&t. 94. (Draga izdaja.) V Gorici, v sredo &W 25. novembra 1903 Iihaja trikrat aa teaea ˇ «wtlk tidaajik, in «oer. twk torek, fetrtok in sabat«, sjutraaj« Is-daaje opoldne, refera* tsdaaje pm ob 3. on popoldne, in stane z uredniškimi Uradnimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti pre jera*na ali t Oorioi na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 660 pol leta ...•••••*• 60 , , . 3'3° 5etrt leta.......3 , 40 „ , , 1-50 Fosamione Številke stanejo 10 vin. Od 23. julija 190S. do preklica izhaja .ob 8redjd\,.„, in sobotah ob 11. uri dopolndne. Uaroonino sprejema opravniStvo t Gosposki nlio 5tv 11 ? Ootiei v cGorilki Tiskarni. A. GabrSSek vsa* -jati od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. are. Na aaroflla »res depoilaae aarofialn* te ne oziramo. Oglaal I* paalaalc«. se rafonijo po petit-mtah oe tiskano 1-krat 3 kr.. S-krat 7 fcr., 3-kret 6 k*, vsaka- ¦ Tista. Večkrat po pogodbi. — Vefije orke po prostora. _ Reklame in spisi v uredniškem dela 15 kr. vrsta. — Za obliko m vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXIII. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lomit. Uredništvo se nahaja T Gosposki nliol «. 7 t Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do lS.dopoludne ter od S. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki nlici St. 11. Naročnino in oglase Je plaCatl Ioco ttorlca, Dopisi n»j s« pošiljajo le uredništva. NaroSnina, reklamacije in droge r©5i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le 'inravnUtvu. „PLIKOBIC" Izhaja neodvisno od «Soda> vsak petek in1 stane vse leto 3 K SO h ali gld. 1-60. «8o6a» In cPrimoreo. se prodajata v Gorlol v to-bakarni Sohvrars v Šolski nlici 'n Jellereitz y Nunski ulici; — v Trata ˇ tobakarni Lavrenoi« na trga della Caserma. • Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. > Gor. Tiskarnac A. Gabrttcek (odgov. Iv. Meljavec) tisk« in zal. ..Stanki felatea" v Girici. Lepi, plemeniti bo bili nameni, s katerimi je atopila * življenje »Slovenska Čitalnica« v Gorici. Ne bomo razkladali ta njenega razvitka, konstatovali hočemo le dejstvo, da se je bila lepo razvila, da je bila dicno zavetišče mestne inteligence slovenske, da so jo posesali radi naii izvenmestni razumniki, In oko je prišel v Gorico kak izvengo-riski rodoljub, ni zamudil prilike, stopiti tudi v Čitalnico, V Čitalnici se je Cula svoj čas marsikaka rodoljubna beseda in msrsikaka važna rec v naSern javnem življenju je po-kiila v njenih proitorih. Toda to so bili Časi, zlati časi, ki pa so se spremenili, in sicer spremenili tako korenito, da Člaluiee ni več spoznati. Izginilo je iz nje rodoljublje, izginila unema za sveto slovensko stvar, in naselila se je v njenih prostorih skrajna nestrpnost, intriganiitvo, osebno sovraštvo najvišjo potence, in Um, kjer je bilo včasih govora o vitalnih rečeh natega neroda, kujejo politični pustolovci klep na ktep, kako bi to in oko neljubo jim osebo oškodovali in jo odstranili, pustivsi v neraar vsako narodno delo. Odkar je počil razkol, se je spremenila čitalnica v bojno posvetovalnico klerikalnih generalov in adjutantov, od takrat dalje ne zasleduje veC svojega pravega namena, od takrat dalje pa tudi gre nizdol na celi Črti. Kadar kaj priredi, so muke in težave, vabi se in klice, vpliva, namiguje in grozi, da se končno spravi nekaj skupaj, nekaj, kar kaže prav žalostno lice v primeri z nekdaj. Na odrti nastopajo celo ljudje, ki so bili včasih le mirni poslušalci ali so stregli. Toda tako je in drugače ne more biti, dokler bo Čitalnica v krempljih repre-zentantov poosebljene zagrizenosti in dokler ne stopi s strankarskega stilisča. Mi ne pišemo teh vrst morda iz kake mržnje do Čitiluice kot take, o ne, ker v nas ni niti kapljice mrcinske krvi, katera hrepeni le po tem, da bi uničila kaj, kar ni napojeno z njenim sokom, o ne, ampak prav obratno, mi nimamo nič proti Čitalnici kot taki, in niti z besedo bi se je ne taknili gra- jalno, da ni padla v roke najhujšim zagri-zencem iz klerikalnih vrst, ki uganjajo tam svojo osebno in klerikalno politiko, katera je naperjena proti vsemu, kar ni barvano z najpristnejSo klerikalno barvo. Obžalovanja je vredno, da je padla Čitalnica tako n-ko, obžalovati je zlasti, da se uganja iz nje s pomočjo raznih c. kr. ljudij politika, ki neizmerno Škoduje že sedaj slovenskemu narodu na Goriškem in katere britke posledice bodo Čutili Se zanamci. Imena onih, ki jo uganjajo, ostanejo zapisana v naSi politični zgodovini na najtemnisi I strani. .Slovenski. Čitalnica* je izvir vseh tislth lumparij, ki šo se dekle in se Se delajo proti dr. Turni, Gabrščeku itd., proti našim denarnim zavodom in narodnim podjetjem, društvom itd., v Č'talnici je izvir vse tiste grde časnikarske gonje, v kateri zaslužijo naSi klerikalci .Grami PrV, iz Čitalnice pa se tudi str«huje ljudi in vpliva v smislu osebnega sovraštva po recsptu kguorijanske morale, ki je temelj klerikalni politiki, iz Čitalnice izvira občudovanja vredna delavnost drugod i skrajno malomarnih ljudij, ki podira in ruii, kar drugi zidajo, in nekako v za-srueh nekdanjemu čistoilovenskemu stremljenju v Čitalnici izhaja iz nje narodna mlečnost in nebrižnost za boj za nase svete pravice, s kratka: v njej paSujejo najbolj strupeni klerikalci, s katerimi je nemogoča vsaka stvarna beseda, Čtalnica je domena generalnega štaba klerikalne .vlade", ki sestoji iz najhujših steklinovičev. In vendar bi bilo lahko drugače 1 Ako bi stala čitalnica izven političnega boja ter bi ne gospodarili v njej znani možje, bi se lahko razvijala prav lepo, in četudi bi ne bilo tako, kakor nekdaj, bi stalo društvo vendar na tem stališču, da bi delalo čast slovenskemu imenu v Gorici. Tako pa je, kar je, in drugače ne bode se kmalu, dokler ne odnthajo od .dela* se danje inerodajne moči, ki so tako zaslepljene, da ne vidijo, kako drvijo nizdol. In nizdol gre tako, da pride težko Se kedaj navzgor.,.. Toda vse se spreminja, in ko nastopijo novi časi, katerih se izvestni ljudje z vso silo branijo in bojijo, se spremeni marsikaj tako, da se bo gledalo na sedanjo dobo Čitalnice kot najtenmiso v njeni zgodovini. Dotle pa je se čas, pustimo mu prosti tek! Iz klerikalnega sveta. Celjski Slovenci so se pogajali pred časom ¦ tamkajšnjim opatom Ogradijem, oziroma z lavanlinskim škofom M. Napotnikom, za prostor ob državni cesti v Gabcrjo pri Celju, Na tem prostoru je bilo nekdaj pokopališče, ki se je pa opustilo. Slovenci so nameravali kupiti ta svet v to svrho, da se postavi lam slovenski gimnazij, ako bi ne bilo mogoče storiti tega v Celju samem. Nemci so bili radi tega pokoncu in hlinili so svojo pobožnost in spominjanje mrtvih, napadali Škofa in opata, in konec je bil ta, da so se pogajanja razbila. Razbila toses Slovenci, pričela pa z Nemci, in slovenski Škof je končno dospel do teg», da da" oni prostor rajši Nemcem pod enakimi pogoji nego Slovencem. Tako dela slovenski sin na Škofijski stolici, ki je slepo orodje vlade in Nemcev. To je nečuven Škandal, o katerem pa naSi pobožni katoliški listi ne bodo pisali. Tako se s pomočjo slov. škofa Slovencem na Štajerskem otežkočuje bo*» in tako gre slov. Skof na roke najzagrizenejSim Nemcem v ljuteni boju proti Steve^cernr^i^s«-*^«^!0*1^* za svoje sveto pravico, škandali O ti slovenski Škofje! Zaplenjeno. Zaplenjeno. Zaplenjenih je 48 vrst, v katerih je povedano, kako je pridigal neki francoski duhovnik o cesarju Francu Jožefti. — Vse to smo ponatisnili iz „Slov. Naroda", ki ni bil zaplenjen, V Ljubljani dovoljeno, v Gorici -• zaplenjeno! Na to pravi »Slov. Nar.-: Tako, sedaj pa vemo 1 Ali ni to prav hudičevsko klerikalna hudobija ? Kdo pa je bolj katoliški, kakor cesar Franc Jožef PI Vsako leto le^vMežT pobožno na Telovo procesije, umiva ponižno o Veliki noči 12 starčkom noge, hodi pridno v cerkev in k spovedi, se strogo posti, zida katoliške cerkve, daruje vsako leto o božiču papežu 100.000 K, da 100.000 K za maše po pokojni cesarici, Ščiti s svojo osebo vse rimsko-katoliSke težnje, sprejema v svoje dežele pregnane menihe, pomilosti vsako leto par tucatov čraosuk-nježev, ki so bili za različne lopovščine obsojeni itd. itd. Srce, kaj hočeS Se več? Ali more biti kak vladar Se bolj katoliški, kakor je cesar Fran Jožef?! Člani cesarske rodbine romajo v Rim in poljubujejo ponižno nogo rimskemu papežu. Zaplenjeno. Trije mušketirji. Napisal Ale.vaiidre Bunias. (D^je.) Tu stori vse natanko, kakor mu je bilo naročeno. Kakor v Saint-Valery dobi tudi tukaj popolnoma osed-lanega konja, ki ga je pričakoval; hote" vzeti iz sedla pištole, opazi, da so bile v novem sedlu istotako pištole. »Va5 naslov v Parisu?« »Gardni hfttel, stoteija Des Essarts.t »Prav, t odvrne krčmar. »Katero pot moram iti ?« vpraša d'Artagnan. »Proti Rouenu, toda mesto morate pustiti na desni. Vstavite se v mati vasi Econis, tam je samo jedna krčma, »Ščit Francijet. Ne sodite po zunanjosti; v hlevu stoji konj, ki je jednak tem-le.« »Isto geslo?« »Popolnoma.« »Z Bogom, gospod!« »Srečno pot, plemič! Ali trebate še česa?« D'Artagnan odmaje z glavo in odhiti po bliskovo. V Econisu se ponovi isti prizor: tudi tukaj dobi prijaznega krčmarja in svežega, spočitega konja; kakor prej pusti tudi zdaj za seboj svoj naslov in oddirja z isto hitrostjo v Pontoise. Tu poslednjič zamenja konje in ob devetih dospe v najsilnejšem diru na dvorišče palače gospoda de Trčville. V dvanajstih urah je prejezdil skoro šestdeset milj. Gospod de Treville ga sprejme, kakor bi ga bil videl komaj zjutraj; samo roko mu stisne nekoliko močneje nego po navadi, in pove mu, da je stotnija gospoda Des Essarts na straži v Louvreu in da sej more vrniti na svoje mesto. XXII. Merlaison. Drugi dan se je po celem mestu govorilo samo o plesu, kateri priredijo mestni sodniki na Čast kralju in kraljici in na katerem bodeta plesali Njuni Veli-Čanstvi prosluli Calet Merlaison, ki je bil kralju najljubši. Že osem dnij so pripravljali v mestni hiši vse potrebno za ta slavnostni večer. Mestni mizar je napravil oder za povabljene dame; mestni špecerist je nataknil po dvorani dve sto voščenih sveč, kar je bila za oni čas nezaslišana potrata; končno je bilo naročenih dvanajst goslarjev, in z ozirom na to, da jim je bilo igrati vso noč, so jim dovolili dvakratno običajno plačo. Ob desetih zjutraj je prišel gospod de La Coste, praporščak kraljeve garde, v spremstvu dveh podčastnikov in čete vojakov, ter zahteval od kastelana, ki se je zval Clement, vse ključe od vrat, sob in pisarn mestne hiše. Te ključe so mu izročili takoj; na vsakem izmed njih je bil pritrjen listek, na katerem je bilo napisano, za kaj je določen, in od tega trenotka je bil gospod de La Coste pooblaščen, stražiti vsa vrata in vse vhode. Ob jednajstih je prišel zopet gardni stotnik Du-halier s petdesetimi vojaki, ki so takoj zasedli v mestni hiši vsa vrata, katera so jim določili. Ob treh ste prišli zopet dve stotniji gard, jedna francoska in jedna švicarska. Francoska stotnija gard je bila sestavljena iz polovice moštva gospoda Du-hallier in iz polovice moštva gospoda Des Essarts. Ob šestih zvečer so pričeli prihajati povabljenci. Po vrsti, kakor so prihajali, so se jim odkazali prostori v veliki dvorani. Ob devetih je prišla gospa prvega predsednika. Ker je bila za kraljico najvišja dama slavnčsti, so jo sprejeli mestni gospodje in ji odkazali prostor v loži, ki je bila nasproti kraljičini. Ob desetih so pripravili za kralja mizo v mali dvorani poleg cerkve Saint-Jean, nasproti srebrnega mestnega buffeta, katerega so stražili štirje gardisti. Ob polnoči se je začulo glasno klicanje in pozdravljanje : kralj se je peljal po ulicah, ki vodijo iz Louvrea v mestno hišo in so bile vse razsvitljene z barvastimi svetilkami. Pred seboj s šestimi slugami, ki so nosili v rokah baklje, gredo gospodje sodniki v svojih suknenih oblačilih takoj kralju naproti in ga srečajo pod stopnicami, kjer ga pozdravi prvi izmed trgovcev. Kralj odvrne ta pozdrav in se opraviči, da prihaja tako pozno, zvračaje vso krivdo na goBpoda kardinala, ki ga je zadrževal do jednajstih s pripovedovanjem o državnih zadevah. Njegovo Veličanstvo, ki je bilo oblečeno slavnostno, so spremljali Njegova kraljevska Visokost, I i tla! je torej žrtev svoje slepe verel Cesar ijinc Jožef, glavar velekatoliške hiše habsburške je pač za katoliško cerkev že storil več, kakar marsikateri svetniki" In zato ga Bog kaznuje? Kaka pa je taka vera?! Tako brezmiselno, tako fanatično in hujskajoče govorijo popje, kjer se Čutijo v svojem elementa. Ali ni torej le prav, da so jim na Francoskem pošteno postrigli peroti?! Tudi Avstrija nujno potrebuje Conibesal Davčne olajšave za duhovnike. .Kor. list za katoliško duhovščino« priobčuje, da se imajo vsjed §railejše prakse" finančne oblasti v bodoče od obresti cerkvenega privatnega premoženja, od pristojbin za sedeže in pogrebe, kateri dohodki so po zakonu podvrženi rentnerau davka, odracuniti vsa bremena, kakor prejemki ustanov, davki, vse cerkvene potrebščine, popravila, plače itd. in samo, če bi po tem odračanu Se ostala večja svota kakor 1200 kron, se ima od iste predpisati renini dar v. K temu pristavlja z vidnim veseljem imenovani list: Le mai: *erkev bo na ta način izkazalo več nego 1100 K dohodkov in bodo vsled tega popolnoma proste vsakega rentnega davka. Konstatujemo, da določa § 130. lit. 1. rent. zak., da se imajo od rent odračnnati samo ona bremena, ki so ž njo v neposredni zvezi in ki temena na privatnem pravu, nikakor pa ne druga bremena, zlasti pa ne ustanove. Iz tega je razvidno, da so te davčne olajšave duhovnikom in cerkvi popolnoma nezakonite I Kdo je neki te protipostavne olajšave izposloval? Gotovo tisti ljudje, katenm so v korist, to so duhovniki, v prvi vrsti pa duhovniki-poslanci! Popje ponajveč zastopajo kmeta, obrtnika in trgovca. Kaj pa store zanj ? Doma ga derejo kar brez noža in rou iztiskajo zadnji novč;C. Ge jih pa pošljejo ti kmetje, obrtniki in trgovci v državni zbor, da bi jih zastopali in se potegovali za njih koristi, pa torbe samo za svoj žep, da se jim znižajo davki, njihovi volilci pa naj se nadalje ječe pod pezo neznosnih davčnih bremen. Ali se pravi to — zastopati svoje volilce, ako se odvale bremena s svojih ram in se nalože volilcem ? t Kdaj se bodo klerikalni volilci izpametovali in obrnili hrbet takim zagovornikom svojih pravic? DOPISI. Iz Mirna. — Prva veselica našega novo ustanovljenega društva .fpava* se je vršila v nedeljo 15. t. m. in je skončala prav povoljno v celem obsegu. Čeprav je bilo vreme nestanovitno, in pri začetku celo deževno, j* bila udeležba od strani domačinov in okoličanov obilna, tako da dvorana gosp. Ivana Faganelja je bila prenapolnjena občinstva. Za požrtvovalnost se moramo zahvaliti najprvo našemu slav. županstvu, katero nam je šlo na roko s potrebnim za ckinčavo dvorane in drugega, potem gospej predsednici, gospej Sandnnovi hi Faganelovi ta ktttS odra, kakor vsem onim, ki so količkaj pripomogli v to svrho. Posamezne točke sporeda so se vršile dobro. Prvo je pozdravil gosp. predsednik v kratkem nagovoru navzoče občinstvo, na to je sledil skvnostni govor gosp. H. Saksida, kateri je pojasnil prekoristni namen ustanovitve tega društva, ter navduševal domačine in vse skupaj do zložnostr, edinosti in napredka; govoril je prav dobro in nevstrasljivo. Na to je nastopil mešani zbor s pesmijo .Vprašaš, čemu da si Slovenka«, kateri je pel povoljno. Samospev .Dekliška tožba* s spremljevanjem klavirja je pela gospe. Roža Saksida in žela od občinstva burno ovacijo, tudi moSki zbor „Oj slovenska žemljica" in mešani zbor .Oj hišica očetova" so želi od občinstva mnogo odobravanja in s tem pokazali, da v malem času obstanka društva so bili popolnoma kos svoji nalogi. Nova ne se na odru v tukajšnji okolici igrana igra »Kmečka osveta" se je igrala jako dobro, posebno vlogo matere je igrala gospč. B. Ferletič jako dobro kakor tudi vlogo dekle (služkinje) gospe. Roža Saksida, in enako vlogo sina je igral gosp. Josip Ma-rušič jako dobro, kakor tudi vsi drugi ostali igralci. Splošno rečeno, ni bilo pričakovati, da bode zamoglo mlado še le v kratkem času ustanovljeno društvo tako dobro izvršiti svojo nalogo. Vse čast gosp. voditelju A. Ferlatu. Zahvaljujemo se za udeležbo bratskim društvom iz Št. Audreža in Dornberga, ali naj nam oprostijo, ako nam ni bilo mogoče, jih postreči povoljno s prostori, ker dvorana je bila premala za tako obilno udeležbo. Prihodnjič se potrudimo v vsakem ozira zadovoljiti. D o 11 a v e k: O tej veselici smo dobili Se drug dopis, iz katerega posnemamo to-le: Kedo bi si bil kedaj mislil, da naša vedno do sedaj zaspana, zapuščena občina dočaka Se tako znamenitega dne kakor ga je učakala v nedeljo. Nekaj časa je bilo prav žalostno v Mirnu, ker sovraštvo, zavist, ne-voščljivost, pretepi, to vam je bilo na dnevnem reda, in skoro ni bilo več upanja, da bode Se kedaj naš Miren smel z mirnim srcem stati na strani drugih občin. — A prula je med nas ena sama uneta in Čuteča domaČa duSa, ki je znala te naše može in mladino tako nase vkleniti, tako navdušiti, da človeka se taja srce veselja, ko vidi sedaj to mladino -tako vneto in gorečo za narodno stvar. In mnogo njih je pri tem reklo: Še nobeden ni mogel do sedaj storiti najmanjšega koraka v napredek naše občine, pa tudi en F. ga ne stori. Ali ta korak je storjen, in občinstvo ga je v nedeljo jasno videlo. — Kajti privrelo je v nedeljo v naš Miren z vseh strani naše okolice veliko število ljudstva in naš Miren je stal kakor novorojenec in slavljenec v narodni praznični obleki. Veselična dvorana se je polnila, toda, dasi obširna, je bila vendar pretesna mno- žini ljudstva, kajti ogromno število ljudstva je moralo izostali. Zavesa se je vzdignila, in prikazal se je mož, kateri se je pokazal vedno navdušenega narodnjaka, ter kot predsednik društva pozdravil In zahvalil občinstvo. Iznenadil pa je vse slavnostni govor priproštega mladega mola M. Saksida.ki je s svojim nastopom pokazal na resničnost svojih besed,ko je rekel: Dasi borni čevljar, strojar ali klesar, vendar bije tudi v njem srce, v katerem spe nedotaknjeni, neganjeni človeški ideali. Le vzbuditi, ogret:, vzdramiti je treba ter videli bo-dete, da bode tudi oni tako koristen ud j človeške dražbe, da Se mnogo več nego sto in sto »tUniarnih" omikancev. — Kako milo se nam je naredilo potem pri srcu, ko smo slišali navdušene krepke glasove društvenih pevcev. Igra .Kmečka osveta" je pokazala, kaj zamore trud in požrtovalnost, kajti igrale so same domače osebe, toda s tako dovršenostjo in preciznostjo, da se je čudilo vse občinstvo. Posebno pa ne morem drugače nego da posebej pohvalim se .Marjano" in JMicko". Z jedno besedo rečem: Doživeli smo Mirenci dan, ki nam ostane vedno v spominu. Le tako naprej, predragi! Bog živi društvo „Ipava"! — Občinar. Ii srednje Vipavske doline. — Da so razmere v Vipavski dolini v zdravstvenih obzirih jako žalostne, je obče znano. Temu nedostatku se lahko odpomore na ta način, da bi se ustanovilo v središču Vipavske doline, in sicer mej Ajdovščino in Gorico, zdravniško mesto, združeno z lekarno. Kol najprimernejši kraj ti navel Prva C i no. Zakaj? I. Radi tega, ker je daljava od Prvačine do Gorice ozir. Ajdovščine precejšna, in v istini potrebuje Frvačina z okoličanskimi vasmi 1 zdravnika z lekarno. II. Radi zgradbe nove železnice, ker bode v Prvačini glavna postaja. Ustanovi naj se pa zdravniško mesto, združeno z lekarno, po vzgledu Kranjske, Koroške in Štajerske, in sicer tako, da bi prispevala vsaka oseba za zdravnika letno 20 kr., in potem bi bila vseh drugih zdravniških stroškov oproSCena, razun da si pri-bavi potrebna zdravila. Potemtakem bi bili zdravniški stroški minimalni, a zdravnik sam bi bil tudi s plačo zadovoljen.... Primerjajmo te * nedostatne okoliščine Vipavske doline kakor tudi Brda s Furlanijo. Mej jednakim vsporedjem prebivalstva (17.300 p) nahaja se v Furlaniji 12 zdravnikov in 6 Iekaren, mej tem ko ni v Vip. dolini in v Brdih nijednega zdravnika ter nobene lekarne. Torej Vipavci, poslušajte glas ter vz-dramite se, da ustanovite prej ko mogoče lekarno, združeno z zdravniškim sedežem v Prvačini. Iz Ajdovščine. — Delavstvo se dviga. — V masi je moč— glasi se parola delavstva. Štrajki so na dnevnem redu. Ti so glavno orožje, s kojtra uspešno doseza delavstvo vedno večjih pravic. Redki so slu- čaji, da bi delavstvo isto rabilo v brambo že imajočih, pač pa v zahtevo novih ugodnostij. In taka izjema bila je te dni v Ajdoščini. Vodstvo tukajšnje delniške c. kr. priv. meh. predilnice je že pred letom omislilo delavski red, s kojim bi se dosedanje že itak majhne pravice delavcev jako utesnile na škodo delavstva in po istih prizadetih občin. Dasi je umelo vodstvo močno utrditi svoj upliv nad domačimi delavci, vendar si ni upali koj priti na dan z omen. pravili, ampak je čakalo na ugodnejši čas, kar se je zgodilo te dni. — Po novih pravilih bi bil — poleg drugih nevgodnosUj — vsak čez štiri tedne bolni delavec izključen od vsakega tvorniškega dela. — Kaj to pomeni, z ozirom na sedanje jako neugodne zdravstvene razmere v tvornici, ter da ima tvornica lastno bolniško kiagajno in lastnega zdravnika, in glede na morebitne pokojninske predrugačbe, se ne da preračuniti. Razumno, da se je delavstvo takim pravilom uprlo in stopilo v splo*'»x Strajk. — V ponedeljek jutro je vse del "uvo opustilo delo v obeh ivornieah, ter zahtevalo odstranitev ornenj. pravil, even-tuelao naj se bolniška blagajna prepusti njim. — Vodstvo je deloma ugodilo zahtevani odstranitvi pravil, ter naprosilo delavce, naj začnejo delo pod starimi pogoji. S tim je bil štrajk končan. — Zdi se pa, da je ta Strajk kaljivo seme, koje je predilnica vsejala v dobro zemljo in koje jej utegne zrasti Cez streho 1 ' Omnce in razne novice. Osebna vest.— Gospod Ab. Contin, c. kr. nadkomisar pri tukajšnjem glavarstvu, je imenovan policijskim svetnikom. Pred e. kr. Izpraievalno komisijo za občne ljudske In meščanske šole v Gorici so napravili izpit za ljudske Šole: a) s slovenskim učnim jezikom: C e r-nic Katinka, Harmel Adolf, Jaklič Julija, Klancič Emilija, Košuta Julija (neinšč. in ital. kot predmet), Logar Milka (ital. kot predmet), Prinčič Olga (nemšč. kot predmet), Slavec Angela, Thaler Ernesta (nemšč. kot predmet), V a 1 e n c i č Franja (nemšč. kol predmet), WriSer Marija (nemšC. in ital. kot predmet), Ž g u r Marija, Ž i c Ljubica (nemšč. iti ital. kot predmet), Marn Leopold (nemšč. kot predmet); b) s slovenska . in nemškim učnim jezikom : 2p p i c h Fani, G o m i I še k Ljudmila, Karlin Martina (oboje z odliko), M e r c i n a Gabrijela, N d t h Irrna (ital. kot predmet), Strel Jadviga, Zega Marija (za slov. Ij. šole z odliko), Zupančič Ivanka (oboje z odliko); c) s slovenskim in italijanskim učnim jezikom: Martelanc Josipa (nemSč. kot predmet); i) z nemškim učnim jezikom: B e n e t Marija, Deli Amalija, N i e d e r 1 Ljudmila, (Dalje v prilogi.) njegov brat, grof de Soissons, veliki prior, vojvoda Longueville, vojvoda d'Elbeuf, grof d'Harcourt, grof de la Roche-6uyon, gospod de Liancourt, gospod de Baradas, grof de Oramail in vitez de Souverav. Vsi so opazili, da je kraljevo obličje temno in zamišljeno. Jeden kabinet je bil pripravljen za kralja in jeden za njegovega brata. V obeh so visela oblačila mask. Isto je bilo pripravljeno za kraljico in za gospo predsednico. Gospodje in dame iz spremstva Njunih Veličanstev so se imeli oblačiti po dva in dva v sobah, ki so bile pripravljene za to. Predno je odšel kralj v kabinet, je naroČil, naj ga obvestijo takoj, če pride kardinal. Pol ure po kraljevem prihodu se oglasijo znnaj novi klici: tiso naznanjali prihod kraljice: sodniki napravijo kakor prej in gredo s slugami pred seboj naproti odličnemu gostu. Kraljica vstopi v dvorano: vsi opazijo, da ima ravno tako kakor kralj žalostno in izmučeno obličje. V hipu, ko vstopi kraljica, se odgrne zastor majhne tribune, in prikaže se bledi obraz kardinala, ki je bil oblečen kot španski vitez. Njegove oči se vpro v kraljičine, in smehljaj grozovitega veselja mu zaigra na ustnicah: kraljicah še ni imela svojih de-mantnih klinčkov. Kraljica obstane za hip, da bi sprejela poklon mestnih gospodov in odgovorila na pozdrav dam. Naenkrat se prikažeta kralj in kardinal pri jednih izmed vrat dvorane. Kardinal mu je tiho nekaj pripovedoval, in kralj je bil zelo bled. Kralj se napoti skozi množico in stopi h kraljici brez maske, komaj z zavezanimi trakovi svoje suknje. »Madame,« ji reče z razburjenim glasom, 'izvolite mi povedati, zakaj nimate s seboj demantnih klinčkov, dasi veste, da bi me veselilo, videti jih?« Kraljica se ozre okoli sebe in zagleda v ozadju kardinala, ki se je smehljal v satanskem veselju. Sire,« odvrne kraljica z razburjenim glasom, »ker sem se bala, da se v tej veliki množici ne poškodujejo« »Pa niste imeli prav, m^ Jame l Ta dar sem vam poklonil, da bi se z njim krasili. Pravim vam, da niste imeli prav.« In kraljev glas se je tresel jeze; vsi so gledali in poslušali z začudenjem, ne da bi razumeli kaj tega, kar se je godilo. »Sire,« pravi kraljica, »lahko pošljem po nje v Louvre, kjer jih imam, in želji Vašega Veličanstva bode ustreženo.« »Storite to, madame, storite to, in sicer kar najhitreje je mogoče: v jedni uri ima pričeti balet.« Kraljica se pokloni v znamenje pokorščine in odide za damami, ki so jo imele odvesti v njem kabinet. Kralj se tudi vrne v svojega. V dvorani zavlada za trenotek nejasnost in razburjenost t Vsi so opazili, da se je nekaj pripetilo med kraljem in kraljico; toda oba sta govorila tako tiho in vsi so se oddaljili za nekaj korakov, da ni nihče ničesar razumel. Gosli so donele na ves glas, a nihče jih ni poslušal. Kralj zapusti prvi svoj kabinet; na sebi je imel jako elegantno lovsko obleko, in njegov brat in drugi gospodje so bili oblečeni kakor on. To je bila noša, katero je ljubil kralj najbolj, in tako oblečen je bil res videti prvi plemič svojega kraljestva. Kardinal se približa kralju in mu izroči neko skrinjico. Kralj odpre in najde notri dva demantna klinčka. »Kaj ima to pomeniti?« vpraša kralj kardinala. »Nič,« odvrne oni; »samo Če ima kraljica svoje kličke, kar pa dvomim, jih preštejte, sire, in če jih naštejete samo deset, vprašajte Njeno Veličanstvo, kdo ji je ukradel ta dva klinčka.« Kralj se ozre v kardinala, kakor bi ga hotel vprašati še nekaj; toda več ni bilo časa za nikako vprašanje; vsklik začudenja je privrel iz ust vseh. Dočim je bil kralj videti prvi plemič svojega kraljestva, je fcjla kraljica vsekakor najlepša žena Francije. Lovska obleka ji je pristajala res izborno; nosila je klobuk z modrimi cvetlicami, siv baršunast površnik, spet z iglami, ki so bile posejane z demanti, in krilo iz modrega satina, ki je bil ves z zlatom pretkan. Na njeni levi rami so se lesketali deinantni klinčki, pritrjeni na pentljo iste barve kakor cvetlice in krilo. Kralj je zatrepetal veselja, kardinal jeze; ker pa sta bila od kraljice še oddaljena, klinčkov nista mogla šteti; kraljica jih je imela; toda ali jih je bilo deset ali dvanajst ? V tem hipu zadonijo gosli k plesu. Kralj stopi h gospej predsednici, s katero je imel plesati, in Njegova Visokost, kraljev brat, h kraljici. Napotijo se na prostore, in ples prične. Kralj stopi proti kraljici in kadarkoli gre mimo nje, se vselej skrivaj ozre po klinčkih, toda prešteti jih ne more. Mrzel pot pokriva kardinalovo čelo. Ples, obsegajo šestnajst delov, traja celo uro. Po končanem plesu odpelje vsak plesalec ob ploskanju eele dvorane svojo plesalko na njen prostor; toda kralj porabi svojo predpravico, pustiti svojo tam, kjer je bila, ter stopi h kraljici. »Hvala vam, madame,« ji reče, »da ste se toliko S. Marija Ant, baron. Schw>artzen au Klotilda inWeintiei«ter Karol. Reprobirani so bili 4 za ljudske šole z nemškim učnim jezikom. Poroka. — Poročila se je v Ilirski Bistrici g.čna L. Bisailova, tamkajšnja učiteljica in naša rojakinja, z g. Kr. Hodnikom, trgovcem in posestnikom istotam. Novoporočeneema vse najbolje! Izredni občni zbor .Goriškega Sokol«' s« je vršil dne 23. t. m. ob povoljni udeležbi Članov. Starosta br. dr. Treo je po kratkem nagovoru prijavil, da je odložil br. dr. Gruntar mesto podstaroste in povdarjaje njegove zasluge za društvo, osobito _za Časa lanskih in letošnjih izletov, predlagal, da se n^"fia»^M~lBj^pTCr drosedanje delovanje društvena zahvala in ga zajedno naprosi posvetiti še naprej svoje moči društvu. -~ Ta predlog se je soglasnim odobravanjem sprejel. Potem so se vršile volitve v odbor. Voljeni so bili soglasno Alojzij Bajec in Artur Jakše odbornikoma in Josip Zadel načelnikom. — Po vspodbujalnih besedah staroste telovadcem in osobito načelniku Josipu Za-delu se je občni zbor zaključil. — V odbore vi seji je prevzel tajništvo br, Artur Jakše. — S temi volitvami se je dopolnil društveni odbor, in nadejati se je že pozimski čas s pomočjo novega odbora in društvenih vaditeljev živahnega društvenega gibanja in novih uspehov. V soboto dne 5. decembra t. 1. priredi društvo v prostorih pri .Zlatem jelenu* druž-binski Miklavžev večer. .Pevsko In glasbeno droStvo* t tfo-rlcl naznanja, da so redne odborove seje možkega in ženskega zbora vsako zadnjo sredo v mesecu, seje osrednjega odbora pa vsako prvo sredo v mesecu. — Drevi ob 7. uri je odborova seja možkega in ženskega zbora v društvenih prostorih. Klerikalna polemik«. — Na mojo zavrnitev je bila odgovorila .Gorica" zopet po pristno liguorijanikem uzorcu, kateri sem že razkrinkal, s samimi osebnimi udriharijarai, kakoršne čitatelji znajo že na pamet, ker je teden za tednom vedno ista lajna. — In kako lahka je ta klerikalna zvitarija. — Oseba Gabršček jim je poosebljena papirnata ,S o C a'. Kar je ta .zagrešila* po liguorijanskih nazorih, vse tisto, kar je pisalo v njo na stotine mož, da i vse tisto, kar je v njej zagrešil za mojim varnim hrbtom sam .ljubljenec naroda* dr. A. Gregorčič, vse listo je odsev moje duše, tak lump, tak falot sem potem seveda jaz. — In ako odgovorim, da take in take cvetke je spočel dr. A. Gregorčič, tedaj pa zatulijo kakor obsedeni: »glejte ga, oveduha grdega, uredniško tajnost je izdal!" — Kje nasvetu je urednik, kt bi postopal drugače? Ni ga! Uredniška tajnost varuje drugačne ljudi, in da jo znam varovati, da znam za njo i trpeti, to sem dokazal, ko sem se dajal i obsojati — za druge. Namesto kakega odgovora je ponovila ] .Gorica" že tolikokrat pogreto prismodarijo o. narodnih vžigalicah, ko vsak pameten človek da .Soči* prav; govori o stališču ,Soče* o priliki otvoritve mehaniške pekarije, dasi vsakdo ve, da .Soča* ni glasilo pekov, marveč glasilo ljudsko, a koristi tega ljudstva, kateremu je kruh pač .vsakdanji kruh*, je .Soča' zastopala tako, da pekom ni naredila nikake krivice; besedici o rečeh, ki se *nlSo^^ya^^ri~se,^reHM»do (nr-jp*»*kako sem dr. Turno potisnil v stran, ker se ne vjema ,s .špekulacijami*, kako so ti in oni nezadovoljni itd. itd.), kar vse je smešen izrodek zlobne klerikalne domišljije. — Ako kdo pri--J-cakuje, da se bom .spuščal v odgovore in zopetna pojasnila tega, kar sem že dostojno zavrnil ter je med nami notoriški znana klerikalna brezvestnost, tedaj pričakuje preveč. Kavči so vedno na vrhu, ako jim hoče kdo verjeti. Če odgovarjam, tedaj pravijo, da hočem imeti seveda jaz zadnjo besedo; ako molčim, pravijo, da so mi .sapo zaperli*, da jim ne vem kaj odgovoriti. Taki so klerikalci bili in bodo, ne le pri nas, ampak po vsem svetu 1 — .Gorica* bi bila morala odgovoriti na nekoliko člankov, ki ao jako stvarno razpravljali žalosten položaj v deželni hiši po neodpustni iziajaki krivdi klerikalcev, a molči kakor grob, — toda po znanih Gregorčičevih naukih udriha zopet in zopet po moji osebi. — Nimam ne časa ne volje, da bi i jaz ponavljal svoje odgovore. Na vse podlosti, obsežene i v predzadnji .Gorici*, sem odgovoril o raznih prilikah že neštetokrat, zato — pika! A. G—k. Dostave k. — Ta odgovorček je bil napisan že za sobotno Številko »Soče*. — V včerajšnji .Gorici" pa je zopet dolga klobasa, hi obsega nekaj prav zanimivih izjav, ki drastiški osvitljujejo vso klerikalno brezvestnost. Zato se vrnem na to klobasarijo prihodnjič, pa le v toliko, da ugrabim tega A. K,(!!) za njegove lastne besede. — Nekdaj je zvonil, da so vse ušesa bolele. Iz Ajdovščine je dobil v odgovor za fr kači jo, da edino tatnošnjih zvonov se ni še lotil, kar je pa umljivo, ker so čudno uglašeni — v abc. — Pred dvema letoma je prepeval s toliko gorečnostjo, da nas je res vse oglu-šil. Ni nam ostalo drugega sredstva več, nego konstatovati, koliko tisoč vrst je izkidal v .Gorico*. — Zdaj pa klobasario .narodnih piruhih* — zopet na stotine vrst vsak teden. In zakaj ? Jaz sem zagrešil velikanski greh, nepopisno sramoto narodu, kajti za Velikonoc sem proglasil kot .narodne piruhe* prehod dveh velikih hotelov v narodne roke ter zidanje .Trgovsk ega doma". Za ta moj greh vihti A. K. svoj bič po mojih ledjih lin pa: vse ono bi bili res .narodni piruhi*, toda — moje delo to ne sme biti. Nekdaj je bil dr. Turna v taki milosti, češ, da z menoj bi se že še sporazumeli, zdaj sem jaz na vrsti. Za menoj bi prišel kdo drugi, ako bi ne bil lepo kuš! Taka je klerikalna polemika. Osvetlim jo pobliže prihodnjič. &08j>; Sonaberger je široko znan umetnik v najraznovrstnejših ročnostih za zabavo, je komik prve vrste, ki izpolni z zares lepimi točkami cel večer. Kar po tri ure trajajo njegove predstave. Pomaga mu tudi gospa soproga. V Gorici je žel tudi letos poln vspeh. — Čujemo, da pojde i v Ajdovščino in v Vipavo. Navadno ne pride v naše kraje nič takega, kar je res vredno tistih grošev, ki se od nas zahtevajo. Za vstopnino k Soonbergerjevim Večerom-pa ni nikomur žal. 41 krat ftabršček. — Za nalašč smo prešteli v včerajšnji .Gorici*, kolikokrat stoji v njej zapisano ime Gabršček. Našteli srno, da je tiskano 41 krat. Na prvi strani Gabršček, na drugi Gabršček, na tretji Gabršček, v člankih, v dopisih, v noticah, povsodi Gabršček. Ako bi ga ne bilo, bi .Gorica* menda sploh ne mogla izhajati. Tako le poprečno smemo računati, da je Gabršček zapisan po 40 krat v vsaki .Gorici"; iz tega sledi, da natisnejo njegovo ime vsako leto nad 4000 krat, od razkola dalje pa so tiskali v .Gorici* njegovo ime okoli 20.000 krat. Kje pa je še .Prismojenec', ki tudi ne more izhajati brez Gabrščeka, in ki je tudi že par tisočkrat natisnil njegovo ime! Vidi se, da le od njega živijo, in klerikalno časopisje v ulici Vetturini ima v glavnem namen, spraviti v vsak drugi stavek ime Gabrščekovo. — Vsekakor interesantna statistika, ki kaže, kako jim je Gabršček v želodcu, pa ga ne morejo spraviti ven! Ubogi reveži, koliko trpijo I Ali bi jim morda ne ozdravila želodca sveta turška voda, katero prodaja v Ljubljani toli prosluli Smolnikar?! Baiplsant uradniški atesti pri deželnem odbora. — Kakor znano, sla razpisani pri dež. odboru dve mesti asistentov. Doslej sta bila na teh mestih dva Slovenca. Zato je edino prav, da se imenujeta na orne* njeni uradniški mesti zopet dva Slovenca. To mora biti, to zahtevamo, pa je tudi neobhodna potreba, kajti sedaj ni v pisarni ni-kakega človeka, ki bi znal slovenski. Naravnost potrebno je torej, da prideta v ti dve službi dva Slovenca« ker tam je preobilo čisto slovenskega dela. Ali nekaj se že kuje. Lahi mislijo, da se imata ti dve mesti oddati tako, da dobi eno Slovenec, drugo Lah. To bi bila krivica, in bi se na ta način skrčilo že tako majhno šfevilce slov. uradnikov pri dež. odboru. Slov. dež. odkornika sta poklicana preprečiti .te Lahov. Upamo, da storita svojo d&a. >st!!! Nova pripravnica aa učiteljska lao-braževaltšca. — S pričetkom šolskega leta 1903/04 se otvori v Tolminu pripravnici za učiteljska izobraževališča. V to svrho je postavljen v državni proračun za tretji del leta znesek K 951. Kako delajo Iz slovenskih laSka imena. — Te dni je umrl nagloma mesar Anton CernetiC. Ime je, kakor se vidi, skozi in skozi slovensko, ali Lahi so polaščili to ime s tem, da so odvrgli končni č, po nji- hovo g, in nastalo je . .pristno* laško ime: Ceme tti, kakor so se tudi glasile osmrtnice. Takih .pristnih« laških imen, skovanih iz res pristnih slovenskih, je jako dosti po naših dežejah. Znani rlhemberškl župan Pavlica, oče nad vse čestitega dr. Andreja Pavlice v Gorici, je zvit tiček, ki je nabrisal že marsikoga. Sedaj hoče nabrisati posestnika B., oziroma njegovo gospodinjo. Gre namreč za neko zemljišče, katero je, imel očka župan v najemu, katero, pa ima priti sedaj po pogodbi z lasb//.^n v najem omenj. B., ki je v to svrho potrebno svoto takoj plačal lastniku, ko sta se dogovorila, glede najema. Pavlica Da je drezal vmes in vsled nekega pogovora z lastnikom sili biti še naprej najemnik, dasi nima za to nikake pravice. Celo k odvetniku dr. P. v Gorici se je zatekel, in ta preti možu B. s tožbo! B. je popolnoma v svojem pravu in se mu ne more nič zgoditi, ako pa pride do tožbe, se pokaže Pavličevo početje v tej reči v vsej nagoti, in takrat tudi ne bomo zamudili otresti za uha tega* velikega kmetskega prijatelja. Podpirajmo dražbo sv. Cirila In Metoda! — Zavedne Slovenke in Slovenci l Kupujte v prid naši prepotrebni družbi sv. G. in M. v trgovino uvedene, predmete, kakor vžigalice, cikorijo, platno, milo in biškpte. Obračamo se v tem pogledu zlasti do slovenskih žena. Podpirajmo družbo, katera je našemu narodu prekoristna, prepotrebna, 1 Tunel pod Kostanjevico. — V soboto je bilo skončano delo vrtanja v tunelu pod Kostanjevico. Hrib je prevrtan. Zjutraj ob 4 v soboto so prišli skupaj delavci z jedne in druge strani. Delali so 3 mesece in 17 dnij t pričeli so 3. avgusta t. I. Bohinjski tunel. — Jeseni I. 1900. se je pričelo z zgradbo Bohinjskega predora zajedno v Bohinjski Bistrici na severu in v Podbrdu na jugu.-------Delo je lz- vanredno hitro napredovalo, dasi »o te že takoj sprva pojavile precejšnje težkoče. V začetku seje izvrtalo 1*4 do 2'8 metra predora. Ker je pa na južni strani nedostujalo stavbenega kamenja, se je moralo gledati na to, da se predor čim preje.izvrta, da se more stavbeni materija! dovažati na jugosevetit? strani. Zato se je jelo meseca junija vrtati na severni strani s pomočjo električnih vrtalnih strojev, vsled česar je delo napredovalo vsak dan za 4-9 do 7 metrov. Zgradbo so v ,.n času zavirali samo plazi na južni strani predora, ki so se pa s primernimi sredstvi skoro zaprečili. Ko se je pa letos meseca oktobra s severne strani izvrtalo že prilično 1000 metrov v apneni teren,, se je nakrat naletelo na krepak studenec, ki je dajal v i sekundi 70 litrov vode. Odtekajoča se vodna količina iz predora je znašala 210 litrov v sekundi, katera se je včasih zvišala celo na 400 litrov. Kaj to znači, se razvidi iz tega, da bi ta voda zadostovala celo za vodovod na Dunaju in bi prišlo na vsakega dunajskega prebivalca prilično 20 litrov na dan. ozirali na mojo prošnjo, toda zdi se mi, da vam manjkata dva klinčka, in prinašam vam ju nazaj.t Na te besede poda kraljici klinčka, katera mu je dal kardinal. »Kako, sire? i vsklikne mlada kraljica, ki seje kazala presenečeno. »Še dva drugam! podarite, da jih bodem imela štirinajst?« Kralj jih je res prešteje, in na rami Njenega Veličanstva je bilo dvanajst klinčkov. Kralj pokliče kardinala. »Kaj naj torej to pomeni, gospod kardinal?« vpraša kralj s strogim glasom. »To pomeni, sire,« odvrne kardinal, »da sem želel podariti ta dva klinčka Njenemu Veličanstvu, in ker si jih nisem upal ponuditi sam, sem se poslužil tega sredstva.« »In jaz sem Vaši Erninenci za to tini hvaležnejša,« odvrne Ana Avstrijska s smehljajem, ki je kazal, da ta duhovita galantnost ni zmožna, da bi jo varala, »ker sem prepričana, da vas staneta ta dva klinčka sama toliko kakor Njegovo Veličanstvo vseh drugih dvanajst.« Poklonivši se nato kralju in kardinalu, odide kraljica v sobo, v kateri se je slekla in kjer se je imela zopet preobleči. Vsled pazljivosti, ki smo jo bili v pričetku tega poglavja dolžni odličnim osebam, s katerimi smo se seznanili, smo za trenotek pozabili onega, kateremu je bila dolžna Ana Avstrijska hvaležnost za ta nezaslišani triumf, katerega si je priborila nad kardinalom, in ki je stal zmeden, nepoznan, pomešan med množico pri jednih izmed vrat ter opazoval ta prizor, ki so ga razumele samo štiri osebe: kralj, kraljica, Njegova Eminenca in on. Kraljica se je vrnila v svojo sobo in d'Artagnan je hotel oditi, ko začuti, da ga nekdo lahko potrka po rami; obrne se in zagleda mlado ženo, ki mu namigne, naj ji sledi. Obličje te žene je bilo zakrito s črno krinko, toda kljub tej krinki, ki jo je nosila žena bolj zaradi drugih kakor zaradi njega, spozna takoj svojo navadno vodnico, ljubeznivo in duhovito gospo Bonacieux. Zvečer sta se komaj videla pri Švicarju Ger-mainu, kamor jo je dal poklicati d'Artagnan. Hitrost, s katero je morala nesti mlada žena kraljici novico o srečnem povratku njenega poslanca.Jje pustila govoriti zaljubljencema samo nekaj besed. D'Artagnan je torej sledil gospej Bonacieux in razburjali ste ga dve čuv-stvi, ljubezen in radovednost. Tekom celega pota in zlasti na samotnejših hodnikih je hotel '.V Artagnan mlado Ženo vstaviti, objeti ter pritisniti k ser', in če bi bilo to tudi samo za trenotek; toda ona se mu je izvila vselej urno kakor ptič, in ko je hotel govoriti, ga je njen prst, ki ga je zapovedujoče položila na svoje ustnice, opomnil, da stoji pod uplivom moči, kateri se mora slepo pokoriti in katera mu prepoveduje vsako tožbo; končno, po preteku nekaj minut in po mnogih ovinkih, odpre gospa Bonacieux neka vrata in pelje mladega moža v Čisto temen kabinet. Tu ga z novim znamenjem opomni, naj molči, odpre druga, s tapetami pokrita vrata, skozi katera se vlije jasna svitloba. D'Artagnan stoji trenotek nepremično in se vpraša, kje bi bil, toda svitloba, ki je lila v sobo, topli dobro vonjajoči zrak, ki je prihajal do njega, pogovor dveh ali treh žena v spoštljivem in elegantnem jeziku, večkrat ponovljena beseda Veličanstvo, vse to mu je govorilo jasno, da je v kabinetu, ki stoji poleg kraljičine sobe. Mladi mož ostane v temi in pričakuje. Zdelo se mu je, da je kraljica zdo vesela in srečna, čimur so se osebe, ki so jo obdajale in skoro vedno videle pobito, jako čudile. Kraljica je opravičevala to svoje veselje s krasoto slavnosti pa z zabavo, katero je uživala med plesom. Dasi d'Artagnan še ni poznal kraljice, je vendar kmalu razločeval njen glas od drugih, prvič po lahkem, tujem naglasu in poleg 'tega po zavesti dostojanstva, ki daje govoru vseh vladarjev nekaj čisto posebnega. Slišal je, kako se je večkrat približala in zopet oddaljila tem odprtim vratom, in dvakrat ali trikrat je celo videl, kako je luč, padajoča v ta kabinet, zakrila senco nekega telesa. Končno seže skozi tapetna vrata naenkrat slepeče bela roka čudovite lepote ; d'Artagnan spozna, da ima biti to povračilo: spusti se na kolena, prime roko in jo spoštljivo pritisne na svoje ustnice; nato se ta roka zopet oddalji, pustivši v njegovi predmet, ki ga je bilo možno spoznati prstanom. Takoj se vrata zapro, in d'Artagnan ostano v najpopolnejši temi. D'Artagnan natakne prstan na svoj prst in čaka vnovič: brezdvomno še ni vse končano. Po plačilu za njegovo udanost mora priti še plačilo za njegovo ljubezen. Sicer pa je imela slavnost po končanem plesu Šele dobro pričeti: večerja je bila napovedana ob treh, in ura v stolpu cerkve Saint-Jean je bila že pred nekaj časom tri četrt na tri.- Glasovi v sosedni sobi potihnejo res polagoma; nato se vrata kabineta, v katerem je tičal d'Artagnan, zopet odpro, in notri prihiti gospa Bonacieux. »Končno vendar!« vsklikne d'Artagnan., »Tiho!« pravi mlada žena in položi svojo roko na ustnice mladega moža. »Bodite tiho in pojdite tja, od koder ste prišli.« Da se je za to vodno maso napravil odtok, se je moralo ustaviti vse drago delo. Za to se je porabilo cele Štiri tedne. Sedaj je delo zopet v starem tira. Samomor flortčana t BftdlmpeStl. — Sinoči je naznanila brzojavka iz Budimpešte, da se je usmrtil tam H. Schnabl iz Gorice. Scbnabi je imel do zadnjega časa tobakarno v Gosposki ulici. V Budimpešto je Sel pred dnevi po svojih opravkih. Zakaj se je usmrtil, ni znano. .Marijine Mere" v Štanjelu. - Tudi kršni Stanje! je doletela ta sreča, da ima svoje društvo .Marijinih hčera*. Ustanovil je društvo seveda kurat Strancar. Tam pred časom so »požegnavali* to društvo na slovesen način v cerkvi. Prišlo je bilo kakih 6 nuncev. — — Tercijalčice pa je nabral Strancar največ iz Hrusovice, dekletca od 12 do 16 let, ker druge so rekle, da že lahko pošteno živijo (udi brez Strancarjevega društva. Prav so imele, ker tista »Marijina društva" vplivajo po večini le slabo na ženske. Delajo jih versko fanatične, po sili pobožne in neumne, s katerimi imajo po družinah le prerado velike križe, ker bi le lenobo pasle in roženvenec v rokah držale pa denar grabile, da bi ga nosile v farovž. Gospodje po farovžih so prebrisani; zato si iščejo vedno novih virov dohodkov. Taki viri so tudi .Marijina društva". Moli pa plačaj! V drugem ozira pa so taka društva prav slabo zavetišče dekliške nedolžnosti. Skušnja uči, da je izročati taka komaj zrela dekleta duhovnemu varstvu tako varno, kakor dati maiki klobaso v shrambo. Dopisnik je mnenja, da bi bilo umest-neje ustanovljati podružnice družbe sv. Cirila in Metoda namesto društva .Mar. hčera". Prav ima! Dinamit. — V ulici proti gojzdiču v hiši št. 33. so našli dinarait, kateri so seveda takoj zaplenili. Ta dinamit je prinesel s seboj neki Josip Mervic, delavec pri bohinjski železnici. Vprašan je izpovedal, da je dobil dinamit od nekaterih svojih tovarišev ter da je hotel poskusiti streljati na polju. Sedaj se bavi s tem *T jem državno pravdništvo. Anarl — V ponedeljek v jutro. ko je sel na delo, so aretirali 31 letnega L. Tutti, ker je v nedeljo v neki gostilni v Št. Petru baje izrekel, da spada med anarhiste ter se je baje izrazil tudi razžaljivo za Njeg. Veličanstvo. Pretil je pasantom 40 letni delavec A. Rusjan iz Moše. Pijan je bil, pa je potegnil nož in pretil ljudem po tekališču Jos. Verdija, kjer se je .spustil za nekim častnikom in drugimi osebami. Prišli pa so redarji, ki so ga prijeli in odveli v zapor. Df a Laha ranila Slovenca. — V nedeljo zvečer je prišlo v Solkanu radi plesalk do pretepa, v katerem je bil ranjen 25-letni Fr. Leban v desno rebro, ter je moral v tukajšnjo bolnišnico. Ranila sta ga dva laška delavca, katera so zaprli. T prepiru je ranil v Šmarijah neki Al. Durnik a steklenico po plavi Em. Jevčiea, in sicer tako močno, da so ga morali pripeljati v tukajšnjo bolnišnico. Po pomoti je bila navedena svota za branisk* cesto v drž. proračunu za prih. leto s'jL4ftO;'v resnici pa je postavljen znesek 16.000 K, in sicer kot sedmi obrok. Is jedo v Je*©. — Iz tukajšnjih zaporov so poslali v ponedeljek domov v Italijo 33 letnega EI. Ctorainottija. V Gorici je presedel v ječi 7 mesecev radi goljufije. Golju-faval j*, kakor smo pisali svoječasno, s ponarejenimi menjicarci, ki so se glasile na ime njegovega strica. Peljali so ga do meje ter izročili tam italijanski oblasti, ki ga je bila obsodila na 1 leto, 7 mesecev in 5 dnij zapora, katero kazen je moral sedaj nastopiti. Iapred sodnlje. — Postopač Avg. Olivo, bivši natakar v Gorici, je bil prišel v neko gostilno v ulici Leoni ter je pil in jedel. Ker pa ni imel s čim plačati, so poklicali redarje, ki so ga aretirali. Med potjo pa je žalil cesarja in zmerjal Avstrijo. Radi tega •o ga postavili pred sodnike. Ker je bil kaznovan že opetovano, se mu prisodili 1 leto in 6 mesecev ječe. Pred sodnijo so stali pred par dnevi G. Colerig, G. Galigaris in N. Tomadini, vsi mladi, obtoženi, da so se pogrešili proti osebni prostosti nad natakarico Tončiko Si-mončičevo v Gradišču ob Soči, ki je stara 22 let. Colerig jo je prijel ter stisnil in odvel v sosednjo sobico, s kakšnim namenom, se lahko ugane.. Sledil mu je Tomadini in trdi Calligaris si je bil baje nekaj dovolil. Natakarica je vpila, na kar je prihitela gospodinja, ki je razgnala ono trojico. Galigaris je hotel vse potlačiti s svotico denarja, ali natakarica ga je zavrnila in šla tožit. Collerig je dobil 3 tedne ostrega zapora s postom vsak mesec, Tomadini tudi 3, pa brez posta. Plačati pa morata oba 206 K odškodnine Si-mončičevi, ker 44 dnij ni mogla delati, ker je imela tako pretisnene roke vsled borbe 2 njima. Pustite natakarice v miru I : !stnlea. — G. V. Prihodnjič. Razgled po svetu. Ktfrber In TIsza. — K vsem dragim homatijam v državi imamo sedaj na dnevnem redu Se spor obeh ministerskih predsednikov. V seji 20. t. m. je govoril Korber tako-le: Smatram za svojo dolžnost, da takoj odgovorim na vprašanja, katera so mi postavili posl. dr. Gross, dr. Baernreither, dr. Der-schatta, dr. Kathrein, dr. Lueger in tovariši. Ko sem kakor vsakikrat tudi o otvoritvi pričujočega zasedanja državnega zbora podal visoki zbornici sliko sedanjega političnega položaja, moral sem se dotakniti tudi pekoče zadeve monarhije, t. j. vojaškega vprašanja ter pojasniti svoja naziranja in zakoniti temelj istih. Ako bi bil to vprašanje prezrl, vi- dela bi visoko zbornica v tem ne-ie pomanjkljivost v mojih izvajanjih, marveč tudi pre-ziranje svojih prerogativ. — Da utemeljim stališče avstrijske vlade, citiral sem besedilo nagodbenih zakonov, kateri so, tekom časa, Saiibog, preveč otemneli ustavni zakoni monarhije, in na katere ima v slučaju potrebe pravico sklicevati se vsak od obeh drž. zborov, vsaka od obeh vlad in vsak posamezen državljan v obeh državnih polovicah. To sem storil z vestnostjo poštenega tolmača. O tem opiral sem se na ona določila nagodbenega zakona, ki govore o deželah, zastopanih v tem državnem zboru, ter sem se strogo omejil na vprašanje o armadi. Sedaj pa je kraljevi ogrski ministerski predsednik povdarjal pravo ogrskega državnega zbora, da se nagodbeni zakoni, ki imajo sicer trajno veljavo, ali ne kakor začasna carinska in trgovinska zveza pogodbenega značaja, morejo v sporazum-Ijenju s kraljem spremeniti, in jaz umevaro vrednost, katero prilaga temu izvajanju. Vendar pa je moral tudi on priznati, da bi taka sprememba ne imela nobene praktične veljave, dokler bi se zakonitim potom ne sklenila tudi v Avstriji. Jaz sem torej vsaj v zadnjih dneh, ko me je službena dolžnost silila slediti dogodkom v ogrski zbornici, imel priliko informirati se, kaj je v ogrski državi ustava in državno pravo, ako bi ne bil že prej kaj znal o tem. (Živahna veselost in odobravanje.) Niti jaz in niti noben avstrijec ni dovolj šovinist, da bi se mogel v zadevi, ki je tako dalekosežnega pomena, kakor je vojaško vprašanje, zadovoljiti s kakor formulo. Ja« se moram drž iti le bistva stvari, katera obstoja v tem, da je vsebina nagod-benih zakonov za obe državni polovici toliko j časa obvezna, dokler jo oba dela ustavnim potom ne spremenita. Jaz uatrajam trdno pri svojem neomajnem, čeravno navidezno precej civilnem prepričanju, da se je šef ogrske vlade ministerski predsednik samostojnega državnega ozemlja, (kakor jaz), takrat, ko je nzvijal f ojo teorijo, ozirat in se moral ozirati na nagodbene zakone, ker so isti ravno nepremostljiva ovira, ki brani monarhijo pred enostranskimi težnjami. Res je, da v interesu monarhije globoko obžalujemo naše popuščanje. Res je, da v interesu monarhije najglobokejše obžalujemo naše popuščanje, nikakor pa ne bomo dovoljevali, da se nam odreka pravica reklamirati in povdarjati naša prava in nikoli se ne odrečemo nobenemu avstrijskemu pravu! Kakor ne dovoljujemo, da bi se kedo dotikal naših pravic, ravno tako ne dovoljujemo, da bi kdo pokazoval ta mesta kakor manj vredna, ker ona so nam poverjena v imenu države in mi jih moramo braniti, kakor mora braniti vojak čast svoje zastave. (Pohvala). Ako bi — kar pa Bog obvaruj — beseda -tuj* prišla v mejah te monarhije do veljave, 4.-eba se bo spominjati, da je bil kraljev ogrski ministerski predsednik onif ki jo je prvi izgovoril. Tisza pa pravi na vse to, da se mu ne ljubi odgovarjati več Kčrberju ter da ima Ogrska svoje zakone! V državnem »boru je na govor mi-nisterskega predsednika dr. Kčrberja govoril med drugimi tudi dr. Herold, rekoč, da tako dolgo ne nastopi v političnem razmerju ni-kaka sprememba, dokler bo vojska služila germanizacijskim težnjam, dokler se ne bo proti vsem avstrijskim narodom postopalo pravično, dokler krona ne sklene miru s svojimi lastnimi narodi in dokler bo dr. Koerber sedel na sedežu ministerskega predsednika. Češki posl. Zazvorka je izražal svoje veselje nad tem, da so se Madjari slednjič vendar osokolili v to, da tudi v vojski zahtevajo jednakopravnost. Tudi češki narod dospeti mora dovečega upoštevanja na vseh poljih uprave in tudi v vojski. Delegacije so sklicane na dan 15. decembra t. I. na Dunaj. Laika »nniverslta libera« prepovedana. — Lahi so si bili omislili v Inomostu svojo svobodno univerzo, na kateri bi bili predavali laški profesorji. Vlada pa je sedaj prepovedala tako vseučilišče, in Nemci so napravili demonstracije proti Lahom. Profesor de Gubernatis je skušal predavati, pa brezvspeSno. Macedonlja. — Turčija noče provesti, kakor se vidi, na nikak način zahtevanih reform in na znano noto niti ne odgovori. V Macedonijo so prišli angleški protestantje, ki delijo bednemu prebivalstvu moko, podpore itd. Obravnava proti Drozdu glede Sv. Vaclavske posojilnice je pričela danes. Tra jala bo mesec dnij. Obtoženih je 6. V Celovcu je umrl ondotni odvetnik in deželni poslanec dr. Matija Abuja, Pokojni je bil po rodu Slovenec, ali delal je kakor renegat proti narodnemu napredku koroških Slovencev. V deželni zbor je prišel pri zadnjih volitvah. Korupcija med uradniki ponemce-valne komisijo na Fosnanjskem. — Pred kratkim so zaprli poljskega rodoljuba in izdajatelja časopisa ,Pfaca",Biedermana< Preiskava je dognala, da je bilo mnogo uradnikov takozvane ,naselbinske komisije" od njega podkupljenih, da so mu izdajali, katera poljska posestva namerava komisija kupiti, da je mogel to potem preprečiti. Književnost Koledar družbe sv. Cirila In Metoda mm prestopno leto 1904. — MeSto običajnega vestnika je izdala družba letos koledar, v katerem je poleg navadnih rečij tudi več drugega zanimivega berila. Življenjepis znanega slovenskega književnika in dobrotnika družbe Ivana Vesela je spisal I. Vrhovnik, objavljeni so štiri prevodi pok. pesnika Drag. Ketteja iz ruščine, dalje se nahajajo v koledarju podrobnosti o Prešernu, črtica .Zapadla zvezda itd." Skončuje pa vestnik o družbinem delovanju za XVI. in XVII. poslovno dobo. Koledar stane samo 1 K 20 vin. Skupieek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Koledar priporočamo vsem rodoljubom in rodoljubnim rodbinam najtopleje. »Toda kje vas zopet vidim ?< vsklikne d'Ar-1 tagnan. | »To vam pove pismo, katero dobite pri svojem! povratku doma. Pojdite, pojdite!« In pri teh besedah odpre vrata na hodnik ter porine d'Artagnana iz kabineta. D'Artagnan uboga kakor otrok, brez vsakega obotavljanja in ugovarjanja, kar je jasen dokaz, da je bil res zaljubljen XXIII. Sestanek. D'Artagnan odhiti tekoč domov, in dasi je bila ura že nad tri zjutraj ter je moral iti skozi najbolj razupite dele Parisa, ga vendar ni vznemirjal nihče. Znano je, da živi za zaljubljence in pijance poseben bog. Vrata svojega vhoda najde samo priprta, odide po stopnicah in lahko potrka na način, dogovorjen med njim in njegovim slugo. Planchet, ki ga je poslal pred dvemi urami iz mestne hiše ter mu naročil, naj ga počaka, mu pride odpirat. »Ali ti je kdo oddal za me kako pismo?« vpraša d'Artagnan živo. »Nihče mi ni oddal kakega pisma, gospod,« odvrne Planchet: »toda neko pismo je tukaj, ki je prišlo samo.« »Kaj hočeš reči, tepec?« »Reči hočem, da sem ob svojem povratku našel na zelenem namiznem prtu vaše spalnice neko pismo, dasi sem imel ključ vašega stanovanja v svojem žepu in ga nisem dal od sebe niti za trenotek.« »In kje je to pismo ?c »Pustil Jsem je, kjer je bilo, gospod., Naravnim potem pisma ne prihajajo k ljudem na ta način. Če bi; bilo še okno odprto ali vsaj samo priprto, bi ne rekel ničesar; toda ne, vse je bilo trdno zaprto. Gospod, čuvajte se, kajti Čisto gotovo vsa stvar nt brez čarovništva.« Med tem skoči mladi mož v svojo sobo in odpre pismo, ki je bilo od gospe Bonacieux in se je glasilo tako-le: »V svojem in tujem imenu Vam r ,. m izraziti najtoplejšo zahvalo. Bodite drevi proti aeseti uri v Samt-Cloudu pred paviljonom, ki stoji na oglu hiše gospoda d'Estrees. C. B.« Čitaje to pismo, je čutil d'Artagnan, kako se pri krčeviti sladkosti, ki ob fednem muči in osrečuje srce zaljubljenca, njegovo srce širi in zopet krči. To je bilo prvo pismo njegove ljubice, ki je je prejel, prvi sestanek, ki mu je bil dovoljen. Njegovo srce, pijano veselja, je odmedlevalo na pragu tega zemeljskega raja, katerega imenujemo ljubezen. »Torej, gospod,« pravi Planchet, vide* svojega gospodarja zarudevati in pobledevati, »torej ali nisem uganil prav, ali ni to nekaj vražjega?« »Motiš se,« Planchet,« odvrne d'Artagnan, »in v dokaz za to imaš tukaj tolar, da moreš piti na moje zdravje.« »Hvala za podarjeni tolar, gospod; obljubljam vam, da vaše naročilo vestno izvršim; toda zato ni nič manj resnično, da pisma, ki pridejo na ta način v zaklenjene hiše...« »Padejo z nebes, prijatelj, padejo z nebes.« »Torej ste zadovoljni, gospod?« vpraša Planchet. »Moj ljubi Planchet, jaz sem najsrečnejši človek t« »Ali smem to vašo srečo izrabiti v to, da grem spat?« »Da, pojdi.« »Naj vas blagoslovi nebo; toda kljub temu je vendar res, da je to pismo...« In Planchet odide, zmajuje z glavo v dvom«., katerega d'Artagnanova radodarnost ni mogla popolnoma pregnati. Ko d'Artagnan ostane sam, prečita pismo zopet in zopet znova ter pač dvajsetkrat poljubi te vrste, ki jih je pisala njegova lepa ljubica. Končno leže, zaspi ter prične sanjati zlate sanje. Zjutraj ob sedmih vstane ter pokliče Pancheta, ki na drugi klic odpre vrata. Njegovo obličje je kazalo še vedno sledove sinočinega nemira. »Planchet,« mu pravi d'Artagnan, »jaz morda odidem za cel dan, zato si do sedmih zvečer prost; toda ob sedmih bodi pripravljen z dvema konjema.« »Videti je torej,« pravi Planchet, »da si dava raztrgati kožo še na več mestih!« »Ti vzameš s seboj svojo mušketo in svoje pištole.« »Torej kaj sem rekel?« klikne Planchet. »Takoj se mi je zdelo; prokleto pismo !« »Toda pomiri se vendar, tepec; gre Čisto priprosto samo za zabavo.« »O, kakor na zadnjem zabavnem potovanju, kjer so deževale krogi je in so nam nastavljali zanjke.«- >Sicer pa, gospod Planchet, če se bojite,« odvrne d'Artagnan, »grem brez vas; raje grem sam kakor s spremljevalcem, ki se boji.« «Gospod mi dela krivico,« pravi Planchet; »vendar mislim, da ste me videli pri delu.« »Da, toda menim, da si porabil naenkrat ves svoj pogum.« (Daljo pride). Narodno gospodarstvo. { Tu imajo pa zopet prodaje v hrastovih ' gozdovih avatroogrske monarhije veliko in Nekaj izkiN vMisfriji gleft ki >ai«' ™-***»>*LLL*L pilitil!.. ii ¦*** *+ . S2^^If^^"A!S (Dalje.) veliko Število kupcev, ki so nakupili ne- Da pa brez truda in strokovnega ravnanja znanske množine hrastov, ali ne na škodo beka ne da nikakega dobička, je znano dej- prodajalcev, kajti cenilne cene so bile pre-stvof ali drugače bi spremenila-sedaj nerp- jjplagine do 45%. dovitno zemljišče v vir dohodkov, ki bi gd- j "*^ifštiioT)t~p1&* naJi3Trhr takojt*"»njeno, tovo ne zaostajal za marsikakim vinogradom, ' da lesni uvozi avstroogrske monarhije ne ! morejo vzročati nikakega vznemirjenja in ne 1 igrajo nikake vloge nasproti obilnim množinam lesnega izvoza* naše monarhije, kkor tirdokažem v jednem prihodnjih člankov. (Dalje pride.) Anton Pečenko Vrtna m.ca 8 _ GORICA - Via Giardino 8 Da pa je beka ne le mnogo iskan predmet, marveč tudi izvozno blago, ne opustim pokazati pri navajanju naSega lesnega izvoza. Gotovo pa je, da ako bi bilo vse nercRKl---vitno zeroljiSCe ob naših potokih racijo-nelno obdelano z beko, bi se uvoz beke izdatno zmanjšal. Trdega okroglega lesa se uvaža največje množine iz Rusije, 24.243 me, iz Nemčije, 16.707 me, in iz Rumunije 12.511 me. Mehkega okroglega lesa ae uvaža največ iz Rumunije, 364848 me, iz Rusije, 146.630 me, iz Nemčije 86.020 me. Trdega obsekanega lesa za razne izdelke se uvaža najveC iz Rusije, 10.057 me, iz Rumunije, 11.849 me, iz Nemčije 1.533 me. Mehkega obsekanega lesa za razne izdelke največ iz Rusije, 127.199 me, iz Rumunije, 12.306 me, iz Nemčije 9.141 me. Doge za sode se uvažajo iz Rumunije, 37.958 me, iz Srbije, 20.697, iz Nem- ! Cije, 3.868, iz Rusije, 2.223, iz Amerike in od drugod 11.009. Pragovi za železnice: iz Rusije, 33.244 me, iz Rumunije 21.078. Trd les za žage, brez obklad, iz Rumunije, 33.293 me, iz NemCije, 10.431, iz Rusije, 3 705, iz Amerike in od drugod 6861. Mehki les za žage, brez obklad,iz Rumunije 209.168 me, iz Rusije 56.493, iz NemCije 56.293, iz Amerike in od drugod 7134. Na množine uvoza iz Italije, Švice, Francoske, Angleške, Turčije se nisem oziral pri lesu za razno delo in pri reznem blagu. Glede uvoza reznega blaga je mogoCe vpo-stevati zlasti 3 drf.vve, to je Rusijo, Rumu« nijo in Nemčijo. Rusija s svojim na široko neizcrpljivim bogastvom gozdov, s svojim stremljenjem, popolniti železniško omrežje, s svojo ceneno plovbo more postati sčasoma resen konkurent. Ear se lice Rumunije, katera oskrbuje največji del lesnega uvoza v mehkem okroglem lesu in mehkih reznimh, prvo 365.848, drugo 209.168 me, to bi bilo za naše gospode parlamentarce v Budimpešti in na Dunaju hvaležniSe polje za delovanje nego pa večna obstrukcija. Rumunija nalaga namreč na rezno blago z južnega Ogrskega in Sedmograskega ne majhno eolnino, docim Rumunija pošilja svoj les brez eolnine na Ogrsko. To ima za posledico, da Sedmo-gradcani, ki so tako nesrečni, da imajo Žage na meji, morajo gledati, kako jim dela romunski les uničujočo konkurenco v njih lastnem speCavališCu. Kar se tiče Nemčije, je sliCno kakor glede Rumunije. Nemški Žagar ima pri zo-petnem izvozu v deske tzpremenjenega iz Avstrije uvoženega okroglega lesa znatno prednost, ke~ je med eolnino na okrogli les in ednino :-u deske veliko vzkrižje v njegov hasek. Kar pa se tiče Amerike, podaje njen uvoz na dogah za sode v Nemčijo najglasnejši dokaz, kaj zmore avstroogrska lesna industrija, ako vsi einitelji, ki so poklicani v to, skupno delujejo. Številke naj dokažejo l Nemčija je uvozila od 1. jan. do 30. sept. 1903. hrastovih dog 128 600 me, od teh iz Avstro-Ogrske 147.300 me, to je 644%; iz Rusije 34.400 me, to je 15%; iz Amerike 43.800 me, to je 191% in iz raznih krajev mali ostanek. NemCija je uvozila od 1, jan. do jI. dec. 1899. hrastovih dog okroglo 600.000 me; od teh iz Avstrije 300.000 me « 50%; iz Rusije 60.000 me = 10%; iz Amerike 240.000 me = 40%; iz raznih ostanek. Torej se našim lesnim industrijcem ni posrečilo samo tekom 4 let obdržati konkurenco gled6 izvoza hrastovih dog v Nemčijo proti močni amerikanski, marveč jo potisniti nazaj od 40% ua 19 %, pri Čemur je prvi uvoz poskočil od 50% na 64-4%. Gotovo lep in za avstrijsko lesno industrijo Časten rezultat. pristna bela In orna vina izvlpavsklh, furlanskih, briških, dalmatinskih in Istsrsklh vlnnnrsilnu Dostavlja na dom in razpošilja po želoiniai na v»* kraje avstro - oger&ke monarhije v sodih od 6' litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi^orog. ^ Cm* Meri«. Postražha pttUmmn, A ii to ii Pucelj brivec, ; priporoča slavnemu občinstvu iz mesta in z deželo svoji j brivski delavnici na Travniku In na Stolnem trgu itov. 2. Jakob Šuligoj, urar *L* v Gorici, C. kr. železnic W* Gosposka ulica št. 25. Priporočam svojo zalogo raznovrstnih Švicarskih ur posebno jako imenitne in dobre paristke žepne ure z znamko Zčnltu za gospode. Za službo so jako natančne ter se dajo vravnati do sekunde; poroštvo dajani 5 let. V zalogi imam tudi raznovrstne Šivalne stroje najnovejših sistemov po zeld nizkih cenah; dajani tudi na obroke. Zahtevajte m»j iluslrovani cenik z v«6 kakor 500 pftdtbaml od ar, zlatih, »rebrnih ti nazikallčnlb predmetov, katerega pošilja ZMtanJ in poitalne preste Hanns Konrad, Ivorniea ur in ekaporlna hiša ¦••I it. 248. - (Češko). C. kr. priviligirani aparati za krojiti obleke M. Povemj v Gorici, na Travniku štev. 5. Edina civilna, vojaška in uradniška krojačniea L vrste. Velika zaloga vsake vrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovaren, gotovih oblek, perila \-sake vrste, vso pripravo za vojaški stan, nepremočljive haveloke in sobno Sa-keje. Posebno priporo&am. ravnodošle površne obleke za dame in obleke za dečke zadnje mode. Se priporočam slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele. . ¦ Cene bi?" vsake konkurence. Gorica <& Gorica ? Hčtel jri zlatem jelenu" | v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih conah. - Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s toraso. 1**1 ~* V Poletuem 5aBU prijeten »*^ vrt z verando. -- Sobe za }fi klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko tprazdroj* -pivo. Veliki požar! zainore se lahko in naglo pogasiti samo s Smekalovimi ===. kove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno! R. A. Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev. i! 129 odlikovanj 11 V^arol praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu It. 8. Priporoča viakovratno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se davnemu obcinitvu za ninogobrojna naročila ter obljublja lolidn. postrežbo po jako zmernih cenah. V Ameriko potujoči naj se blagovolijo obrniti na Agenturo Zwilchenbart v Buchftu aH Baslu (4vlna) Generalno zastopstvo francoske prekmorske brzoparobrodne družbe Hav>e-$e$ fori<. [• Na vsako vprašanje daje se kretom pošte in brezplačno odgovor in pojasnila, ^j, = Spretnega ===== opekarskega mojstra kateri razume tudi strojna dela, sprejme = L)av'oFio <$>oti)bab Sv. Vid niže Ptuja (Štajersko). Išče se komptoarista veščega slovenščine, nemščine in italijanščine ter amerikan- ' skega knjigovodstva. S^ Vstop takoj. iS^ Kje, pove upravnistvo „Soce". Kerševani & Čuk v Goriei v ulici Riva Castello štev. 4 (konec Raštelja.) Priporočata slavn. občinptvu iz mesta in Z dcZcle svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojev In dvokoles Iz tovarne „Puch" ter drugih sistemov. Sprejemava vsako popravo in rekonslru-iranje bodisi Šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. W.ko popravo, Šivalni stroj ali dvokolo jamčiva. Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovrfeno. Posojujeva tudi dvokolesa. tm trajna znintiH n hriiM ttjici tovarna stolov Fran Švigrelj na Dragu, p. Borovnica, Kranjsko priporoča si. občinstvu, prečasL duhovščini, imele-ljem in predstojnikom zavodov in Sol« krCmarjem ir» kavaraarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. natančno In trpažno Izdalane stole, foteUa, vrtne stole, gugalnlke, naslonjače itd. itd. Siago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno Ukano ali v naravni barvi imitirano. Največja izbira stolov, naslonjačev in gngalnlfcov iz tratovine. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 »lito mi, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Narocevalcero na debelo ae dovoli znaten popust. Pfaff-ovi šivalni stroji Vsakdanji kruh so postale = Ilirske testenine = vsled svojega izbornega okusa, obilne redil-nosti ter hitre in jednostavne priprave. Za Goriško in Gradišcansko nahaja se odslej zaloga pri g. Jos. Rovan-u v Gorici, ulica Rabata št 20 in 22. Trj>p\t5ko-Qhrtqa. reji^trotfarja zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. Krasila« vloga obrestuje po *%%, — vezje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentai davek plačuje zadruga sama. Pasajlla daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na tO-letno odplačevanje ZaaVaialki vplač .jejo za vsak delež po 1 krono na teden, t j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. avgusta 1903: D«4«il: a) podpisani.........K 1,210.300*— b) vplačani.........» 405.188 — Daaa paaajlte ... .......» 1,631.164*- *••••................» 1,203.438*— SW* bo najboljl. To aliSi kupec- aicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in Se ne ve kako se upelje nit v Šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po naSi več kol 20-lelni poiskuSnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res P*atfovl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovlm. Ffaffovi iivalni stroji S&Sp0 ,(Metni dobi Se vedno ffaffovi Šivalni stroji &L*L$L M doraačo rab0 ia Vfaffavi iivalni ffrnii s0 P«>sebno pripravni za umetno vezenje FlftllUfl •liaiRI illUJI (recamiienje) ter se ponfinje brezplačno. __________________Ifatai iivalni stroji SSS^^fT1 watotol»00- Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffov« Šivalne stroje. ialooa IMovih šivalnih in umnih strojev y Gorici via iunicipio štsv. 1 B-SAUNIG & DEKLEVA. Pe^ravljabitca ilvalalh strojev, dvokolcs Nanska ulica 14. Posestvo na prodaj, prav v lepem kraju v Rožni dolini na Koroškem, blizu nove državne železnice. Posestvo obstoji iz njiv, travnikov in gozda; v hiši je stara gostilna, trgovina ter prodaja tobaka, pripravljeno tudi za druge kupčije. — Proda se tudi sama hiša z obrtom. — Cena posestvu je 10.600 kron, polovico je plačati takoj, drugo po dogovoru. — Naslov pov6 iz prijaznosti upravniStvo »Soče«. »Goriška Tiskarna" A. Gabršček v Gorici ======== priporoča sledeče zvezKe ===== TALIJE: I. zvezek: Pri puSeavnlku. Veseloigra v enem do-janju. — (4 možke, 3 ženske osebe.) II. < : Bratranec. Burka v enem dejanju. — (2 možki, 3 ženske osebe.) III. « : Starlnarica. Veseloigra v enem de- janju. — (3 možke, 4 ženske osebe.) IV. « : Medved anubafi. Veseloigra v enem de- janju. — (3 možke, 1 ženska oseba.) V. « : Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. — (5 možkih, 3 %ena\:«, osebe.) VI. < : Dobrodošli! Kdaj najdete doma? Veselo igra v enem dejanju. — (2 možki, 2 ženski osebi.) VII. « : Putifarka. Burka v enem dejanju. — (3 možke, 2 ženski osebi.) VIII. « : Čitalnica pri branjevki. Burka v enem dejanju. — (2 možki, 5 ženskih oseb.) IX. zvezek: Idealna tašča. Veseloigra v enem dejanju. -- (1 možka, 3 ženske osebe.) X. « : Eno uro doktor. Burka v enem dejanju. — (6 možkih, 3 ženske osebe.) XI. « : Dve taižl. Veseloigra v enem dejanju. — (4 možke, 3 ženske osebe.) XII. « : Mesalina. Veseloigra v enem dejanju. — (3 možke, 3 ženske osebe.) VsaK posamezen zvezek stane 40 vin., po pošti 5 vin. več. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. ZlaBti je ugodno zavarovanje na doživetje in vjtet z zmanjSujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. | vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odikodilie Ia kapltalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše drŽave Vi« pojasnila daje: zastop v Ljubljani, Hegar pisan« so v lastnej banžnej hrti Oospodskih ulicah štev. te. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves,! koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne Doslej |e izšlo o zalogi „Goriške Tiskarne fl. Gabršček" o Gorici ? knjig „Denca slovanskih pauestij" B B I. knjiga: 1. Figura. 2. Iz križarskih boj o v na Poljskem. ¦¦¦3. Slcpcovodja. ¦- 4. Slika i/, gladnih let. 5. Slovaške sličice. - 6. Ada. 7. OeenaS. — H. Sovražnik. - Cena........Kili, knjiga: 1. Mati in sin. 2. Vsakdanji dogodki. .'5. Ded Liben. 4. Sanjarije . in resničnost. • li. Na brodu. - G. Zlatijn, vojaška nevesta. — 7. Žywila ali moč domovinske ljubezni. — H, črnogorski stotnik. 9. Odrtnik. -•¦ 10. O Hiljakih. - Cena . . . , K l-~ III. knjiga: 1. 4'rokleti ste...!* 2. »Kn;'.-r pridem z vojno!« ¦ 4. Pomladni mraz«. ~- 5, Slike. 6. »Narodne pripovedke«. Cena.............K 1"2<> IV. knjiga: 1. Knainja. - 2. Prve rože, 3. Mala igra. —• 4. Stara pestunja. - 5. Maščeval se je. - 6 Jetnikov! otroci. Cena ....... K HO V. knjiga: 1. Lux in tenebris lucct. — 2. Moč ljubezni. — 3. Že zopet. -~ 4, Glasovi iz groba. —- 5. Noč v gozdu. 6. Izdajalec. - ?-. Gozd Sumi. - #. Dva huznrja. — Cena.....K I'20 VI. knjiga: 1. Črtice t ogljem, 2. Ta tretja. - 3. Poroka po pomoti. - Cena K 1*20 VII. knjiga: 1. Bolnik. — 2. Del — 3. Svetla prikazen. — 4. Pripovedka o ošabnem Ageju. — &. Stari oče Zahar, — 6. Go-rolomov. — 7. Strašna osveta. — 8. Dva sina. ,!>. Zakaj? Cena K 1*20 »Vt.'tn>c hlov. povphtlj« prinaAa pivvodi' iz ruščine, poljščini", grščini', slovnščiiu* in srlu-hrvaščine. -- Izhaja v nedoločenih rokih. Kdor naroči po poŠti, naj prldene tO uln. za poSInino. fxr Pošilja so jedino po povzetju ali naprej poslanim zneskom, -^b na zahleoanje pošiljamo cenik nok književne zaloge. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Schichtovo hranilno jedernato milo larstveno znamko garantirano m prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje, • • • • P" nakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno znamko. # # # # Zastop na debelo: Humbert Bozzini ~ Gorica. Dobi se povsod!