- 41. številka. Trst, v sredo dne 10. februvarija 1904. < Tečaj XXIX Izhaja vsak dan i»C; ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri. ob ponedeljkih ob un zjutraj. * •tta««ne številk. «e prodajajo po 3 nov«. (6 atotmk) t »no^h tobakar^h v Tptu m okolici. Ljubljani. Gorici O^j,. kranju, Mar.boru. Celovcu. Idriji, >1 Petru. Sežani, -Nabreiini. Novemmestu itd. 9PreJem* uprava lista -Edinost", ■Uca Mo n p.ccolo stv. 7. - Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. O ne oelanom 16 .tounk na vrsto petit; poslanice, oamrtmce, javne zahvaie in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON Stv. 870. oocseetseafta*^*: Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč 1 Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 crcn, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez dopoalane naročnine as jpiava ne ozira. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankeva«« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torro blanca *tv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. ia Pošt no-h ran i I u i (*u I račun št. s-tl.ft.%2. Rusko-japonska vojna. Boj na morja pred Port-Artnrjem. — Jeflnajst japnsM ladij potopljeni! PETKOGRAD 9. Vladni list objavlja *le ečo »»rzojavko namestnika Alektejeva carju Ku»:je : Najudanejse javljam Vašemu Veličanstvu, da je okolo polunoći od 8. na 9. t. m. proizvela japonska torpedna eskadra napad na eskadro ki je stala pri Port Arturju, pri čem ste bili poškodovani obe oklopnici »Rat-vizan in »Cesarevič«, kakor tudi križarka »Palada«. Podrobnosti Vašemu Veličanstvu slede . PETROGRAD 9. Javlja se iz Port Arturja od včeraj : Odpotovanje Japoncev traja -it vedno, a drugače je vse mirno. PORT A RT UR 9. It Sjeula ae javlja pr hod japonskih pijonirjev. Tamošnje prebivalstvo se pokazuje vznemirjeno veled priprav japonskih čet. Govori se, da s« je izkrcal en tddelek japonskih čet v Masamphu. NEW YORK 9. Državni podtajnik Loo-m:s je ruskemu poslaniku vnovič izjavil, da zadržijo Zjedinjene države popolno nevtralnost. \VASHINGTON 9. Za slučaj vojne med Rusijo in Japonsko, bo spremljal major Wood a najbrže brigadni general Allen rusko vojsko kot vojni atašo. PETROGRAD 9. Vladni komunike razprav ija razvoj spora z Japonsko in naglasa, da je začela Japonska vojne priprave, četudi t-o bile razprave radi revizije pogodeb s Korejo. Italija je bila pripravljena pri poznati nezavidnest in integritet«« Koreje, kakor tudi en vereniteto kitajskega cesarja nad Mandžu-r.jo, :.li je vseeno odklonila predloge v špe-ejelni pr godbi z Japonsko, tičoči se Koreje, da bi izpraznila ziposedeno področje Mandžurije. Japonska vlada ni čakala na ruski odgovor, nego je pretrgala diplomatične od-»< >ije. Rusija bo čakala razvoj stvari in bo v po:rebi naredila potrebne korake. LONDON 9. V noti, kt jo je izročila Japonska dne 5. t. m., se pravi : V'sled vedno trajajoče okupacije Mandžurije odstrani Rusije, ne upoštevajoč pogodeb s Kitajsko in drugim silam podanih zagotovljanj, morala se je Japonska odločiti kaj ji je ukreniti za iae:no b ram bo. Japonska opozarja na zavlačevanje Rusije pri pogajanjih, ko so je istočasno z vso naglico pripravljala na vojno. Ker je Japonska sprevidela, da so vsa njena miroljubna sredstva brezvspesna, se je odločila pretrgati diplomatične ednošaje. PETROGRAD 9. Carju so bile prirejene sinoči, ko je bil prisoten v optri, od strani občinstva navdušene ovacije. Orkester ; t je moral igrati trikrat narodno himno «Bože carja hrani«, na kar so zaorili navdušeni hura-klici v operi. PETROGRAD 9. Minister za notra-je stvari izročil je carju došel mu brzojaven sklep pokrajinskega zborovanja jaroslavskega v katerem se prosi ministra, naj carju prigo-godom pretrganja diplomatičnih zvez z Ja ponsko sporoči o čutilih navdušenja. Car je zabeležil na poročilu : Zahvaljujem se iskreno in prisrčno za tukaj izražena čutila, s katerimi so navdani — kakor sem prepričan — vsi pravi Rusi. KODANJ 9. Velika severna brzojavna družba sporočila je Ritzan-birou, da je brzojavna zveza z Japonsko po kabelu preko Vladivcstoka zaprta. N E\V- VORK 9. Tajnik mornarice Moodv prejel je od vojaškega atašeja v Tokiju sledečo brzojavko : Jedna divizija japonskih vojnih lad j je odplula iz Japonske proti Oi-mulpo. PARIZ 9. Vsi člani prejšnje franeozke vlade kakor tudi člani sedanjega kabineta, kateri poznajo francozko-ruski dogovor, zatrjujejo, da isti ne nalaga Franciji nikacih po-sebn h dolžnosti glede vzhodne Azije. Mini-sterski predsednik Combes je izjavil nasproti nekaterim poslancem, da francozka vlada, pa naj pride, kar hoče, ne stori nikakih korakov, ki bi bili kakor si bodi obvezni za svobodo Francije, ne da bi bil parlament o vsem popclnoma obveščen in ne da 4bi se izrekel glede smeri, po kateri je krenit;. NE W-VORK 9. »Associated Press« objavlja sledečo, iz Petrograda ob 2. in pol uri popoludne odposlano brzojavko : Glasom poročila admiralitete je bilo o napadu Japoncev na Port Artur potopljenih 11 japonskih in 1 ruska ladija; 7 Rusov je bilo ubitih in mnogo ranjenih. Port Artur je v plamenu. LONDON 9. Reuterjev biro poroča iz New vorka : Preiskava o baje oficijelni brzojavki »Associated Presse« iz Petrograda je dognala, da je ista neosnovana. PETROGRAD 9. Dvorni obed, kateri se je imel vršiti danes, je odpovedan. PETROGRAD 9. Danes se je ob navzočnosti carja, carice, velikih knezov in dvornih dostojanstvenikov vršila služba božja za zmago ruske vojske. DUNAJ 9. Posebno izdanje lista »Neue 1'reie Presne« javlja iz Berolina: Ruski Car je danes ob 4 uri popoludne napovedal Japonski vojno. Iz ogrske delegacije. (Brzojavno poročilo.) DUNAJ 9. V vojnem odseku ogrske delegacije je vojni minister skiciral glavno načelo za reformo učnega načrta vojaškega vzgnjevanja in je izjavil, da se mora radi jednotnosti vojaškega vzgojevanja vrš.ti pouk na splošno v nemškem jeziku. Minister bi pomnuž^tev mndjarskih ustanov pozdravil z veseljem, ker bi tem potom dobila armada več madjarskih častnikov'. Kar se tiče vprašanja o transferiranju madjarskih častnikov, dejal je minister, da kar se tič« vojske ne odločujejo le juridični in politični momenti, marveč v prvi vrati vojaški momenti in da skupnost ni nikjer tako potrebna, nego v vojski. Ravno krepkemu stališču vojske da se je zahvaliti, da monarhija kljubu notranjim političnim bojem ni trpela na ugledu. Prijatelj in sovražnik pa da sta pripravljena s svinčnikom v roki, da bi potegnila črto, kakor hitro bi se izkazalo, da so temelji vojske omajani ali da so se ukrenile odredbe, katerim bi sledila razdelitev skupne armade v dve ali več vojsk. Minister je nadalje opozarjal na Bedanje velesil. Došlo je do popolnega iporazumlje-nja ter se sklenilo varovati popolno tajnest do zvršetka razprav. CARIGRAD 9. Porta javlja, da je 400 komitadžov v Plovdivu zlostavljalo mobame-dance,. ne da bi bila oblast posegla vmes. Nadalje javlja Porta, da se komitadži pripravljajo, da o povratku Sarafova udereju v Turčijo. Sklicanje državnega zbora. DUNAJ 9. »\Viener Abendpost« : Ker se vBled zakasnenja delegacijskega zase lanja ne more državni zbor sklicati pravočasno, da bi dovolil novince, vršili se bodo letos nabori en mesec kasneje. Veliki vojvoda Meklenburs Sverinski na Dunaju. DUNAJ 9. Danes popoludne je bil na čast velikemu vojvodi Meklenburškemu pri cesarju dvorni obed. Cesar je velikemu vojvodi častital na zaroki s princezinjo Cum-berlandsko. Vojna ladija »Cesarica Elizabeta«. DUNAJ 9. Vojna ladija »Cesarica Elizabeta« dospela je v Tandjangiriok, kjer se uBtavi 10 do 12 dni. Na brodu je vse splošno napeto stanje, ki izpostavlja monar- z(^raN0, hijo in tudi Ogrsko samo velikim nevarnostim, Vojaft ladija »Aspern*. ako ne bomo imeli zanesljive jednotne DUNAJ 9. Vojna ladija »Aspern« do- voj8ke spela je danes v Hongkong. Na broiu je vse Govornik je izrazil nado, da pride do zdravo, notranjega miru in priporočal, naj bi vsaj ! Nadvojvoda Oton v Opatiji, treznejši elementi skrbeli za to, da bi se VOLOSKO 9. Nadvojvoda Oton je z spor ne prenesel v oni faktor, ki mora va- majordomom, baronom Dianho^eskijem do-rovati monarhijo. 9Pel iz Dalmacije v Opatijo in se nastaml v Predsednik Szell se je ministru zahvalil h6telu »Stefanie«. na odkritih interesantnih izvajanjih. Nezgoda na gradnji bohinjske železnice. Deleg. Ugron je izjavil, da se ne strinja DUNAJ 9. Na gradnji bohinjske že- z ministrovimi izvajanji, ker da so ista v na- Uznice, blizu bodoče postaje Podmelec se je sprotju se zakonom. 80 m na dolg° "trgala zemlja. Ponesrečil ni Ko so govorili še ministerski predsednik nihče. grof Tisza in drugi govorniki bila je seja ———— tST^z.je Dada'jeva,,je razprave Vojna mefl Rusijo in Japonsko. PODLISTEK. 10 Teodora. Hrvat.«-ki Povest -pisal Kvsrenij K umiri«1. prevH 4. Prvi del. Vsi viši razredi so imeli malo Ahnovo vežl>enieo. V treh letih so učenke, tiste, ki feo bile sedaj v osmem razredu, srečno dospele, k^maj do triintrideeete strani drobne tranejzke vežbenice. Će tudi niso vedele vseh vprašanj in odgovorov, vseh nalog, ki so bile v knjižici do triintridesete strani, vendar §o vedele do sto francozkih izrekov, kakor to, na priliko, ti-le: Vprašanje: »Imali vaš oče konja?« — Odgovor: »< >n nima konja, ali moj stric ima klobuk«. — Vprašanje : »Ste-li, gospod, bil v gledališču ?« — Olgovor: »Jaz nisem bil, ali moj oče je bil v Ameriki«. — Vprašanje: »Govorite-li vi angležki ?« — Odgovor: »Ne govorim, ali imam teto na Dunaju«. Marsikatera mati se je ponašala s svojo l»5erk<», ko jo je slikala, kako »perfektno« govori irancozki jezik. To ni bilo niti čudno, ko ee je vedelo, da se jej zlato njeno dete že tri leta uči v glasovitem zavodu sester pl. Korner, v zavodu, kjer so otroci najodlične-jih, prvih rodbin. Gospod du Duvalandier se je sprehajal po sobi in tolmačil novo nalogo osmemu razredu. Hodil je po prstih, lahek kakor pero, vrlo okreten, in spremljal je tolmačenja z odličnim kretanjem desnice, spojivši kazalca s palcem. Teodora je zašepetala sestri : — Ta učitelj ima lase kakor cerkovnik Markulin na Banji, veš, tisto črno vlasuljo pokojnega župnika. — Kaj se smejete, drago dete ? — je vprašal da Duvalandier Lucijo, ki je vstala in uprla oči. Profesor jo je vprašal, kako se imenuje ? Lucija ga je pogledala, ali ni mu odgovorila. — Profesor je ponovil vprašanje. — Moja sestra se imenuje Cici — je rekla Teodora glasno. — Cio i, C:ci, Cici ! — bo vskliknili sedaj vsi razredi. — Tiho, tiho ! — je prosil du Duvalandier. — - [Molči ! — je zagrozila Teodora učenki, ki je sedela zadej za njo v drugi klopi. Teodora je vzdignila roko, jezno pogledala učenko in jo hotela udariti. Vee de- ———— Mala Japonska je zalučala vojno rokavico . veliki Rusiji. Brzoiavne vesti. Mi Slovenc;, a z nami vsi Slovani v naši Macedonske reforme. državi in izven nje, smo v tem izrednem mo- CARIGRAD 9. Včeraj se je odposlanec mentu direktno interesirani na končnem iz- Porte pri ruskem in avstro ogrskem poslani- idu rasko-japonske vojne. štv u zaman trudil, da bi preprečil današnjo Kdo zmaga torej ? V kolikor nam se sejo komisije za reorganizacijo orožništva. dajejo na roke vesti, prihajajoče iz virov, Pred s-jo se je ministru za vnanje 3tvari ki dobre? poznajo narodno go3podarske odno- Tewtik pasi sporočilo, da se pričnejo razprave saje v Japonski, moremo zatrditi že danes, in se ga je naprosilo za dotični materijal, da iz te vojne izide kakor zmagovalka velik? Pred sejo je bil general de Giorgis pozvan na Rusija. vojno ministerstvo, na kar se je podal pred-! Rusija zmaga iz dveh razlogov : V prvo sedovat seji v avstro-ogrsko poslaništvo. Seje zato» ker ima neizmernega in neizčrpnega so se poleg njega udeležili : ruski in avstro- materijala na vojakih in je neizčrpna na ma- ogrski vojaški ataše ter zastopniki drugih terijalnih sredstvih. Rusija more v nujnem klice so uprle oči v razjarjeno Teodoro in obmolknile. V tem je nekdo potrkal na vrata in precej na to se je prikazala v sobo giava postreščeka, ki je vprašal gospoda du Du-valandiera po reški govorici : — Ako Bte vi, gospod, učitelj fran-cozkega jezika, pridite malo ven na hodnik. — Ta človek išče vas, kliče vas na hodnik — je rekla profesorju neka mala iz prve klopi. Profesor je odišel iz sobe na hodnik, a učenke sedmega in osmega razreda so priletele na katedro in obkrožile mizo, da ne bi videle manje učenke, kaj napravi Stella. Te mlajše učenke niso pazile med tem na odra-sleje, ampak letele in skakale so okolo klopi in po njih. Stella je hitro opravila svoje delo, zakrita po hrbtih odraslejih, ki so takoj potem pribežale v svoje klopi. Malo kasneje se je profesor povrnil v sobo s hodnika. Sedaj je bil še bolj rudeč nego prej ; majhne in svetle oči so se mu iskrile, radosten nasmeh mu je obsijal vse lice. Nekoliko časa se je Bprehajal po sebi, ustni sti se mu premikali, čudil se je in majal z glavo. Naposled je šel na katedro, sel, poravnal belo ovratnico, odprl knjigo, se naBmeš l vsem razredom in rekel jedni deklici, npj čita »ia tej in tej strani. Deklica je začela citati, pak je čitala in čitala, ker se je profesor zaplel v neke srečne misli, v neka prijetna ugibanja. Vse učenke v zadnjih klopeh so molčale in ga glednle. Gospod du Duvalandier je pomislil : piše mi morda kaka udova. Kdo bi vedel, morda je dekle? Čudno, čudno! Zadovoljno smehljaje se, je pogledal v vis, vzel iz mize svojo veliko tobačnico, vzdignil desno roko, ter je pomaknivši kazalec k palcu, spuBtil prsta počasi, skoro Bvečano, v tobak, da si pod-praši nos. Ko je BtiBnil s prsti v tobaku nekaj mehkega, ki je drobno zacvililo, skočil je pokonci s stolice in vrgel na tla okroglo tobačnico, ki je odletela pod prvo klop. Tobak se je razsul, a po tleh so se premikale tri male živalice, popolnoma gole, majhne kakor bob. Gospod du Duvalandier, prestrašen, osupel, ni mogel izgovoriti niti besedice. Vsi razredi so se zbrali okolo katedre ter ogledovali one živalice na tleh. Nekatere deklice so vpraševale, kake živalice da ao to. One učenke, ki bo vedele, niso hotele povedati. Kar dušile so se od smeha. (Pride se.) slučaju postaviti pod puško 9 milijonov, za katere leži potrebni vojni cuaterijal, orožje in streljivo, v evropski in asijatski Rusiji. A kaj so in koliko so vredni nje vojaki, po* kazala je zgodovina ruskih vojen z Napoleonom I., dalje zgodovina krimske vojne se Sevastopolom proti vseevropski koaliciji, in dokazala je slednjič zgodovina vojne iz naj-novejega časa; rusko-turške vojne na Balkanu. Drugi razlog, ki govori ca zmago Ru-a;je, je ta, da je ruska diplomacija danes prva diplomacija na vseh petih straneh sveta. Ruska diplomacija je ne-nadkriljiva in nedosežna. Nje diplomatične mreže v politicno-informativnem obziru obse-zajo z največo rafinacijo in prebrisanostjo vso zemeljsko krogljo. To sta dva glavna vzroka in faktorja, ki Rusiji garantirata absolutno končno zmago v tej rusko-japonski vojni. Danes se nahajamo torej v onem vele važnem historičnem momentu, ko se uresničuje proročanstvo Napoleonu I. : Ou rouges, ou Russes — ali socijalistički svet, ali ruski svet! Evo pojasnila : a psihologičnega stališča, zbog svoje politične in gospodarske ekzistencije stoji Francija rama ob rami z Rusijo. Naglašujemo in iznašamo to goraje dejstvo zato, da tudi mi Slovenci in vsi Slovani v državi Avstro-Ogrski vedo v tem usodnem času, da se v rusko-japonski vojni skriva ne samo sijajna bodočnost naših severnih bratov Rusov, ampak da se v tej vojni tudi za nas Slovane monarhije Habs-burgov zidajo temelji bolje bodočnosti v političnem in narodno-gospodarskem oziru. Kličemo radi tega vsem Slovanom : pozor in v vis ponosno -čela ! A Japonska ?! Japonska je država s kakimi 45 milijoni prebivalstva. Japonska je inzularska država. Narodno gospodarski viri Japonske so taki, da v normalni in mirni dot^ zadoščajo v toliko, da mrod in država moreti voditi živ-Ijensko ekzistenco malega državljana. Istotako je Japonska civilizacija površna, kakor je površno in le navidezno narodno gospodarstvo Japonske. Dve kulturi sti vplivali na razvoj, politični n narodno-gospodarski, v Japonski. Z ene strani so Japonci absorbirali angležki, z druge strani pa amerikanski razvojni vpliv, ki je, združivši se z lokavo in premeteno inteligencijo mongolske rase (h kateri spadajo Japonci) dal rezultanto politiikega in narodnega proletarca sovi u ista. Deset let pred vojno japonsko-kitajsko , se je Japonska še nahajala v isti situvaciji politični in vojniski, v kateri stoji Kitaj še dandanes. Vojna japonsko-kitajska in zmaga Japoncev nad Kitajem provzročila je v Japonski silno metamorfozo na vojaškem in parlamentarnem polju, ali na narodno-gospo-darskem torišču je vse ono, kar se je storilo, šlo v prilog militarizmu, a na škodo fioanci-jelne moči Japonske. Radi tega tudi ja|>onska industrija, japonska trgovina, japonsko novčarstvo, japonska trgovinska mornarica, z eno besedo: vse kar ftstavlja narodno gospodarstvo v Japonski, prestavlja v realnosti mirnega vola, ki na njivi vleče plug in orje, a na njem razni pa-raz r , kakor : muhe, komarji in drugi iosekti sedajo najboljo kri in moč siromaka vola. '/. druge strani pa japonski militarizem ni nič druzega, nego li produkt megalomanske in šovinistične vzgoje onih japonskih učiteljev, k: se nahajajo v dveh jakih konkurentinjah Rus je: v Angliji in Zjedinjenih državah eevero-amenških. Japonska je podobna prostemu slugi, ki se, oblečen v gospodsko obleko, podarjeno mu od njega lastnega goepodarja, ponaša in šopiri v javnosti, posnemovaje pred svetom eiegantne manire in navade svojega gospodarja. Vsa današnja vnanja in navidezna blaginja Japonske ni nič druzega, uego-li maskirana politična in vojniška jakost, ki stoji na vulkanu šovinizma, ali tudi na robu ekonomične propasti, ki predstoječo rusko-japonsko vojno le povspeši. Adrlaticus. toda posl. dr. Harambašid je korigiral nekatere napoved be predgovornika. Tudi sekcijski načelnik dr. Šumanović je — kar pa je menda več nego naravno — zatrjal, da Frank ni prejel nikake politične odškodnine od grofa Khuena Hedervarvja. Gospod sekcijski načelnik pa je vendar le tudi sam omajal svoje zatrjevanje, rekši, da je dr. Frank v pravdi b plinarno dobil zastopstvo občine še le potem, ko je izjavil, da bo zastopal brezplačno. Kaj naj Bi potem mislimo o dejstvu, da je kasneje dr. Frank vendar-le prejel 20.000 gld. ? ! Zbornica je vsprejela poročevalčev predlog, da se Frankov predlog za imenovanje Častnega sveta odkloni. V seji dne 8. februvarja seje začelo b podrobno proračunsko razpravo. Dr. Frank je imel dolg govor, v katerem je napadal sedanjo opoz cijo, nekdanje »Obzoraše«, se* danje mlade, poštene, delavne in požrtvovalne realiste, sploh vse, kar mu je na poti, vse, ki sedaj rodoljubno pozablja na razne poii-tiške nazore in se združuje v borbo za osa-mosvojenje naroda iz jarma madjaronskega zistema. Slednjič je Frank opsoval realistično mladino rekši, da ona pripoznava »nekako Jugoslovanstvo«, in »celtf Vseslovanstvo«, a Starčevih da se ni »klanjal ni Vseslovanstvu ni Jugoslovanstvu«. (Kaj pravi člankar v »Slov. Narodu« o teh izpovedbah — čiste duše Frankove?!) Tako nastopanje ni hrvatsko in dr. Frank more pošiljati na galerijo še toliko svojih pokornih, da mu kriče »živioc : njegovo delovanje v političnem življenju Hrvatske ostaja — nehrvatsko! povedala, dočim je skupščina v Stubici prekrasno vspela. Došlo je da 10.000 ljudij. Ban grof Pejačević je odišel v Budimpešto za več dnij. Pravijo, da je to potovanje velikega političnega pomena. Kriza v Srbiji. Glasom vesti iz Belegagrada je prišlo do aporažumljenja, med obema radikalnima skupinama, ki tvorita veČino skupščine. Vsled tega se je načelniku prejšnje vlade, Grujiću, posrečila Bestava novega ministerstva. Naj markantnoj a oseba v novem ministerstvu bo gotovo N. Pasid in že zdaj se govori, da bo to prav za prav ministerstvo Pasie, pod imenom Gruji<5. Pasid bo vodil miniateratvo za vnanje stvari. Sploh se sodi, da bo novo ministerstvo moglo računati na veliko izdat-nejo podporo v večini skupščine, nego jo je uživalo prejšnje ministerstvo. Opravičena je torej nada, da se razmere v Srbiji približajo konsolidaciji. hrvatski sabor. V večerni seji dne *>. februvarja je poslanec T u s k a n nadaljeval in zaključil svoj govor o I rnnlcovi aferi. Govornik je menil, da je očitno, da je bil Frank v zvezah z grot na Khuen-Hedervarvjem in da je poslednji tudi večkrat odškodoval prvega. Go vormk »-ploh ne more umeti, kako je mogel dr. Frank pričakovati, da mu sabor izda nekako spričevalo o dobrem vedenju. Poel. M. S t a r č e v i <; se je toplo zavzemal za Bvojrga lesnega somišljenika dra. Franka, Hrvatske in srbske vesti. Občinski zastop v Novem Sadu je ob ostrih napadih na Maujare votiral 40.000 K za srbsko gledališče. S slavja devetdesetletnice Strossmayer-jeve javljajo še hrvatski listi, da je došlo v biskupov dvor mnogo djakovBkih rodbin, da Be poklonijo biakupu in mu izrazijo svoje želje. Biskup se je vsaki zahvaljeval najlju-bezniveje. Biskup je bil ganjen in oduševljen. O poludne je priredil Bvojim gostom sijajen obed, na kateri je bilo povabljenih preko 50 oBeb. »Solnce je zasijalo nad Djakovim, kakor da samo nebo pozdravlja biskupa ob njega *.K). rojstnem dnevu.« V znani aferi Frank-Kršnjavi-Gaj bi bilo menda naravno in logično, da bi dr. Frank najprej tožil Krsnjavega radi žaljenja čaBti. Ali tega dr. Frank noče, ker bi bil potem dr. Gaj zaslišan kakor priča. Dru. Franku se vidi varneje, da toži gosp. prof. Pasarica kakor urednika »Obzora«, in pa dra. Gaja ! Frank je, pozvan na dvoboj, izjavil dne 17. m. m., da je stvar izročil bo* diseu. Tako Be je izognil dvoboju. Faktično pa je storil to še le pet dnij kasneje..... torej, Be je tedaj skliceval na korak, katerega — ni storil. Tudi ta moment je značilen. Dr. Gaj pozivlje v reškem »Novem listu«, naj mu prijavijo svoja imena vsi oni, katerim je dr. Kršnjavi pripovedoval isto o Franku, kakor je pripovedoval njemu, dru. Gaju ! V Varaždinu je začel izhajati nov list »Nase Pravice«. I redoval ga bo dr. Pero Magdić, a geslo mu bo : boj proti madja-ronstvu. Ozirom na sramotno izjavo poslanca in župnika Šnapa v hrvatskem saboru, da svečeniki morajo biti vsikdar tam, kjer j e vlada, to je. kjer so močneji, pa tudi če so ti moč-neji krivičniki in nasilniki, pravi spljetsko »Jedinstvo«, da mora pordečiti od srama sleherni Hrvat na tem, da je takovih cinikov v njegovem saboru. Na stotine in stotine je svečenikov-patrijotov v Hrvatski, ki gazijo evangelje — po Šnapovem mnenju namreč —, ki se protivijo cerkvi samo zato, ker niso z vlado!! Na Čelu tem grešnikom pa je Strossmaver ! Vladni podrepnik posl. 6 n a p, čegar zadnji govor v saboru ie bil tak kakor da ga je govoril kakov izdajniški — šnopsar je dobil dne 8. t. m. na javni ulici sramotilno lekcijc za svoje klevetanje. Šnap je v svojem omenjenem govoru obrekoval tudi bivšega maksimirskega načelnika Mileuaniea, da je nepošteno upravljal občino. I>ne 8. t. m. predpoludne sta so srečala na Zrinjevcu obrekovalec poslanec in obrekovani župan. Poslednjemu je zavrela kri in je Šnapa oklofutal in pretepel b korobačem. In že isto popoludne je bil Mileusnić obsojen na 14 dni zapora. Gibanje ać shodi nadaljuje. Skupščino v Jaški, sezvano na 18. t. m., jo oblast pre- Dnevne novice. Kako je plačevati naročnino ! Na razna prihajajoča vprašanja odgovarja podpisana uprava, da je naročnino predplačevati, to jo, obnoviti jo jo, čim je zapadla. Kdor ni doposlal naročnine o pravem času v naprej, ta je z isto zaostal. Vsi oni naročniki torej, ki dobivajo list po pošti, a niso še do-poslali naročnine, so z isto v zaostanku. Naročnina pa se mora predplaČevati pri vseh listih, ker tudi uprava lista mora predplaČevati n. pr. papir za vse leto, poštnino vsaki dan sproti, črkostavce vaaki teden; najemnino za prostore itd. Ce torej naročniki zaostajajo z naročnino, mora uprava pokrivati z«nje vse troške in ima radi tega veliko dela in izgube časa b pisarjenjem, evidencami, in mora imeti vrhu tega skrbi za kapital, s katerim zalaga zanje, za naročnike. To naj blagovole uvaževati vsi — prizadeti. Uprava »Edinosti«. Zlato poroko bosta slavila dne 11. t. m. Janez in Uršula Dimnik. Zlata poroka Be bo vršila v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Zlatoporočenca sta v dobi 78 let, a oba sta čvrsta in zdrava. Živi jima petero otrok. Najstareji je nadučitelj in občinski svetovalec v Ljubljani, najmlaji pa je župnik, ki ju tudi poroči. To bo res Časten dan za vbo rodbino. Smrtna kosa. V Kranju je umrla sestra nekdanjega škofa ljubljanskega, Rozalija Vidmar. Pokojaici je bilo skoro devetdeset let. rimdalje lepše. Iz Celovca pišejo »Slov. Narodu« : "3. t. m. se je vršila daljša civiloa razprava na tukajšnjem okrajnem sodišču v dvorani št. 74 pred sodnim tajnikom Kues-som. Toženca, ki je bil Slovenec, in se je tudi branil slovensko, je branil dr. Frlan. Tožiteljica je bila neka koroška Slovenka, ki je govorila le nemško in zahtevala, najbrže naščuvana po svojem zastopniku, da mora tudi dr. Frlan govoriti in predlagati nemško : češ, če ona govori nemško, zakaj bi pa nasprotni doktor ne ?! Ta seveda se za to še zmenil ni. Na to je prosil njen zastopnik sodnika, naj vendar prepove dr. Frlanu govoriti slovensko. Sodnik, nekdaj navdušen (?!) koroški Slovenec (?), se je podvizal vstreči nasprotnikovi želji in je takoj prepovedal dr. Frlanu dalje govoriti slovensko. Ta pa Be še ni hotel vkloniti. Sedaj pa se je razjezila rejena človeška postavca za mizo na sodnij-skem stolčku in je na ves glas v nekem, v sodnijski dvorani skoro ne več rabljivem tonu, kričala dr. Frlanu, da ga zadnjikrat opominja, da je sodnijski jezik nemški; če pa se ne mara pokoriti, pripiše naj si konsekvenoe sam sebi! Tudi je bilo slišati, da se točka 3. zakona od dne 15. marca 186.? tolmači tudi za civilne pravde (?!). Ko je dr. Frlan uvidel, da se že suje izza sodnijske mize na njega goreče žveplo, se je naposled vklonil, da se izogne discipliniranju. Njegov klijent pa vendar še ni bil zgubil poguma in je odločno zahteval, da so mu mora raztolmač ti še slovensko, kar se je zapisalo o njegovi izpovedi nemško. Dr. Frlan je zapustil sodno dvorano s pripomnjo, da protokola ne more podpisati, ker se je izpoved njegove stranke protokolirala nemško, dasiravno je ta govorila samo slovensko. Čin skrajne sirovosti. Pri posestniku Avgustu Novaku je služil Fran Kejžar kakor hlapec. Dne 27. m. m. je Kejžar vozil hlode na saneh, v katere je bil vprežen žrebec. O tem pa je surovi hlapec pognal ifćbcu gnojne vile v trebuh (v danko) in je pustil vile nekoliko časa notri. Žrebec, ki je bil vreden 800 K, je poginil naslednjega dne. Surovega hlapca bo izročili sodišču. ZdraTje papeževo baje ni povsem povoljno. Razna poročila, prihajajoča iz Rima, zatrjajo vsaj, da je okolica papeževa kolikor-toliko vznemirjena, ker papež da bolehuje na oslabelosti živcev in da ne more spati. Vstaja da večkrat po noči in da ga le z velikim trudom pridržujejo v sobanah, da se ne izpostavlja nočnemu zraku. Nekateri viri hočejo vedeti nadalje, da papežu tudi vid jako peša. Tako poročajo razni listi. Da li je kaj in koliko resnice na tem, to je seveda drugo vprašanje. Ples »Trgovskega izobraževalnega društva«. Včeraj že smo konstatirali, da je ta ples naše mladine iz trgovskega stanu vspel velečastno v vsakem pogledu. Udeležba je bila mnogoštevilna, da si marsikdo iz inteligencije ni prišel, ker je bil prejšnji večer koBtimni ples tržaških gospa in pa oni veteranov. Vendar so bili zastopani vsi sloji tržaškega Slovenstva. Lože so bile blizu vse razprodane. Že samo na sebi divno gledališče je bile sijajno razsvitljeno. Stopnišče je bilo bogato odičeno zelenjem ia raznimi eksotičnimi rastlinami. Najlepša dekoracija p»t je bila množica dražestnih gospej in goapic, vse v lepih ukusnih toaletah. Prevladovala je — to se umeje — belina. A pravo naslado smo gledali lepi naš trgovski naraščaj, sami čvrsti in brhki mladeniči. Prvo četvorko je plesalo nad 100 parov. Precizno in z eleganco so plesali tudi »Ćeško besedo«. Bilo je to v pravo veselje gledati to vrvenje. Plesalo se je z vso vnemo do tanega jutra. Zabava je bila animirana ;n vestlje nekaljeno vseskozi. Vedenje naše trgovske mladine je bilo v čast tržaškim Slovencem in ljudje, ki so sa udeležili italijanskega trgovskega plesa v iBtem gledališču, Bi nam zatrjali, da je naš ples v vsakem pogledu nadkrilil onega italijanskega. Na plesu so bila zastopana društva : »Slov. čitalnica«, čitalnica pri sv. Jakobu, »Del. podp. društvo*, pol. društvo »Edinost« in pevsko društvo »Kolo«. S komur smo imeli priliko govoriti, je bil ves poln hvale na prekrasni prireditvi tega plesa, vse je izražalo zasluženo priznanje naši trgovski mladini, ki si tako lepo prizadeva da pred tujinci tako vspešno povzdiga čast slovenskega življa v Trstu. Da, tudi na tem plesu smo se uverili v svoje veliko zadoščenje, da imamo krepak trgovski naraščaj. Trat je trgovsko mesto. Tudi naša slovenska bodočnost v tem mestu je v glavnem zavisna od razvoja in naraščanja trgovskega stanu. Naše »Trgovsko izobraževalno društvo«, ki se toli hvalevredno trudi za strokovno in socijalno naobražbo naše trgovske mladine, nam je se svojim letošnjim sijajnim plesom podalo dokaz, da smo v njem dobili prevažnega člena naše narodne organizacije. Hvala onim rodoljubnim možem, ki ee toli požrtvovalno trudijo v tem društvu ! ! Čast naši mladini ! Zaključujemo a prošnji; do nje, n8j sledi naukom in navodilom svojih učiteljev in voditeljev v društvu, ki so jej prijatelji v najlepšem pomenu te besede ! Za sijajno maskarado. katero priredi »Tržaški Sokol« v nedeljo dne 14. febr. v gledišču »Goldoni« so vabila razposlana. Znano je, da so bila spremenjena imena in tudi številke mnogih ulic; umevno bo torej, da marsikateri morda ne bo dobil doposla-nega mu vabila. Istotako se je morda katerega nehote prezrlo, kar je neizogibno pri takih večih priredbah. Odbor »Tržaškega Sokola« pro« one gospode, kateri ne bodo dobili vabila, a bi se radi udeležili te maska-rade, naj isvole upoštevati te okolnosti in naj bo smatrajo pozvanimi. Ako bi kdo hotel imeti vabilo, obrne naj se do društvenega tajnika g. Drag. Podreka v trgovinsko kavarno, kateri bo drage volje uBtregel želji. Priprave za maskarado so v polnem teku in, kakor vse kaže, bo tudi letos »Tržaški Sokol« sprejel pod svoje okrilje vse tržaške Slovane, kakor eo ga ti tudi v prejšnjih letih počastili se svojim obiskom. Ako je v mino losti bila maskarada »Trž. Sokola« ena naj-sijajnejih priredeb trž. Slovanov, nadejati se je, da ostane ona to tudi v bodočnosti. Ker je zanimanje, posebno pa tudi predplačila za lože, jako veliko, opozarjamo trž. Slovane, □aj v svojem intereBu pohite, da si zagotovo prostorček. Pevsko društvo »Zvonimir« t Ro eolu bo imelo dne 21. februvarja t. I. svoj redni občni zbor s sledečim v spo redom: I. Nagovor predsednika. 2. PoroSilo taj-sisa. 3. Poročilo blagajnika. 4. Odobrenja računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Morebitni predlogi in nasveti. Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor. Darovi. Na upravo lista »Edinost« je poslal g. Franjo Nemec iz Nabrežine 3 K, ker se ni mogel udeležiti plesa tržaških gospa Ta znesek stoji na razpolago odbora tržaških gosp/i. Za »BožiČnieo« je podaril g. Anton Babnik, krčmar 4 K. Pred časom je bilo objavljeno, da je g. Stanko Godina podaril '> K, v resnici pa je podaril 4 K. Bog živi in čuvaj vse plemenite rodoljube, ki se spominjajo naše šolske dece, a tudi naša šolske družbe ! Xa plesu trž. gospa je nekdo po po moti zamenjal »galoše«. Tiste, ki jih je vzel, so popolnoma nove. Dotični k je naprošen, naj isvoli »galoše« izročiti slugi čitalnice. Na plesu tržaških Jgospa so darovali, oziroma preplačali ustopnino sledeči: g. Ivan K, g. Matejčič 11 K, g.ca Milka 10 K, g. dr. Pretner 6 K, g. Gracijan Stepančič 10 K. g. dr. Gregorin 8 K, g. Horak 5 K, g. dr. Trnoplesar 4 K. g. Nicelor Stepančič in inž. :>ega po 3 K. N. N., dr. Sebesta, g. Pretner, g. Stoka, g. B. Polič, g. Topič, g. Kenda po 2 K, N. N. 1 K, g.ca Valentič, g. Ška-bar, g. dr. Dolenc, g. Štular. g. Fubiani po 1 krono. Ker se niso udeležili plesa, so darovali : g. Marušič, g.ca Olga Gombač po 2 K, rodbina Ćarga 3 K, g.ca M. Komac 1 K. Ker je čisti dohodek določen v plemenit naroden namen, so iskreno naprošeni vei on p. n. povabljenci in povabljenke, ki niso mogli priti, da blagovole doposlati kaj ma ie^ra gospej Zinki dr. Rvbaravi, ulica S. Spi-ridione št. 7. Obrtnijsko in konsumno društvo v "Skednju je darovalo otroškemu vrtcu isto-lam 7 K in Ti st. Iskrena hvala ! Vodstvo. Pevsko društvo »Zvonimir« t Ro eoltl naznanja slavnemu občinstvu, da pri-reii dne 13. t'ebr. t. 1. plesni venček z ma-iKarado v prostorih g. Prašelj. Začetek ob '. uri zvečer in bo ples trajal do 4. ure zjutraj. Vstopnina: za možke 1 K, za ženske in ms^ke 60 st. Nn obilno udeležbo uljudno vabi odbor. Za možko podružnico družbe st. Cirila in Metodija t Trstu. Gospa Karolina udov h Ipavec iz Sv. Križa darovala po g. Jak. Štoka 5 K, pevska društva »Velesila« in »Slava« polov co čistega dohodka od kon-♦»ertovanja narodnih pesmi 19 K 30 st. — Lep t hvala ! Blagajništvo. Ljubljansko trgovsko društvo »Mer kur« je priredilo v soboto svoj ples, ki je vppel presijajno. Na ples je prišel tudi nadvojvoda Fran Ferdinand. To je bil prvi slu- da je člen cesarske hiše prestopil prag »Narodnega doma« v Ljubljan*. »Hrvatska čitaonica« v Kastvu pri-re ii v nedeljo dne 14. februvarja v prostorih »Nariidnetra doma« v Kastvu kostimno plesno vet-eiico. — Vstopnina za osebo 1 K. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Po veselici bo pie#. Trojica najlepših kostimov se nagradi o pol n noči. Kskorta žalostnim izidom. Iz Bero-lisa j»cročajn : Neki stražar kazenskega sodišča je spremljal nekega ruskega jetnika, ki ta e imfl na meji izročiti ruski vladi. Mej-p toma, mej postajema Guben in Sommer-Tei i, se je posrečilo arestantu, da je skočil d<> okna kupeja, odprl ista ter skočil z vlaka. Stražar niti mislil ni na možnost kakega takega poskusa, ker je bil arestant zvezan. — Vendar ie stražar skočil z vlaka za ubežni-k m. O tem mu je vlak hudo poškodoval obe nogi, arestantu pa je odtrgal glavo. Za *rnovnjnike. Oni, ki imajo v Trstu domovinsko pravico in so bili leta 1Š91 potr eai v vojake, so pozvani, naj se tekom me-«*• -a marca t. 1. zglasijo v prvi sekciji mestnega magistrata ( Via della Muda veccbia št. 2, III. nadstrp., vrata 4), kjer dobe svoje «~m>2. LondDn kratek termin K 239.80—240.50, Francija K 95.20—95.56, Italija K 94.50—95.00, italijanski bankovci K 94.50—95.00. Nemčija K. 116.85—117.15, nemški bankovci K 11685 117.20, avstrijska ednotna renta K 99 20—99.60, ogrska kronska renta K 96.75—97.25, italijanska renta K 100.25—100.75, kreditne akcije K 631.00—635.00, državne železuice K 631.00—«35.00, Lombardi K 78.u0—80.00. Lloydove akcije K 710 00 -720.00. — Srečke: Tisa K ------—, Kredit K —.— do —.—, Bodenkredit 1880 K — .---.—, Bo- denkredit 1889 K —.---.—, Turške K —— do -.—. Srbske 2*/„ —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. uri popol.: Državni dolg v papirju „ „ ▼ srebru Avatrijaka renta v zlatu „ v kronah 4*/# A v« t. investicijska renta 3 */,% Ogrska renta v zlatu 4°/. „v kronah 4*/, „ renta 3 '/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London. 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pari«. (Sklep.) — francozka renta 96.10, 5*. italijanska renta 10i-—, Španski esterieur 82.90 akcije otomanske banke 567.— Pariz. (Sklep.) Avstrijska državne železnice i&f,._ Lombardi 80.— Societa anonima per 1' utilizzazione delle forze idrauliche della Dalmasia«. Zaboji od 50 klg., ki se komadno odpirajo in zapirajo - - - -■- Kron 28 za 100 kip Pri naročbah za večje množine popust po dosrovoru. Teža Čista. zaboj gratis. franko parobrod ali kolodvor v Trstu. Plačno takoj ali povzetjem. Kašelj - Katari Dobroznane katramnate pasti I i je JKavasini. koje se izdelujejo z izvlečkom kemično čistega norveškega katrama. imajo same na sebi že medicinalno moč, d >bro zdravijo vsakovrsten kašelj, vse bolezni dihalnega organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in črevesne zasliženja. ter Ena >katljica z navodilom 80 stot. Zahtevati je le paštilije z vžganim imenom „Ravasini" zavračati vsakovrstna ponarejanja. Po poŠti pošilja proti povzetju najmanj 3 škatljice. Glavna zaloga: Lekarna Ravasini v Trstu. Vdobi vaj u se v TRSTU v lekarnah: Anton ia:-o Skedenj, Biasolctto Ponterosso, Gmeiner ulica Giulia, Jeruniti ul. Caserma, de Leitenburg pri javnem vrtu Leitenburg trg S. Giovanni, Pitciola Barr. vecchia. Serrnralo ul. Pešce, Suttina Corso, Viđali d' Vardabasso pri sv. Antonu nov. ; v GORICI : Criztofoletti in Pontoni; na REKI: Prodam in Schindler. in v glavnih lekarnah v A vstvo-Ogerskej. Svoji k svojim! Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, »rebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. IC Cene zmerne. Svoji k svojim ! < Zaloga obuvala. Piazza Nuova št. — TRST — Zaloga obuvala. Via delle Poste št. 3. — TRST — TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST Pozor! Prodajam j»o jako nizkih eenah epeoe- r isko-jedilno blago iz prvih tovarn in si^er Ilirske testenine Žnideršič & Valenćič, nadalje napol tac s *e in tržaške testenine prvo vrate in vsake velikosti, s točno postrežbe na dom. Na deželo pošiljam po postnem povzetju od 5 klg. naprej. Proti takojšnemu plačilu 20/o odbitek. Priporočam »e udani Josip Luin. TRST. - Via Giacinto Gailina št. 6. - TRST. - Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. Ugodne cene. Zdravje je največje bogatstvo! Kapljice sv. Marka. Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonograti, pLošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacij o nalna godba in petje Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda -mjo vpredmeti tudi na mesečne obroke. Te glasovite in nedosegljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranjo ju zuDanjo rabo. Posebno odstranjujejo trganje po kosteh, nogah in rokah ter oz Iravijo vsak glavobol. Delujejo blagodejno pri boleznih v želodcu, ublsžujejo katar, umirujejo blevanje in lajšajo naduho. Pospešujejo probavljanje, čistijo kri in čreva. Odvajajo velike in male gliste in vse bolezni provzročene od glist. Delujejo izvrstno proti hripavosli, zdravijo vse bolezni na jetrah, »koliko« in trganje v želodcu. Odstranijo vsake mrzlice in vne bolezni izvirajoče iz mrzlice. Najbolje sredstvo groti matern ci in madronu. Te kapljice ne smejo manjkati v nobeni mestni in kmečki hiši. Dobiva se samo v mestni lekarni v Zagrebu. Narofvla naj se naslovlja : Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg 44., v bližini cerkve sv. Marka. Denar naj se pošilja naprei, drugače se pošlje po povzetju. Manje kot jeden rincat (12 steklenčic) pp> ne poš Ija. Cena je bledeča franko na vsako pošto: 12 steklenic K 4.—, 24 tteklpnic K 8.—, 36 steklenic K 11.—, 84 steklenic K 14.60, 60 steklenic K 17.— . N a razpolago je tisoče in tisoče priznalnih pisem, ki se ne morejo vsa priobčiti, zato nave- j-------— — " ——-----1---- ' " *' 1 *"'ce sv. Marka -tefan Barčič, itd. Mestna lekarna, Zagreb, Marto? tri 44, v Mirni cerkve sv. Marka. • Zdravje je največje bogatstvo ! : prodajalnica izgotovljenih oblek — „Alla m fli Trieste" • tvrdke EDVARD KALASCH Via Tor rente št. 40 nasproti gledališču „COLDONI" s krojaenico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V prodajalnici ima tudi zalogo p e -rila za delavski stan po izvenredno nizkih eenah. Izbor b o 1 j š i h in navadnih saovij. VELIKI IZBOR ^ms izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki ee napravijo po meri. Avtorlzovana krojač it i ca. **«*XXHKXK*K«XK* ____IOOOOO 1 i =. ^ o - 1 s s J: O ■1 £ £ c = O Vur-tvrna znamka). G. SKRBIC Ilica 40. — Zagreb — Ilica 40. _ priporoča svoje točne. so- O Llidne i 11 cenene proizvode. O Cenike brezplačno in franko. ^^ OOOOOOOOOOOOOO Hrnšfca mlekarna pri Sv. Jakobu. ulica delle Scuole 18. uhod Campo S. Giacomo naznanja cenieuemu občinstvu, da je preskrbela : r ven pri Sv. Jakobu tudi za mesto dostavljenje mleka na dom. l'riporoča se valed tega tndi cenj mestjai m j balfgohotno podporo Postrežaq točna. Mleko vedno sveže. Prave in jedine želodč. kaplji j i sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moć teh kapljic k' ;->re-k o sij iva. Te kapljice vredijo redno prebavljenje, če se jih dvaUia*. na ilan po jedno Žličico popije. Okrepe pokvarjeni želodec, store, da zgine-v kratkem času omotica in životna lenost (m r t v o - t). — Te kapljice tudi store, da človek raji je. Cena steklenici 6O vin Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za. naročitve In pošiljatve pa jedino le v Lekarna Cristofoletti v Gorici. Rinnione Adrialica di Sicnrta v Trsta zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica ii resen; društva dne 31. decemUr 1892. , Glavnica društva..... gld. -I.OOO.ikm — Premij na reaerva zavarovanja na življenje ....... Premijna reaerva zavarovanja proti ognju....... . Premijna rezerva zavarovan ja blaga pri prevažanju..... Rezerva na razpolaganje . . Reaerva zavarovanja proti preini- njan;u kurzov, bilanca (A) . Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (U) Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje Občna reaerva dobičkov . . Urad ravnateljstva : Via Valdirivo št. 2, (v lastni hiši.; l,i »2.-22 49.4ir»i)7 500.000-— 333.&12 4* 5-— Najboljši in najpopolnejši glasovirji (planini) se vkupijo na j eeueje sproti takojšnemu plačilu ali na mesečne oboke (tndi na deželo) nepo-sedno tovanarju HENRIK BREMlTZ-u c. kr. dvornem založnikr glasovirjev ipianinov) v TRSTU. Borzni trg št. 9. Svetovna razstava v Parizu 1903. najviije odlikovanj«' Av kurzni —------- Izgubi — V,r»,jruluje ln divlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Rmkorn.pt in inMmmmo menic. g^* Borna naročila. podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do — = dne vzdiga. — - Promet s čeki in nakaznicami.