. ure je bilo na volišču v kultumo-prosvetnem domu zelo živahno. Komisija je kmalu spoznala, da bo tukaj največ glasov — da. Kooperantom je bil namen združitve dobro raztolmačen in so sami prevdarili, da lahko nova organizacijska oblika samo koristi razvoju kmetijstva v ptujski občini, zlasti pa tudi proizvodnemu okolišu Markovci. V razgovoru s kmetijskim tehnikom, vodjem proizvodnega okoliša Markovci, Konradom Janžekovičem in z nekaterimi kooperanti, ki so bili v volilni komisiji ob referendumu, je bilo lahko ugotoviti, da so kmetje razumeli današnje pogoje in možnosti za razvoj kmetijske proizvodnje. Njihovi uspehi to tudi potrjujejo in vse kaže, da se bo njihova aktivnost še povečala in število kooperantov razširilo. C, V. J. -/ REZULTATI GLASOVANJA NA REFERENDUMU KMETIJSKE ZADRUGE »JOŽE LACKO« PTUJ dne 19. decembra 1965 Volišče Vpisanih volilcev Glasovalo je Neveljav- nih glasovnic Število volilcev, ki niso volili Glasovalo za »DA« »NE« 1. Vičava 131 93 i 38 29 63 2. Grajena 202 75 n 127 41 23 3. Mestni vrh 69 60 2 9 13 45 4. Štuki 66 61 1 5 20 40 5. Budina 129 126 — 3 83 43 6. Spuhlja 196 126 19 70 79 28 7. Rogoznica 356 248 11 108 82 155 8. Podvinci 197 114 8 83 42 64 9. Pacinje 70 70 2 — 57 11 10. Velovlak 92 70 7 22 16 47 11. Nova vas pri Markovcih 168 136 7 32 94 35 12. Zabovci 102 100 3 2 61 36 13. Borovci 91 90 4 1 62 24 14. Markovci 155 148 10 7 83 55 15. Bukovci 314 295 39 19 199 57 16. Juršinci 248 142 8 106 49 85 17. Zagorci 335 259 6 76 116 138 18. Gabernik 170 65 1 105 21 43 19. Grlinci 121 99 3 22 45 51 20. Trnovska vas 311 194 13 117 108 73 21. Vitomarci 301 234 19 67 61 144 22. Polenšak 241 236 2 5 25 209 23. Desternik 111 106 — 5 74 32 24. Janežovci 79 70 1 9 48 21 25. Levajnci 54 50 1 4 45 4 26. Svetinci 40 40 — — 29 11 SKUPNO: 4349 3307 188 1042 1582 1537 Skupno v % 76,04 4,32 23,96 36,37 35,35 Po krajšem, uvodnem poro Čilu o delu partijske organi zacije bivše KZ »Jože Lacko«, ki ga je prebral sekretar 00 Veber, je bila zelo živahna razprava. Kljub temu, da so bili v poročilu povdarjeni gospodarski problemi, uspehi in težave iz preteklega leta, so člani največ razpravljali o priključitvi zadruge h kombi-natu Ptuj, o referendumu in o nekaterih težavah pri primopredaji nekaterih sredstev zadruge kombinatu in sredstev kombinata novemu obratu. Člani so trdili, da so bili premalo seznanjeni z dogodki in da je bilo malo sestankov osnovne organizacije. Delovni predsednik je celo menil, da so reagirali šele, ko je »bomba že počila«. Zaradi te ga so bili komunisti ob referendumu neenotni, kar je seveda vplivalo na rezultat glasovanja, ki bi sicer bil še boljši. Člani so tudi povdarili, da bi morala biti razmestitev zaposlenih že opravljena. Vsak ® bi rad vedel, kje bo delal, ali v lastni proizvodnji, to je v okviru obrata za kmetijstvo, alt v kooperaciji. Teče že druga polovica januarja, vendar še to vprašanje ni rešeno. Člani 00, ki delajo pri organizaciji obrata, so navedli, da je pripojitev dala nove naloge, da izbrisi in vpisi v register organizacij niso tako hitro končani, da je sedaj mnogo dela z zaključno bilanco ter da so v teku predvolilni sestanki za volitve samoupravnih organov obrata in enot. Razumljivo je, da v tako kratkem času ne morejo rešiti vseh problemov naenkrat. O neobveščenosti pa nekateri člani ZK pretiravajo, saj so bili sestanki, razni razgovori in tudi »Tednik« je objavil obširen material o namenu in koristih združitve. ločili, kateri stroji so last pro izvodne enote Trnovska vas in kateri so namenjeni kooperaciji. Nesoglasja, ki so na stala pri predaji skladišča, pa niso taka, da jih ne bi mogli sporazumno rešiti, saj sklenjena pogodba točno določa obveznosti obeh strank. Podpredsednik Vladimir Vrečko je v razpravi priznal —vff ■ ^ a pit vi družbenega sektorja ter v sodelovanju intenzivirane proizvodnje na kmečkih površinah. Za novo organizacijo se je odločila samo zadruga »Jože Lacko«, vendar je tudi to uspeh, saj imamo sedaj podjetje, ki bo sposobno povečati proizvodnjo. Tudi drugi kolektivi bi se verjetno priključili. Vemo, da se kmetje težko odločijo za novitete, bi pa se, če ne bi bili proti predlagani organizaciji nekateri elani uprav zadrug. Končno so še razpravljali o razpisu volitev za organe sa- Zadružniki iz Polenšaka na predvolilnem zboru. Posnetek: O. Polič Nekateri govorijo o težavah pri predaji sredstev lastne proizvodnje. Te so nastale samo zato, ker že prej niso do- 26* ' dobro delo kolektiva KZ »Jože Lacko« v dosedanjem obstoju in je prepričan, da bo tudi v novi organizaciji kot obrat kombinata dobro delal. Kmetijske proizvodnje ne moremo večati samo z nakupom zemlje, ampak tudi z aktiviranjem zemlje kmetov-koope-rantov. Naloga obrata za kooperacijo bo sedaj še večja, saj bo sodeloval s kmeti na celotnem področju občine Ptuj in še delno na področju občine Tezno in Slovenske Bistrice. Drobnih težav, ki so ob vsakem začetku ni potrebno napihovati, pač pa jih sproti reševati in določil pogodbe ne izigravati. Politični sekretar občinskega komiteja Ptuj Branko Bračko pa je menil, da je bodoča kmetijska politika v kre- moupravljanja. Kooperanti vprašujejo, zakaj se sklep zadružnega sveta ne izvaja. Po tem sklepu bi morali voliti na vsakih 140 kooperantov 1 člana za obratni svet ter bi bilo tako 30 članov kooperantov in 15 članov delavcev kolektiva obrata. Razpisan pa je samo 30 članski zadružni svet obrata in to 20 kooperantov in 10 delavcev obrata. V razpravi so nato ugotovili, da je bila to neljuba računska pomota razpisne komisije, ki bo pa takoj popravljena. Ker še člani niso vedeli, kam bo kdo razmeščen, niso volili novega vodstva. Do ponovnega sestanka in volitev bo vodil delo osnovne organizacije delovni predsednik letne konference. Oton Polič Kaj počno sadjarji, ko sadno drevje miruje Sklepi bivšega zadružnega sveta Zadružni svet je na svoji 6. redni seji dne 29. 12. 1965 — potrdil zapisnik 5. redne seje ZS; — se seznanil in razpravljal o poročilu o izidu referenduma; — analiziral poročilo o ekonomski opravičenosti pripojitve KZ »Jože Lacko« h KK Ptuj; — na osnovi izida referenduma sprejel sklep, da se zadruga pripoji h KK Ptuj in sc skladno s tem izbriše iz registra gospodarskih organizacij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Mariboru; — imenoval primo-predajno komisijo za predajo lastne proizvodnje in prevzema skladišč; L Zvonko Bombek, 2. Janez Horvat, 3. Marija Pečerko; — na osnovi prošenj vloženih od strani osnovnih šol na območju Zadruge sprejel sklep, da se dodeli za praznovanje Novoletne jelke posameznim šolam znesek 15.000 din. Osnovni šoli v Trnovski vasi, nad katero ima Zadruga patronat, pa 25.000 din. Preteklo leto je bilo za sadjarje skrajno neugodno. Sadnega pridelka niso imeli zaradi izmenične rodnosti, neugodnega vremena in močnega J vdora bolezni in škodljivcev, j V naši občini smo nekaj sadja pridelali le v sadnih plantažah na družbenem sektorju. Če sedaj pogledamo po naših sadovnjakih ugotovimo, da je na drevesih še kar primeren nastavek za prihodnjo vegetacijsko dobo. Da bi se na sadno letino in na oskrbo sadnega drevja primemo pripravili, sadjarji ne smemo več mirovati, čeprav sadno drevje še miruje, zato; — Izrabimo mrzle zimske dni za popravilo sadjarskega orodja: Škarij, žagic in cepil-nih nožev. Popravimo in namažimo sadne škropilnice ter nabavimo že sedaj rezervne dele, kot so tesnila, bati, razpršilci, gumijaste cevi itd. — Vsakemu sadjarju je znano, da moramo večje rane na sadnih drevesih zamazati s cepilno smolo. To lahko pripravimo sami tako, da naberemo smrekovo smolo, ki jo raztopimo in precedimo skozi vrečevino. Vsakemu litru očiščene smole dodamo 10 dkg voska ali prav toliko loja. Preden se začne smola trditi, dolijemo vsakemu litru smole še osminko špirita. Če bi bila taka smola premalo mazava, jo ponovno raztopimo in ji dodamo še nekoliko špirita. — Če vreme dopušča, izkopavamo suho, staro in propadajoče sadno drevje. Kopljemo jame za nove nasade hi pripravljamo kole. — Ob južnem in primemo toplem vremenu, ko ni več (Nadaljevanje na 5. strani) Nasad hrušk na Vurberku v zimskem počitku. Posnetek: M. Glušič JV Izdelali in preizkusili smo škropilnico V Jugoslaviji je pet tovarn, ki proizvajajo škropilnice. Nahrbtne delajo: »Veselin Nikolič« Kmševac, »Panonija« Murska Sobota in »Bakar« Novi Sad, prevozne motorne, traktorske priključne in razne atomizerje pa tovarni »Morava« Požarevac in »Metalna« Maribor. Kljub tem tovarnam imamo sadjarji zelo slabo izbiro škropilnih agregatov primerne tehnične izvedbe kakor tudi kvalitete izdelavnega materiala. Fergusonovi traktorski priključki TF 300 imajo zelo majhen rezervoar, majhno kapaciteto in majhen do met. Te škropilnice niso primerne za plantažne nasade, niti za zasebne nestrnjene mešane nasade, ker je delo z njimi nerentabilno. Vprežne motorne škropilnice, ki so bolj primerne za težko dostopne predele, pa so v glavnem že doslužile. Že nekaj let čutimo v plantažnih nasadih vrzel po primernih škropilnicah. Zato smo na delovni enoti »Osojnik« izdelali sami za naše potrebe najprimernejšo škropilnico. Po načrtu in z znano kvalitetno črpalko znamke »Platz« je z vso vnemo začel delati naš obratni mehanik Franjo Veršič. Uspeh ni izostal. V primitivni obratni delavnici je izdelal škropilnico, ki tehnično ne zaostaja za tovarniško izdelavo. Po enoletni temeljiti izkušnji smo sklenili da bomo izdelali še več takšnih škropilnic. Zelo uspešno, kvalitetno in z veliko storilnostjo smo z njo škropili v sadnih plantažah. Odlično nam služi* za škropljenje vinogradov ob uporabi križev. Prav dobro pa smo jo tudi lahko uporabljali za škropljenje poljedelskih kultur. To škropilnico si je ogledalo že nekaj strokovnjakov iz sosednjih kombinatov in kmetijskih zadrug, kjer so jih nekaj tudi že izdelali. Pri izdelavi nismo nabavljali nobenega materiala, razen črpalke in pločevine za rezervoar. Za o-kvir, prenose, kolesa in drugi pomožni material smo uporabili odpadni material odpisanih kmetijskih strojev. Še nekoliko tehničnih podatkov: Rezervoar za 1000 1 je izdelan v obliki valja iz 4,5 mm pocinkane pločevine. Ta pi ostornina je zelo primerna. Ima veliko kapaciteto, razen tega pa je doziranje zaščitnih sredstev zelo enostavno. Red-kokatera sredstva moramo tehtati ali odmerjati. Črpalka znamke »Platz« zmore 401 na minuto in ima 40 atm. pritiska. Ob takšni zmogljivosti lahko dobro škropimo tudi večja drevesa ter dosežemo veliko delovno storilnost. Priključek je na kardanski pogon, traktorja in ga lahko priključimo na vsak traktor. Število obratov škro pilnice smo prilagodili na povprečno število obratov kardanske osi pri nas najbolj poznanih traktorjev. Dolžina PP /j-O -tš *=• prikl jučka je 3900 mm, kolesna 1550 mm, klirens pa 360 mm. To omogoča veliko prilagodljivost raznim terenskim razmeram. Težišče škropilnice je pomaknjeno naprej, tako, da del teže nosi traktor, kar omogoča boljšo vleko. Vrednost škropilnice cenimo danes na najmanj 1,200.000.— starih dinarjev, nas pa je stala 495.477.— starih dinarjev. Pri tem so samo stroški črpalke 283.975.— starih dinarjev. V stroške škropilnice je vštetih 46 m visokotlačnih gumijastih cevi in razpršilne pištole. V bodoče želimo, da bi naša komercialna služba iz uvoza nabavila visokokvalitetne in priznane črpalke »Platz«, da bomo lahko izdelali še več podobnih škropilnic. Smatramo, da tudi s tem odkrivamo tako koristne notranje rezerve. . , . M/GLUŠIč {/C/ V delavnici na »Osojniku« izdelana traktorska škropilnica. Posnetek: M. Glušič T snega na drevju, izkoristimo vsak dan za obrezovanje in čiščenje sadnega drevja. Redčimo pregosto vejevje, izrezujemo suhe, polomljene in bo-lane veje. Pri tem se moramo odločiti za znižanje drevesnih krošenj. Odstranili bomo vse vrhove, ki segajo preko 5 m višine. Še tako dobre škropilne naprave, s katerimi pa danes žal ne razpolagamo, ne dosegajo višjih vrhov in so nam zato takšna drevesa celo leto leglo najrazličnejših bolezni in škodljivcev v sadovnjaku. Debelejši les uporabi, mo za kurjavo, vse drugo vejevje pa že v sadovnjaku takoj sežgemo; — v zelo hladnih dneh, ko je zunaj delo nemogoče, očistimo in popravimo sadno embalažo, pripravimo in uredimo pripomočke za obiranje sadja (razne lestve, stojala, nabiralne vreče, košare). Sedaj je tudi primeren čas za pripravo podpor za sadno drevje, ko nam bo obilo rodilo. O spomladanskem škropljenju, organizaciji škropilnih ekip in gnojenju sadnega drevja pa več v naslednji številki našega »Poročevalca«. M. Glušič, ing. agr. /7 V Zavrču razmišljajo o 42 urnem tednu V 37. členu USTAVE SFRJ je zajamčeno, da traja delovni čas največ 42 ur na teden. Temeljni zakon o 42 urnem tednu, ki je v veljavi od 8. IV. 1965 leta, pa predvideva, da se mora novi delovni čas uveljaviti v vseh delovnih organizacijah do leta 1970. Ta zakon zahteva, dä delovne organizacije do 8. IV. 1966 izdelajo plan o prehodu na 42 urni teden. Torej rok je kratek in moramo začeti resneje razmišljati o pravici, ki nam jo USTAVA daje. Do letos smo bili mnenja, da v kmetijstvu ne moremo imeti skrajšanega delovnega časa predvsem zaradi raznolike proizvodnje. Zaradi Specializacije (razdelitve) kolektiva in proizvodnje v dve DE, se je zadeva nekoliko poenostavila. Sedaj se določeno število kolektiva bavi izključno s proizvodnjo vinskega mošta in sadja, zato je potreba po delovni sili stalnejša ter ne varira toliko zaradi raznolike proizvodnje. Ne trdimo, da se v sezoni ne bodo pojavljale težave, ki pa jih itak bomo morali prebroditi. Torej bolje prej kot pozneje! KATERI SO GLAVNI POGOJI Osnovni pogoj za prehod na 42 urni teden je produktivnost, ki se ne sme zmanjšati, temveč za cca 15 % po-čati. Kar sedaj napravimo v 8 urah, bomo morali tudi v 7 urah, sicer ne bo zaslužek enak sedanjemu. Količina in kakovost pridelka na enega delavca (bolje rečeno njegov čisti dohodek!) ali na delovno uro mora biti večji. Zagotoviti moramo iste osebne dohodke in sklade kot jih imamo sedaj ter isti ali boljši življensii Standard. Nadurnega dela ne smemo povečati. KAKO URESNIČITI ŽELJO V kmetijstvu ne moremo imeti tekom proizvodnega leta enakega delovnega časa. Proizvodnja to ne dopušča, ne pri nas, niti v visoko mehaniziranih kmetijskih deželah. Zaenkrat predlagamo za vi nogradniško-sadjarsko DE tak razpored delovnega časa po mesecih: januar, februar, december 4 ure na dan avgust, september, november 7 ur na dan marec, april, julij 8 ur na dan maj, junij, in oktober 9 ur na dan V»špici« sezone nismo predlagali nikjer 10 urnega delavnika, ker je ugotovljeno, da že od 8 ure naprej učinek dela močno pada. Letni delovni čas je razdeljen v štiri tromesečja, (ne zaporedna) pač po potrebi. Če ta predlog delovnega časa osvojimo, bomo morali rešiti vprašanja zaslužka v zimskih mesecih, ko je 4 urni delavnik. Rešitev je Usposobljenost delavcev v sadjarstvu je odločilnega pomena V skladu s planom izobraževanja, ki ga je naredil odbor za izobraževanje, bodo predvidoma v mesecu februarju tečaji za polkvalifikacijo v sadjarstvu. Tečaji so namenjeni vsem nekvalificiranim delavcem, ki delajo pretežno v sadjarstvu. Organizirani bodo na delovnih enotah Osojnik, Podlehnik in Zavrč. Vsak tečajnik bo dobil skripta, da bo lažje sledil predavanjem in da bo snov lahko doma še temeljito preštudiral. Na predavanjih bodo spoznali udeleženci biološke osnove sadjarstva, obnove in oskrbe nasadov ter obiranja in spravila sadja. Glavni poudarek bo na oskrbi nasadov in to predvsem na obrezovanju drevja, vzgoji krone, obdelavi in gnojenju tal ter na zaščiti s kemičnimi sredstvi. Razen tega bo posebej obrav- navana organizacija dela v sadjarstvu, norme in zaščite pri delu. Tečaj bo trajal 50 ur in sicer 40 ur predavanj in 10 ur praktičnih vaj. Po končanem tečaju bodo izpiti. Vsem delavcem, ki bodo izpit uspešno opravili, bo izdalo podjetje potrdilo o polkvalifi-kaciji. Sedanji tečaji bodo osnova za nadaljnje izobraževanje v prihodnjih letih, ko bomo v sodelovanju z ustrezno kmetijsko šolo organizirali tečaje za pridobitev kvalifikacije. Nedvomno je delovna usposobljenost delavcev v sadjarstvu odločilnega pomena za povečanje proizvodnje. Sigurno je, da bodo opravljali udeleženci tečajev delo v proizvodnji kvalitetneje. S tem bodo povečali dohodek delovne enote in si zagotovili višje prejemke.,. A. Kravos menda le ena. V letnih mesecih (pri 8 in 9 urnem delavn.) bi moral vsak član DE prihraniti del osebnih dohodkov za zimski čas. Ta mesečni prihranek bi za vsakega člana bil enak (n. pr. 25 N dinar jev). V šestih poletnih mesecih bi vsak prištedil 150 N dinarjev. Te bi razdelili na tri zimske mesece po 50 N dinar jev na mesec. O samem postopku in načinu tega vprašanja bi se morali člani DE sporazumeti. Druga rešitev, ki pa je le občasna, je zaposlitev pri drugih podjetjih na investi cijski dejavnosti (4 letna praksa pri »Gradisu« Celje) v mrtvi sezoni dela. Ta rešitev ni idealna, je pa vendar dokaj ugodna za posameznika in DE kot celoto. KAJ BI MORALI UKRENITI — Na vseh deloviščih po rodnih površinah zagotoviti najugodnejšo število delavcev za redno proizvodnjo, zagoto-viti sezonske delavce za redno proizvodnjo in občasno investicijsko dejavnost kot so obnova, rekonstrukcija nasadov, cest itd; — zagotoviti strojne priključke za traktorje, predvsem za škropljenje teras; — zmanjšati izostanke dela na najmanjšo možno število; — povečati disciplino na delu, ne podaljševati odmora, dosledno odpraviti vinjenost med delom; — izboljšati organizacijo dela: obvezna dispozicija dela za vsakega delavca posebej predhodni dan, pravočasna dostava materiala na delovno mesto, uporaba in kombinacija čim cenejših prevozov, štednja z reprodukcijskim in drugim materialom, zadolžitev posameznika ali skupine za kvaliteto in čas izvršenega dela; — sklepanje internih pogodb s skupino za določeno delo za določen znesek v določenem času. Sedanji površni skupinski način dela mnogokrat onemogoča boljši zaslužek prizadevne j šim delavcem; — stalno spremljati izpolnjevanje nalog v proizvodnji in skrbeti za red na delovnem mestu; — povečati skrb za varčevanje delovnih priprav; — uveljaviti dosledno Pravilnik o delitvi čistega dohodka po DE. Z upoštevanjem teh »proizvodnih zapovedi« bo 42 urni teden prav kmalu prebrodil začetne težave. Verjetno bo naša DE v letošnjem letu »poskusni zajec« pri uvedbi 42 urnega tedna. Zanima nas, kake dobre in slabe izkušnje ima obrat za gozdarstvo. Vabimo člane tega obrata, naj svoje ugotovitve objavijo v »Poročevalcu«. K razpravi pa vabimo tudi druge DE in obrate kombina- ta. - jjREISM^N VABILO V teku so priprave za delovno konferenco članov ZK Kmetijskega kombinata Ptuj. Konferenca bo 2. februarja 1966, v času, ko prilagajamo statut in organizacijo podjetja zakonu o podjetjih, ko zahteva izvajanje gospodarske reforme od nas večjo angažiranost, ko nam je stvaren dvig produktivnosti najvažnejši cilj. Delitev dohodka postavljamo na nivo delovnih enot in že s tem dajemo poudarek na neposredno upravljanje in razpolaganje z delom sredstev. Zato predvidevamo, da se bo glavna razprava razvijala prav okrog vprašanj: 1. Organizacija podjetja, izvajanje zakona o podjetjih, prilagajanje na gospodarsko reformo in dvig produktivnosti na vseh nivojih še z večjim dejanskim uspehom. 2. Samoupravljanje in delitev dohodka. 3. Analiza dela osnovnih organizacij in članov ZK. Za nas je v tem času najvažnejše, vsa ta dogajanja temeljito analizirati in jim dati ideološko politično zdrave temelje. Ti bodo omogočili krepitev samoupravljanja in zainteresiranost vsakega člana kolektiva za razvoj, napredek in dobro poslovanje svoje delovne enote in podjetja kot celote s tem, da bo tudi njegov prispevek k napredku nagrajen po stvarno vloženem delu in doseženih rezultatih. To je nekaj misli, ki so vodile komite ZK Kmetijskega kombinata Ptuj ob sklicanju delovne konference. Konkretna razprava vseh članov na konferenci bo dala smernice, ki bodo ideološko in gospodarsko najprimernejše. Komitet ZKS Kmetijskega kombinata Ptuj »Sindikat mora bolj skrbeti za udobje ljudi,« je dejal tov. Planinc. Več vztrajnosti pri sindikalnem delu vadno niso velike. Tudi za zdravstveno zaščito in za rekreacijo zaposlenih premalo skrbimo. Delegati so mnogo govorili o novi organizaciji delovnih enot in predvsem o delitvi ugotovljenega dohodka. Sindikat je pri tem premalo sodeloval, če pa je, njegovih predlogov niso upoštevali. Tudi republiški predsednik sindikata kmetijskih delavcev je v pozdravnem govoru pov-daril, da je sindikat predvsem odgovoren za udobnost ljudi. Za to pa so zraven prehrane potrebna še primerna stano vanja in druge zadeve osebnega standarda. Ugotovil je, da z delitvijo dohodka res nismo napredovali, pač pa pričakuje, da bomo z organizacijo po delovnih enotah zamujeno dohiteli. Dejal je, da so naše službe močne, da imamo dobre strokovnjake, le da jih ne nagrajujemo pravilno. Tako se dogaja, da doseže n. pr. traktorist, ko prekorači normo, večje osebne dohodke kot strokovnjak. Zaslužek Decembra lani je bil občni zbor sindikalnih organizacij našega kombinata. Na zboru sta bila tudi predsednik republiškega odbora sindikatov kmetijskih, tobačnih in živilskih delavcev tov. Planinc ter tajnik občinskega sindikalne ga sveta Feliks Bagar. Po obširnem referatu je bi la živahna razprava. Diskutan-ti so povdarili, kako važna je skrb za človeka, ki pa jo zanemarjamo. Neurejeno ima mo družbeno prehrano ter jo nekatere enote rešujejo po svojih možnostih, ki pa na- vj traktorista je sicer v redu, ni pa prav, da si pa strokovnjak s svojim delom in pridnostjo ne more povečati svojega. Do aprila 1966 bomo morali pripraviti material za prehod na 7 urni delavnik. Zato je priporočil, naj čim prej angažiramo svoje strokovnjake za to obsežno delo. Ako jih bomo za to delo še primerno nagradili, bodo pripravili uporabnejši elaborat kot pa katerikoli zavod za drag denar. Na koncu je sindikatom priporočil večjo aktivnost in vztrajnost pri izvajanju svojih nalog. Delegati sindikalnega občnega zbora so poslušali obširno poročilo. Fos.: O. Polič Odgovornost za delo komunista Ob koncu leta običajno delamo bilance in obračune doseženih uspehov in napak. Tudi komunisti našega kom binata smo v decembru na letnih konferencah pregledali svoje delo. Gradivo v poročilih in zapisnikih je precej obsežno. Problemi so pravilno prikazani, in kar je še posebej razveseljivo, navedeni so tudi predlogi za pravilne rešitve. Tem bolj nerazumljive pa so ugotovitve (zapisane v poročilih in zapisnikih), da prejšnji sklepi niso bili realizirani, da naloge nismo izvršili, da smo premalo delali, da nismo disciplinirano hodili na sestanke itd. Skratka: dobri nameni, ki pa so ostali le nameni. Zato začnemo vpraševati, kje pa smo bili komunisti, ko so nastajali problemi, pa jih nismo sproti reševali, sedaj pa znamo kritizirati. Ali ni vredno razmišljanja stališče komunistov, ki smatrajo, da jc njihovo bodoče delo, da se bodo z večjo vnemo zavzemali za svoje pravice. V isti sapi pa trdijo, da sodelujejo aktivno v samoupravnih organih, ki pa so premalo samoiniciativni. Ali upravičeno tarnamo za pravicami na sestankih komunistov, če pa v samoupravnih organih ob važnih vprašanjih molčimo? Zato je točna ugotovitev, da smo komunisti premalo seznanjeni s problemi in da se premalo poglabljamo v gospodarstvo. Ako še dodamo, da zelo malo skrbimo za individualni študij, potem je tudi jasno, da večkrat molčimo zaradi premajhne razgledanosti in neznanja. Tudi ni vseeno, kaj pove komunist recimo na sestanku, saj člani kolektiva verjamejo, da je seznanjen z vsem. Za primer naj navedem, da je v razpravi komunist dejal, da bo nova delitev v delovni enoti. Cisti dohodek da bo razdeljen tako, da bosta Vi, dohodka izločeni za sklade, /3 pa za osebne dohodke. Po teh merilih bi potem morali 30. 9. 1965, ko smo imeli v kombinatu 950 milijonov dohodka, izločiti za sklade (oz. nerazporejena sredstva) kar 634 milijonov din, za osebne dohodke pa bi ostalo vsega komaj 316 milijonov. Verjetno je preslabo opravičilo, da je komunist v dobri veri, da je tako prav, zaradi neznanja zamenjal predlagano delitev sredstev, namenjenih za sklade (predlog je, da 'A skladov uporablja delovna enota, 2A pa podjetje!) z delitvijo čistega dohodka. Drugi primer je bil, ko smo razpravljali o gospodarski prednosti pripojitve zadrug k našemu kombinatu. Nekdo je verjetno mislil, da bo z velikimi številkami dokazal to prednost. Na zunanjem trgu, je dejal, bomo lahko prodajali le, če tedensko spitamo 5.000 svinj. To pa nam bo omogočila pripojitev zadrug. Če bi ta tovariš pogledal vsaj nekaj podatkov, ki so bili objavljeni ob akciji za pripojitev v »Tedniku«, bi ugotovil, da je bilo na celotnem ptujskem območju v 4 letih (od 1962 do 1965) odkupljenih 3.225 ton prašičev, kar je nekaj več kot 26.000 prašičev, ali letno približno 6.500 rilcev. To pa je tedensko komaj 126 prašičev. Za 5.000 pitancev tedensko bi se toraj moral sedanji večletni odkup povečati kar za 40 krat. To pa je številka, ki jo nobena pripojitev ne more ustvariti. Skrajni čas je tudi, da izginejo iz naših diskusij, poročil in zapisnikov fraze, kot so: naloge in obveznosti so najodgovornejši subjektivni činitelji; odgovorno in vsestransko angažiranje komunistov kot družbeno političnih delavcev; zagotoviti polno angažiranje kolektiva in komunistov za afirmacijo samoupravljanja in vrsto drugih. Te doneče besede, ki so skregane s slovenščino in z našo stvarnostjo, moramo komunisti nadomestiti z znanjem in z delom. .7 zOton Polič DROBTINICE (domeiče) PREMALO VODILNIH? V decembru in delno Še letos v januarju so imele delovne enote tradicionalne »zaključke« dela. Običajno se pred veselim delom kolektiv na kratko spomni prehojene poti v preteklem letu. Zato vabijo enote redno vodilne delavce kombinata. Tako je bilo tudi sedaj. Vodilnih pa, kot trdijo delovne enote, ni bilo. Nekje sem čital, da je imelo gradbeno podjetje izmed 12 direktorjev tudi direktorja »za dobre odnose in znanstva«. Morda bi mi tudi potrebovali kakšnega za »medsebojne odnose«? OBJAVLJAMO ZADNJI 23. XI1. 1965 je »Delavska enotnost < objavila diskusijo našega predstavnika na občnem zboru ptujskih sindikatov. To vest je nato objavil v okviru tudi žalski »Hmeljar«. 11. januarja 1966 je »TV-15« isto ugotovitev objavil v svoji rubriki »Besede in dejanja« pod naslovom »Prašiči niso ljudje«. »Kmečki glas« je 13. januarja 1966 v rubriki »Črno na belem« isto napisal pod naslovom: »Ljudje in prašiči«. Da nc bo naš »Poročevalec« izostal, priobčujemo tudi mi to vest: »V sezoni je delovni dan naših delavcev dolg tudi 14 ur. Naj bo sonce ali dež, delo je treba opraviti. Zato ni čudno, da so bolezenski izostanki naših delavcev zelo pogosti. Izgube so zaradi tega velike. Vendar pa si zaman prizadevamo prepričati samoupravne organe, da bi imeli svojega zdravnika, ki bi tako načrtno skrbel za zdravstveno varstvo naših delavcev. Po drugi strani pa imamo za zdravstveno zaščito naših prašičev tri veterinarje . . .« Bilo bi zanimivo slišati organe samoupravljanja, zakaj se ne dajo »prepričati«. Počakajmo! REZERVA ZA 42 URNI TEDEN Za 20. januar je bila sklicana izredna seja našega DS in sicer ob 8. uri zjutraj. Kot po navadi je bilo zbranih pol ure pozneje šele 15 elanov od 32. Zaradi sklepčnosti so morali prisotni seveda še čakati. Nato so za vsakih pet minut prišli še štirje člani. Predsednik sc je oddahnil in je ob 8,45 z 19 člani le začel s sejo in jo je uspešno tudi končal. Čudni »patroni« smo. Poleti ne prihajamo na seje in sestanke zaradi dela, pozimi pa zaradi ne vem česa. Po vsej verjetnosti kažejo člani z rednim zamujanjem, kje so skrite rezerve za 42 urni teden. Morda tudi niso prebrali 88. člena našega statuta? LE KAJ BI S SLOVENŠČINO Marsikje imajo težave s pismi v slovenščini. Tudi naši dopisi, okrožnice in zapisniki so polni »cvetk«. Opravičujemo se s pomanjkanjem časa in celo z večjo razumljivostjo takega pisanja. V nekem našem zapisniku je med drugim zapisano: » ... da se poročilo ne bi bralo, temveč se naj iznašajo samo vprašanja in nejasnosti« in » . . . tovarišica je iznesla vprašanje o reorganizaciji podjetja.« Sedaj mi je razumljivo, zakaj ne rešimo na sejah nekaterih zadev, ko pa vsa vprašanja, nejasnosti in probleme enostavno iznašamo Dobro, da je zunaj mrzlo. Iznešene zadeve se nam vsaj ne bodo pokvarile in jih bomo lahko poleti sveže zopet prinesli na seje. Rezultati govedoreje v letu 1965 Naš kombinat je imel lani povprečno 1.112 stojišč za krave in 1.712 stojišč za drugo govedo. V avgustu smo tehnično prevzeli pitališče v Pragerskem. Tako je bilo vsega 2 140 stojišč za drugo govedo. Zaradi stalnega zmanjševanja staleža krav in dograditve novih objektov za pitanje je padel odstotek izkoriščenosti govejih stojišč v kombinatu kljub delnemu povečanju staleža živine m je bil 31. 12. 1965 komaj 79,6%. Slaiež živali: Povprečno število glav Stanje 31. 12. Kategorija živali 1964 1965 1964 1965 Krave molznice 911 859 898 791 Mlada živina 4/7 641 682 515 Teleta do 2 mesecev 195 134 139 143 Govedo v pitanju 482 803 826 1.139 Skupaj : 2.065 2.437 2.545 2.588 Kapacitete za krave smo izkoriščali le okrog 77 %, za drugo govedo okrog 92 %, vse kapacitete skupaj pa povprečno okrog 86,3 %. Neizkoriščenih je bilo 387 govejih stojišč, od tega 253 za krave (Sobetinci 163, Kidričevo 23, Dornava 22, Osojnik 22, Pragersko 10 itd.). Posebno problematično je v Sobetincih, kjer je iz grajeno izmolzišče za cca 240 krav, obrat pa je imel povprečno le 77 krav. 400 stojišč za krave molznice je v odprtih hlevih (Kidričevo 200, Sobetinci 200). Za mlado in pitano živino imame odprte hleve na Ravnem polju (100 plemenskih telic) in na Pragerskem (750 stojišč za pitance). Vse drugo so hlevi zaprtega tipa. Po obratih je funkcionalnost hlevov zelo različna. Posebno slaba je funkcionalnost odprtih hlevov za krave molznice. Noben ni do konca zgrajen. Posebno še to velja za hlev v Sobetincih. Polovica ga je za spravilo krme, ker ni senika. Zato so visoki stroški amortizacije in anuitet na 1 1 mleka ter slabe izkoriščenosti zaposlenih delavcev; škoda je objektov ter je močno pomanjkanje hlev skega gnoja v poljedelstvu. V staležu živali močno zmanjšujemo število krav. Največ izločenih krav je v drugi in tretji laktaciji; te smo kupili kot breje telice, pa niso pokazale minimalnih proizvodnih sposobnosti. Dosti krav smo izločili zaradi jalovosti. Kombinat ni imel dovolj lastnih brejih telic, ki bi zamenjale izločene krave. Da bomo zaustavili zmanjševanje števila krav, smo sklenili vzrediti toliko kvalitetnih pr-votelk, da bomo lahko vsako leto zamenjali do 20 odstotkov krav. Kvaliteta voluminozne krme se sicer iz leta v leto izboljšuje, vendar moramo odpraviti razne pomanjkljivo-sii, kot so zaplevljena, zastarela ali sploh slaba kvaliteta suhe krme te pomanjkljive metode konzerviranja in pospravljanja silaže in sena. Proizvodnja po obratih: Proizvodnja na Proizvodnja na krmni dan litrov kravo litrov 1964 1965 1964 1965 Starše 8,78 9,06 3.217 3.306 Pragersko 9,20 9,38 3.369 3.424 Kidričevo 7,30 6,24 2.672 2.278 Videm (Turnišče) 10,24 9,24 3.749 3.373 Podlehnik 6,78 6,49 2.484 2.368 Zavrč 9,02 8,47 3.316 3,090 Dornava 5,08 5,94 1.860 2.169 Sobetinci 6,31 6,25 2.312 2.280 Osojnik 8,28 7,46 3.034 2.724 Kombinat 7,59 7,20 2.778 2.628 Plan 7,40 2.700 Mlada živina nad 1 letom Mlada živina 2 — 12 mese- starosti cev starosti Prirastek na Prirastek na Obrat krmni dan v kg Obrat krmni dan v kg 1964 1965 1964 196S Starše 0,70 0,53 Starše 0,43 Pragersko 0,47 0,70 Pragersko 0,64 0,96 Kidričevo 0,70 0,53 Kidričevo 0,83 0,71 Podlehnik 0,43 0,43 Podlehnik 0,69 0,73 Zavrč 0,40 0,47 Zavrč 0,63 0,74 Dornava — 0,43 Dornava 0,69 0,74 Sobetinci 0,66 0,42 Sobetinci 0,69 0,60 Osojnik 0,66 0,61 Osojnik 0,41 0,50 Turnišče — 0,45 Kombinat 0,69 0,70 Kombinat 0,58 0,50 Plan 0,67 Plan 0,45 (Nadaljevanje na 7. strani) Rezultati govedoreje v letu 1965 (Nadaljevanje s 6. strani) Teleta do 2 meseca starosti — Prirastek na Obrat 1964 m dan v kg 1965 Starše 0,67 0,54 Pragersko 0,59 0,72 Kidričevo 0,81 0,84 Turnišče 0,78 0,71 Podlehnik 0,66 0,58 Zavrč 0,89 0,96 Dornava 0,72 0,66 Sobetinci 0,88 0,82 Osojnik 0,68 0,72 Kombinat 0,75 0,71 Plan 0,65 Mlado govedo v pitanju Prirastek na Obrat krmni 1964 dan v kg 1965 Starše Pragersko Kidričevo Podlehnik Zavrč Dornava Osojnik Kombinat Plan 0,95 0,71 1,00 0,81 0,87 0,90 0,57 0,90 0,88 0,88 0,90 0,86 0,77 0,76 0,70 0,87 0,80 Podatki kažejo na precejšnje razlike med obrati. Proizvodnja mleka varira po kravi od 2.169 litrov (Dornava) do 3.424 litrov; (Pragersko), prirastek pri mladi živini nad 1 letom od 0,42 kg (Sobetinci) do 0,70 kg (Pragersko) na krmni dan, prirastek pri mladi živini 2 — 12 mesecev od 0,43 kg (Starše) do 0,96 kg (Pragersko), pri sesnih teletih od 0,54 kg (Starše) do 0,96 (Zavrč) in pri pitancih od 0,70 kg (Osojnik) do 0,90 kg (Kidričevo). V proizvodnji mleka smo pričakovali glede na doseženo molznost v letu 1964 in v prvih devetih mesecih 1965 leta boljše rezultate. V septembru, oktobru in novembru je molznost močno padla. Vzroki so predvsem v veliki praznini, ki je bila v tem času zaradi suše pri krmljenju krav. Poletne krme ni bilo več, sena je bilo za obilno krmljenje premalo, jesenska silaža pa še ni bila zrela. Krmni obroki so bili zato sicer zelo pestri, vendar pa ne-izravnani, nezadostni in včasih tudi količinsko premajhni. Močno je vplivala na padec mlečnosti tudi karantena zaradi slinavke leta 1964. Zaradi prenehanja osemenjevanja v tistem času smo imeli lansko jesen na nekaterih obratih tudi po 60 % suhih krav. Vsekakor pa ne smemo zanikati raznih nedoslednosti in površnosti pri izvajanju tehnoloških postopkov, pri pomanjkljivi strojni molži, neracionalnem in nezadostnem krmljenju, nepravočasnem dovozu krme in podobno. Če primerjamo z letom 1964, so slabši v proizvodnji mleka zlasti v Kidričevem (vsi hlevi razen Gerečje vasi), Vidmu, Zavrču, Osojniku in Podlehniku. Tu je manjša molznost po kravi od 116 (Podlehnik) do 400 litrov (Kidričevo). Ra- zen mnogih slabosti in pomanjkljivosti (slaba strojna,-3,, KOLORADSKI HROŠČ Zakaj se je koloradski hrošč tako naglo razširil tudi v Jugoslaviji? Zato, ker ima že v svojem imenu KOLO- RADAR dve sodobni komunikacijski sredstvi. S kolesom se vozi po naših »dobro« urejenih njivskih 'poteh, z radarjem pa odkriva zapleveljena krompi-rišča. Njegova eksistenca je pri nas še vedno zagotovljena, sa| smo Jugoslovani zagovorniki aktivne miroljubne koeksistence in smo mu dali pravico azila. (Morda zaradi dobrih odnosov z njegovo pradomovino — Ameriko!) J. S. molža, nerodnosti v pripustih, prepogosta menjava zaposlenih hlevarjev in površno delo na sploh) je pri tem vsekakor treba upoštevati, da je bilo v omenjenih hlevih tudi precej objektivnih težav. V Podlehniku je bil zelo močan napad metiljavosti, na »Osojniku« močno povečanje stale-ža krav jersey pasme z domačimi prvotelkami, na Vidmu menjava zaposlenih itd. V prvi polovici lanskega leta je bilo tudi neugodnejše razmerje med ceno koncentratov in mleka kot sedaj. Zato smo krmili v glavnem domačo krmo, kar pa za ovimljanje in daljše vzdrževanje visoke molznosti po delitvi ni bilo dovolj. V bodoče bomo morali izboljšati tehnologijo v proizvodnji mleka. Predvsem moramo dosledneje individualno krmiti krave, ovimljati in stimulativne j e krmiti po telitvi. V odprtih hlevih moramo do konca grupirati živali po lak-tacijskem ciklusu. V vzreji mlade živine so^ z majhnimi izjemami (Starše, Sobetinci), še kar dobri rezultati. Pri mladi živini nad 1 letom je presežen planirani prirastek za 11 °/o, pri mladi živini 2 — 12 mesecev pa za 5 %. Pri obratu Osojnik je treba upoštevati, da je polovica mlade živine pasme jersey, ki slabše prirašča, zato so tudi tukaj prirastki primerni. Z doseženimi prirastki se približujemo rejskemu cilju, da telice telijo prvič že v starosti 26 — 28 mesecev in v teži cca 500 kg. Na nekaterih obratih je reja plemenskih telic še posebej draga. Zato bomo racionalneje krmili zlasti živali, stare nad 1 leto. Prvesnice morajo že v prvih 100 dneh molznega obdobja pokazati svoje proizvodne sposobnosti, sicer jih prodamo. Zato bo nujno koncentrirati mlado plemensko živino celega kombinata v 1 do 2 centra, kjer bi se ob enakem krmljenju najbolj pokazale vse pozitivne pa tudi negativne proizvodne lastnosti poedinih telic. Le tako bo selekcija plemenskih telic uspešna. V pitanju mladega goveda so doseženi slabši rezultati kot pa v letu 1964, čeprav je planirani prirastek presežen za 9 %. Vzrok temu je v novih kapacitetah (Kidričevo, Pragersko), v septemberskem nakupu 300 kom. živine za pitanje iz Srbije, ki je slabo priraščala, delno pa tudi v raznih subjektivnih težavah. S podražitvijo tovarniških močnih krmil po reformi smo iskali nove rentabilne načine pitanja, ki pa zaradi neredne oskrbe s surovinami in nedodelane tehnologije niso dali enakih rezultatov. V drugi polovici lanskega leta smo prenehali s pitanjem živine v vseh mešanih hlevih (plemenske telice, pitanci) v Dornavi, Zavrču in »Osojniku«, obrat Podlehnik pa bo prenehal s pitanjem letos spo mladi, ko bo prodal zadnje -pitance. V teh hlevih so.sedaj plemenske telice iz lastne vzreje; pitanci pa so samo v Pragerskem, Kidričevem in Staršah. Nekateri slabši rezultati kot lansko leto so tudi zaradi subjektivnih slabosti. Če jih želimo odpraviti, moramo čimprej izdelati primeren sistem nagrajevanja po delu in po učinku dela. To naj velja za vse, zlasti za delovodje, upravnike delovnih enot in za celotni strokovni kader. Smatram, da smo doslej temu vprašanju posvečali premalo skrbi, kar je vplivalo tudi na razpoloženje zaposlenih in s tem na rezultate v proizvodnji. j j Voljč Branko iP b dipl. ing. agronomije >/ M - \,?V Ivan Cimbola ob svoji »Noji«. Posnetek: M. Glušič Krave JERSEY na »Osojniku« Pred šestimi leti je kupila takratna »Vinarska zadruga« Ptuj za svoj obrat na Mestnem vrhtiJz. uvoza nekaj krav pasme »jersey«. Ta čreda se je doslej toliko povečala, da imamo na DE »Osojnik« 50 krav in 39 glav naraščaja te pasme. Marsikomu to govedo ni poznano, zato ga želim na kratko opisati. Govedo »jersey« spada v. skupino pasme kratkorožnega goveda. Na sliki je sicer dobro vidno, da je krava brez rogov, vendar to ni pasemska značilnost, temveč rogove pri mladem govedu izžgemo. To pasmo so prvo vzredili na angleškem otoku Jersey v Rokovskem zalivu, kamor je že od leta 1789 prepovedan vsak uvoz. katerekoli živali druge pasme. Od tam se je kot svetovno najboljše molzno govedo razširila po vsem svetu. Sedaj je najbolj razširjena v Angliji, ZDA, Avstraliji, Danskem in drugih zahodnoevropskih državah. Je sorazmerno tudi zelo prilagodljiva. Govedo je enobarvno, svet-lorjave, sive, pa tudi temne barve. Visoko je le 115 — 120 cm, težko 250 — 400 kg; danski »jersey« je tudi težji. Molznost je 3000 — 4000 kg mleka letno s 5 — 6 % tolšče. Nekaj rezultatov naših krav v preteklem letu: krava -Polca« jc dala v 304 molznih dneh 2450 kg mleka, »Broa« v 306 molznih dneh 3765 kg mleka in »Hanja« v 304 dneh 2591 kg mleka, vse s 6,5 % tolšče. V Sloveniji je sedaj okrog 2.000 glav goveda te pasme. Največ jih vzrejajo na ljubljanskem kombinatu, na obratu Zadobrova. Zaradi zahtev po manj mastnem mleku, se pasma ne razširja več. Mleko prav zaradi visoke tolščobne stopnje ni primerno za uživanje, je pa pomembno za predelavo v surovo maslo. Pri nas vzrejamo to pasmo še naprej zato, ker rabi malo voluminozne krme, katere pa prav na naši DE primanjkuje. Porabi pa več krepkih krmil in ni bolj zahtevno od naših udomačenih pasem, je pa bolj občutljivo in manj odporno. Krave so zelo krotke in niso bojevite. Hlevarjem so priljubljene in lahko bi ce- / lo dejali, da so precej in tele-gentne živali. Posebno so ljubka teleta, ki so podobna srnam. Mleko prodajamo po tol-ščobni stopnji po 114.— starih dinarjev za liter. Rezultati ob tej molznosti so torej dobri, je pa težava v tem, ker ima stara krava malo klavno vrednost. Meso teh krav se rabi samo za industrijsko predelavo. M. Glušič 3v (/Z Pisma iz kolektiva S NISTA ZADOVOLJNA Z ODGOVORI Na zadnji izredni seji delavskega sveta kombinata je manjkalo 13 članov. Med njimi tudi Franc Medved in Aleksander Rajh iz DE »Slovenske gorice«. Vzroki njune-ga izostanka so nas presenetili. Člana namreč trdita, da nočeta biti samo »kimavca«, ampak želita, da se ju tudi upošteva. Navedla sta primer, na je njihova enota pismeno predlagala DS, kako bi se naj pri njih delil ustvarjeni dohodek. Z odlašanjem in z odgovori, ki sta jih dobila na tieh sejah, pa nista zadovoljna, niti ni zadovoljen kolektiv obrata. Zato menita, da je najboljše, če ne gresta več na seje DS. Da bi zvedeli, kaj meni o tem nevsakdanjem sporu predsednik DS, smo zaprositi, Matka Zemljiča za odgovaty Povedal je: j, ‘O, /J Na 12. redni seji delavskega sveta je bil dne 10. 11. 1965 sprejet sklep, da se izplača vsem zaposlenim v kombinatu 50 % draginjski dodatek od startne osnove. Člana delavskega sveta delovne enote »Slovenske gorice« Aleksander Rajh in Franc Medved se s tem sklepom nista strinjala, ker smatrata, da pripada več njihovi delovni enoti, ki je ustvarila do danes nad 150 milijonov čistega dohodka. Tudi s pojasnilom, da je to draginjski dodatek, ne pa de- litev čistega dohodka, se nista strinjala. Predlagano je bilo, naj pošlje delovna enota »Slovenske gorice« pismeni predlog glede delitve čistega dohodka. Dne 10. 12. 1965 je bila 13. seja delavskega sveta. Takrat sem bil odsoten. Na tej seji je prebral pod točko 3 sekretar podjetja predlog delovne enote »Slovenske gorice« za naknadno odobritev 7 milijonov din za izplačilo osebnih dohodkov. Direktor podjetja je predlagal, da bi naj zadevo odložili, ker predlog ni dovolj pripravljen in naj gre prek odbora za osebne dohodke. Na 14. redni seji dne 30. 12. 1965 je Aleksander Rajh ponovno vprašal, kaj je z njihovo vlogo za delitev dohodka. Odgovor se je glasil, da je o vlogi že razpravljal kolegij in da je sklenil, da se bo zadeva reševala ob bilanci. Ker sta vsem sejam, na katerih se je razpravljalo o vlogi delovne enote »Slovenskih goric«, prisostvovala tudi člana sveta te delovne enote, sta gotovo prenesla te sklepe in razprave v njihovo enoto. Da svet delovne enote »Slovenske gorice« ni dobil pismenega odgovora na njihovo vlogo v smislu razprav na treh sejah delavskega sveta jc najbrž krivda v pomanjkljivi organizaciji dela v splošnem sektorju, ki sprejema pošto in posreduje sklepe, -------------------------------- MUZEK NEŽA I Dne 17. januarja 1966 smo na pokopališču v Vidmu za vedno položili k počitku našo delavko Muzek Nežo, ki so nam jo iztrgali iz. rok neizprosni valovi Dravinje. Neža je bila rojena 28. XII. 1919 v tržcu. Že od mladosti se je morala zaposlevati kot priložnostna delavka na posestvu Graške hranilnice. Le- ta 1956 se je zaposlila pri Kmetijskem gospodarstvu Podlehnik kot stalna delavka. Čeprav je Neža vse življenje močno bolehala za božjastjo, se ni ustrašila nobenega dela. Svoje delovno mesto je znala ceniti in na njem vestno opravljati svoje delo. Za njen trud in prispevek ji bomo vedno hvaležni. J. Križančič sprejete na sejah delavskega sveta, na sprejete vloge. Matko Zemljič zX • predsednik DS rM. ZAKAJ SMO TAKO NEZAUPLJIVI? Ob mislih nazaj na staro leto in na izvajanje referenduma v našem podjetju se vprašamo, ali so nam na starih kmetijskih obratih sploh kaj zaupali. Večini osnovnih organizacij ZK, kakor tudi obratnim delavskim svetom ter sindikalnim odborom še danes ni jasno, oziroma si ne morejo obrazložiti, zakaj so bili pri izvajanju referenduma popolnoma ignoriram. Vemo, da so bili predstavniki vseh nekmetijskih obratov poklicani na razgovor o izvajanju referen duma. Tam so dobili napotke, oziroma navodila, a na kmetijske obrate so bili poslani samo odposlanci, da bi naj izvedli referendum. Tudi ti odposlanci so prišli na obrate na dan izvajanja referenduma tako pozno, da ni bila možna nikaka pomoč na obratih. Mislim, da bi morali tudi v takih primerih več zaupati najnižjim samoupravnim organom in političnim organizacijam na kmetijskih obratih. Tudi ti so tekom razvoja s svojim delom že dokazali svoje sposobnosti na področju proizvodnje ali pa v posa- V" meznih političnih akcijah. Franc Franjkovip 7 Delo smo opravili, sedaj pa . . . Tako nekako so verjetno občutili člani našega kolektiva ob upokojitvi v letu 1965. Da, opravili smo svoje, sedaj pa, kakor kdo ve in zna. Zato so bili prijetno presenečeni, ko je povabil naš kombinat tudi »letnik 1965« na skromen, vendar slovesen novoletni sprejem. Kljub temu, da je zjutraj deževalo, se je v restavraciji hotela »Poetovio« zbralo 33 upokojenk in upokojencev. Zbrali so se iz vseh koncev obsežnega področja kombinata, iz Haloz, Slovenskih goric, Dravskega in Ptujskega polja. Zbranim se je za njihovo dolgotrajno in uspešno delo zahvalil predsednik delavskega sveta Matko Zemljič. Tudi glavni direktor podjetja Janez. Petrovič jim je izrekel vse priznanje za njihovo sodelovanje. Ko jim je želel srečno novo leto, jih je povabil, naj .se—tudi -v bodoče ob potrebi poslužujejo kombinatskih služb, ki jim bodo rade pomagale. Po razdelitvi skromnih nagrad je postalo ob omizju (s pomočjo muškatnega silvanca) prijetno razpoloženje. Po okusnem kosilu so upokojenci začeli obujati spomine na prehojeno pot. Delo je bilo težko, vendar še želijo delati. Anton Lazar iz Zavrča je dejal, da bo še vedno rad popazil na vinograde in pomagal, če bo obrat le hotel. Zato so se pošalili, da posvetila v novoletni vizitki ne bodo v celoti uresničili: kombinatski »pesnik« Ivan Krajnc je namreč zapisal: »Delo ti bilo je razvedrilo, delo te je tudi utrudilo, let število je zadosti, daleč je že maj, le odloži delo in spočij se zdaj!« Nekatere »grče« so trdile: »Če smo Franca Jožefa zapili, Bikata »mladeniča« Jože Bohak in Lovrenc Svenšek sta jo vrezala. »Da bo za spomin«, so fotografu. dejali veselo razpoloženi upokojenci in se nastavili Posnetek: O. Polič Avstro-ogrsko zapravili, bomo to zmogli tudi s svojo pokojnino!« (To baje ne bo težko.) Kljub dopoldanskim uram je v prostorih restavracije donela pesem. Prednjačila sta brkata »mladeniča«: Jože Bohak iz Starš in Lovrenc Svenšek, gozdarski »as« iz Haloz. Prijetno je bilo ugotoviti, da so upokojenci pozabili na svoje vsakdanje skrbi in sproščeno zapeli: »Nikom’ ni j e lepše kot je nam, samo da je tako vsaki dan!« Želimo jim, da bi tako bilo res in da bi še dolgo uživali svoje res zaslužene upokojenske pravice. Oton Polič Za večji pridelek koruze p Na Bledu je bila 17. in 18. decembra 1965 skupščina Zveze kmetijskih inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Okrog 150 delegatov iz države je pozdravil zvezni sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Jože Ingolič. V svojem pozdravnem govoru je pohvalil veliko aktivnost članov v njihovem delu, posebno na posestvih družbenega sektorja, v mnogih kmetijskih zadrugah, inštitutih in zavodih. To potrjuje tudi današnje posvetovanje, ko so se lotili osnovnega problema povečanja produktivnosti dela v kmetijski proizvodnji. Z merami gospodarske reforme so zagotovljeni novi povoljnejši ekonomski pogoji za kmetijstvo in kmetijskih kolektivov. To pomeni, da se z intenzivno proizvodnjo in z dvigom produktivnosti dela lahko ustvarijo veliko večja sredstva za modernizacijo kmetijske proizvodnje in za boljše in pravilnejše nagra jevanje kmetijskih strokov njakov. V bodoče moramo še hitreje večati kmetijsko proizvodnjo, predvsem pšenice, koruze, mesa in mleka. Zato imajo kmetijski strokovnjaki, inštituti in zavodi važno nalogo, da še bolj organizirano in vztrajno odpravljajo napake, upoštevajo znanstvene dosežke v organizaciji dela, izgrajujejo notranje odnose v kmetijskih organizacijah ter poiščejo raz ne oblike proizvodnega sodelovanja z individualnimi proizvajalci. Da bo vse to uresničeno, morajo vse strokovne službe v sodelovanju s kmetijskimi organizacijami in nji hovimi strokovnjaki organizirati sistematsko proučevanje faktorjev, ki bodo dali v danih prirodnih in ekonomskih razmerah in pri vsem večjem vlaganju sredstev v investicije, optimalne rezultate. Na koncu je tov. Ingolič želel skupščini pri njenem delu veliko uspeha. Glavna tema prvega dne skupščine je bila, kako pove čati produktivnost dela pri pridelovanju koruze in v živinoreji. O tem je bilo več referatov in koreferatov kmetijskih strokovnjakov inštitutov in kmetijskih organizacij. Posebno važna je proizvodnja koruze. Jugoslavija zavzema 8. mesto v svetovni proizvodnji koruze, v evropski proizvodnji (brez SSSR) pa drugo mesto. Koruza predstavlja osnovno prehrano živine, je glavna surovina za razne mešanice za pitanje živine. Razen tega je važna kot industrijska rastlina in kot izvozno blago. V-letu 1964 smo pridelali blizu 7 miljonov ton koruze, a po planu bi lahko pridelali blizu 10 milijonov ton. To bi nas uvrstilo na tretje mesto v svetovni proizvodnji (če ne računamo Kitajske). Pri takšni letni proizvodnji pa je nujno rešiti razne probleme te proizvodnje. Povečati moramo produktivnost dela na družbenih gospodarstvih. Ta sicer zadnja leta raste, vendar je še vedno niška, posebno, če se primerjamo z ZDA, ki ima naj več j o in najsodobnejšo proizvodnjo koruze na svetu. Za primerjavo nekaj podaktov za 10 družbenih posestev na Hrvat-skem in ZDA: Pri nas V ZDA 1964 1963 L judsko delo ur/ha 284,77 63,30 Pridelek mtc/ha 76,59 40,40 Prod. dela ur/mtc 3,76 0,6 V referatih in koreferatih je bilo veliko povedano o vplivu vrste in tipa strojev za spravilo koruze in o poskusih, »ki so jih po državi delali razni kmetijski inštituti (predvsem kronometriranje poedinih faz dela). Ravno na tem področju bi moralo biti večje sodelovanje med njimi. Drugi dan skupščine je bil občni zbor Zveze kmetijskih inženirjev in tehnikov Jugo slavije. Ker so prejeli poročila izvršnega odbora delegati že poprej, se je razvila diskusija o delu zveze za obdobje med drugim kongresom naše organizacije, ki je bil koncem novembra 1962 in danes. Diskutanti so poudarjali, da je naša organizacija v minulem obdobju uspešno delala pri pospeševanju kmetijstva. Posebno aktivna so bila nekatera društva pri izvajanju gospodarske reforme, ki je bila sprejeta kot najvažnejša ekonomska in družbeno-poli-tična odločitev, ki bo omogočila trajnejšo stabilizacijo našega gospodarstva, posebno šc kmetijstva. V Zvezo kmetijskih inženirjev in tehnikov je včlanjeno 10.979 članov, od tega 4.855 inženirjev in 6.124 tehnikov. Naša zveza je član mednarodne konfederacije kmetijskih inženirjev in tehnikov (CITA), ki ima svoj sedež v Ziirichu. Na koncu skupščine je bilo imenovanih 12 zaslužnih članov, med katerimi sta tudi dva kmetijska strokovnjaka iz Slovenije: Tone Zorc in Veljko Križnik, oba diplomirana inženirja kmetijstva. Čestitamo! } 'O MATKO ZEMLJIČ ing. kmet. Spremembe V NAŠEM DELOVNEM KOLEKTIVU v decembru 1965 Novi člani delovnega kolektiva so postali: Prelog Franc, delavec, Prelog Poldika, delavka, Kralj Ivan, čuvaj, v DE Pragersko. Strelec Terezija, delavka, v DE Podlehnik. Šajtegl Franc, buldožerist, v DE »Tehnoservis« . Zemljič Ivo, uslužbenec, v DE »Slovenske gorice«. Novim članom delovnega kolektiva želimo, da bi se na svojih delovnih mestih dobro počutili in da bi z zadovoljstvom opravljali svoje naloge. Podjetje so zapustili: Čeh Rudolf, Hojnik Janez, Horyat Leopold, Zavec Alojz in Hojnik Vinko iz DE Mlekarna. Gomboc Terezija in Štater Marija, delavki, iz DE Dornava. Koštomaj Silvo, šofer, iz DE »Slovenske gorice«. Kralj Ivan, čuvaj, iz DE Pragersko. Kolednik Anton in Ranfl Franc, delavca, iz DE Gozdarstvo. Potočnik Angela, Perko Janez in Rihtarič Rozika, delavci, iz DE Kidričevo. Žnidarič Adolf, buldožerist, iz DE »Tehnoservis«. Künstele Rudi, traktorist, iz DE Starše. Brumen Rudolf in Šandor Jože, delavca iz DE »Osojnik«. Vsem, ki so odšli iz podjetja, želimo mnogo uspehov v delovnih kolektivih, kjer so sedaj zaposleni. Starostno in invalidsko upokojeni: Bohak Jožef, nočni čuvaj, iz DE Starše. Furlan Matej, delavec, iz DE »Osojnik«. Kostanjevec Franc, nočni čuvaj, iz DE Kidričevo. Kočevar Franc, Kokot Anton in Spevan Ivan, vinogradniški delavci iz DE Zavrč. Murko Janez, nočni čuvaj, iz DE Mizarstvo. Našim sodelavcem, ki so upokojeni, se zahvaljujemo za požrtvovalno sodelovanje ter želimo, da bi se po dolgoletnem delu odpočili in zadovoljni uživali svoje upokojenske pravice. Priznanje po delu! Zdaj, pred zaključnim računom 1965, imajo obrati Kmetijskega kombinata Ptuj že približno sliko svojega uspeha v lanskem letu. Tudi delavci obrata »Slovenske gorice« pričakujejo, da mora obsežno in uspešno opravljeno delo najti svoje mesto v številkah zaključnega računa, zlasti pri dohodku in čistem dohodku. Ostane pa odgovor na vprašanje, kdaj bodo načela našega statuta in pravilnikov prenesena v prakso, kdaj bomo resnično nagra j evni po učinku in kdaj bodo izdelani pravilniki o nagrajevanju po obratih v okviru načelnega pravilnika Kmetijskega kombinata Ptuj. Lani smo bili največkrat tako zaposleni z rednim delom, da smo puščali vsa ostala vprašanja ob strani, kar pa ni mogoče za stalno, zlasti ne po 1. juliju 1965, po začetku uveljavljanja gospodarske reforme. Naše poslovanje je potekalo do tega časa po prejšnjih, ustaljenih tirnicah, po tem času pa se je prilično spremenilo. Promet z vinom smo znatno povečali na domačem, pa tudi na inozemskem trgu. Zato smo morali krepko pljuniti v roke in izvršiti vse naloge, ki smo jih prevzemali z vedno novimi naročili. Naj samo navedem, da smo promet z vinom na domačem trgu povečali od prejšnjih 30 na 60 do 65 vagonov, na zuna njem trgu pa za nadaljnjih 15 vagonov. V razmerju s tako povečanim prometom pa nismo povečevali števila zaposlenih. Pred posebno nalogo smo bili ob naročilu iz SSSR. To je pomenilo pri polavtomatskem polnilnem stroju napolnitev 185.000 steki.*z vinom v določenem času. Pomembni sta bili še naročili iz Čeho-slovaške in Vzhodne Nemčije za 30.000 steklenic. Morali smo sprejeti do 20 novih, nekvalificiranih delavcev, večinoma žensk. Celotni kolektiv se je potrudil, da smo brez zamude izvršili naročila in se še kar dobro pripravili na trgatev, ki je obetala in dejansko tudi zahtevala ogromno in odgovorno delo. Strokovna služba je bila za brezhibno izvršitev svojih nalog zelo ugodno ocenjena. Kupci so bili z dobavami zelo zadovoljni; po končanih dobavah ni bilo nikakšnih reklamacij. Enako je bilo tudi ob vklete-nju 145 vagonov lastnega pridelka in okrog 30 vagonov pridelka zasebnih vinogradnikov. Da ne bi ostali pri uveljavljanju delitve čistega dohodka na obrate ali delovne enote same pri besedah, smo pismeno sporočili delavskemu svetu kombinata svoje stališče, da želimo delitev že pri sedanjem zaključnem računu. Predhodno smo se pozanimali, kako delijo enaki obrati pri drugih podjetjih, zlasti pa pri »Vinagu« Maribor. Ugotovili smo, da naša stališča in želje, poslane delavskemu svetu, niso prošnja, temveč upravičena zahteva kolektiva, da načela postanejo dejstva in da zaposleni praktično doživijo prednosti nagrajevanja po vloženem delu. Prilično nas je prizadela potem ugotovitev, da naša vloga ni bila obravnavana, čeprav je pomenila za kombinat kot celoto in za naš obrat mnogo več kot druga manj važna vprašanja, o katerih ni v tisku in drugod toliko napisanega kot je o nagrajevanju po vloženem delu. Naš »Poročevalec« je tudi ene izmed najprimernejših mest, kjer naj obravnavajo obrati svoje predloge in priporočila in smatramo, da je prav, da smo na tem mestu sprožili tudi vprašanje rešitve naše omenjene vloge, ki se ne nanaša samo na naš obrat, temveč na vse obrate, ki tudi pričakujejo, ko bodo lahko potrdili osnutek svojega pravilnika o nagrajevanju po učinku skladno z vsebino centralnega pravilnika. Tekom dosedanjih številnih razprav so postale članom na šega obrata stvari jasne in želimo, da bi postali aktivnejši vsi, ki morajo spraviti delo-okrog pravilnikov dalje od točkovanja, ki je bilo lani opravljeno po obratih. Vsako odlašanje in čakanje spravlja ljudi v slabo voljo in jemlje zaupanje v dosledno izvajanje sklepov organov upravljanja in določil statuta. / J. Gone -p //