1. številka. .Edinost • z ihia estml na <1 An. ruun sedeli rarnikn^. ob 4. tiri rvf»r<»r vtro*»in» znnik * ta celo leto........24 rron r.a pol leta ......... iS 78 5?trt let* ........ A _ za meneč........ 2 »ronj .•u jcnino e piaćfvait nimrej. i?a-i *>rar. pril >».f- . nai ,Cnin<) -fc uprava ne it r» tohafcarnab v Tr*tu prodajajo po-sa u-Eiie številke po H stotine (3 n?č.»: i ca Trota pa po S *O.Tink (4 svč.) Telefon Stv. STO. Trst, v četrtek 2. januvarija 1902 Tečaj XXvll 0*lmat i( rađanaio po vrnt^h v uemn. Za »eiN Krasno naročilo 6 primernim popustom Poe-.aaA. osmrtnice in javne zahvale do-oeia*i itd. ne računajo i»n pogodbe Vsi dopini naj ne poAiljaio uredništvu Nefrankovani dopiai se ne ^nreiemajo, Itotopim se ne vrni &)». Grlaailo političnega družtva ,.EHinogtu za Primorsko. V edinosti j« moč! NaroJatuo, reklamacne iu ovl««tj spre-jama mprafnlAtvo. Narnfiiiitn in uglaa* • plačt-vati loco Trat. IraituUuo tu tlakkriik ae uttiinjH'.R v a i ri»riTitiH štv. Ivi. I prntnlliTc, It »prejemanje inneratuT v ulici Moli«. i> ccolo Stv. :». M. iiKo-ii. Mlkjtcelj ia ol^jvora ar-dai* P r a a Godnih Lastnik kcnsorcij lista Edinost* Natisnila tiskarna konsorclja li&ta ,,Edinost" v Trstu Nevarnost razdora na Slovenskem. XIV. kulturnem pomenu slovanskih stvarij, je liberalna stranka zanemarjala. Koliko prostora ima vsaki dan v predalih svojega glavnega glasila, a s čim napolnjuje te predale najbolj ? | Kje je vsake vrste »živa star inat slo-Liberalna stranka na Kranjskem, kakor vanskih narodov, da bi narod z njeno po-smo povdarjali že park rat, je storila najveeo j m o e j o prišel zopet k veži zavesti svojega dejansko in taktično napako, da je opustila . slovanskega značaja?! Ali so slovenski na- Fraer, katere se je držala do večkrat omenjenega glasovitega pastirskega lista, torej do podzime 1. I**?.! Neodpustno napako je storila, da se je poslednja leta -»opnlnoma zakopala in s tem tudi precej pokopala v b^rbi s katoliško stranko. l)a je v «.bče zanemarila obraženei, katere vodi liberalna stranka, že tako seznanjeni s slovanskimi dejstvi, šegami, pravi, da more glavno glasilo strauke zanemarjati prevažno stran?! Popolnoma krivično je, ako katoliška stranka slovenski liberalizem tudi v gospo- program, kateri bi mogla le ona vspešno dazskem oziru meče v vrsto tujega, recimo, razpravljati in narod pripravljati zanj; to je i kapitalističnega liberalizma. Tega pri nas niti neodpustna napaka v tej dobi, ko moramo ni ; in sicer ne oseb, ne bogatstva, združe- A še ti veliki, politično samostalni narodi mečej » svoje liberalstvo v stran in se opri-jeni'je^o takozvane svetovne politike. S svojim »imperijalizmom« postajajo agresivni bolj in bolj ; če ne doma, pa v drugih svetovih. Nacijonalizem v smislu imperijalizma zavladava danes prek in prek ; vse struje in stranke velikih narodov se podrejajo dandanes nacijonalnemu stremljenju, in vsaki veči narod v obsegu in okvirju velikih držav reprezentuje dandanes jedno samo stranko, to je: vse stranke so v nacijonalizmu jedine. Vsa svetovna ekonomična politika se vrši danes v z m; si u tega občega nacionalizma. In naš mali slovenski n a- V Trstu. 2. jan. 1902. Napadi na tržaške Slovence in n a rodna skupnost, o tržaških SI«. vencih piše »Domovina« v svojem novoletnem članku : »Naj veselejše gibanje je opazovati med tržaškimi Slovenci : tam v isLini napre luje slovenska ideja, narodna zavest cvete in prodira v najširše sloje. Vtem se imajo o n d o t n i Slovenci zahvaliti v prvi vrsti dobrim, požrtvovalnim voditeljem. Tržaško Slovenstvo za naš narod ni izgubljeno, temuč ravno od tam dobivamo najlepše vzglede, kaj premore narodna požrtvovalnost«. Praška »Politik« pa piše, g nore o raz- rod naj bi si dovoljeval potrato '*oru Da Slovenskem : tisočkrat in nikdar ne d »volj povdarjati, nega žnjimi. V tem pogledu dela katoliška J ] j b e r a { n e jn katoliške stranke,! »....Da, kmalu bi bili pozabili, v enem daje treba narod pripravljati na vse slučaje, t stranka liberalni stranki ravno tako krivico, j d a bi u 1> i j a 1 e druga drugo in » slovenski strankarski organi na desni in Stranka je opuščala celo oži domači politični kakor pristaši socijalne demokracije, ki čitajo s t e ra 8 Ubile narod (kakor smo rekli levi, edini: v napadih proti tržaškim — program separatističnega značaja. Obe stranki o kapitalizmu v svojih teorijah in mislijo y prvih odstavkill)> v političnem, narodno- Slovencem, katerim se je posrečalo do sedaj, ste se vendar slovesno zavezali, da s e brezsodno, da je kapitalizem tudi na Sloven- poiiti6nem, kulturnem, socijalno-gospodarskern ^ so odklanjali .dobrote« strankarskega boste potez 1. izlasti tudi v dr- skem. Taka očitanja liberalni stranki so od jn ce[6 iiteraturaem pogledu?! Ubi (kje je) prepira in da so ohranili narodno" jednotnost. ž a v n e m zboru za izvršenje nacijo- katoliške stranke naravnost perfidna; res je nalne avtonomije. Tega niste izvrševali le to, daje liberalna stranka zanemarjala niti po svojih glavnih listih. Programi se organizovanje skupnega domačega gospodar-vendar ne razglašajo in vsprejemajo na vse- jenja, in da je katoliška stranka skušala in slovenskem shodu le za parado, torej, da bi skuša, kako bi jo prehitela. Vrhu tega je se jih ne držali! < elo zavisna katoliška bila liberalna stranka še toliko nemodra, da stranka nima v tem pogledu vezanih rok, in je začela podirati nekatere zasnove, katere je obe sti bili in sti dolžni, potezati se za izvr- katoliška stranka oživila. šenje tega programa. Štajerski Slovenci so Med glavnimi napakami v razliki libe- .eduj osamljeni v tem vprašanju, zahtevajoči ralne stranke je tudi to, da se je za kmeta vsaj 7a Štajersko parcijalno simoupravo. Li- brigala bolj z besedo, nego s t r u d n i m delom, beralni stranki — a grešili sti obe jednako, Katoliška stranka se imenuje izrecno kmetska — ni možno odpustiti, da je zadnja leta stranka in v tem dobiva najširših tal med zanemarjala politiko in drug., delovanje de- skupnostjo narodovo. To jej je toliko laže, ker žel zt naj Kranjske ii, d? se je po največ v vsaki kmečki občini je blizo ve dio glavna potezu 1 a v teh deželah le m tisto politiko, oseba duhovnik. Poleg njega je še učitelj. In kater?, je sorodna / njeno lastno. Zakrivila naj se stvari sučejo, kakor hočejo, umetno je celo to, da so jo začeli po nekod posne- i ali pravilno po razmerah, stvar je vendar mati prav po opičje. Vsled tega sti Kranj« ■ tjjka, da učitelj v občini mora tako ali tako ska stranka in njena frakcija na Goriškem j izhajati (, duhovnikom, in narodu moreta prišli v navskrižje cel<5 s politiko tržaško- j vspešno koristiti le tedaj, ako delujeta slo-istrskih rodoljubov, kjer imajo poleg koroških ' žno. Kmet ostaje podstava s 1 o -Slovencev najteže s t a n j e i n najhujše venskemu narodu, in ravno pri nas na pamet? so včasih gimnazijalci popraševali ^ato jih pa tudi temeljito prijemljejo toliko sami sebe ob svojih igračah in burkah. konservativna, kolikor liberalna glasila, ka-Kje stojimo danes 8 svojo neprevidnostjo, kor smo zadnJič P^azali en izgled. Vsaka zaslepljenostjo? Kdo nas navdihuje, da jo obeh 8trank bi ,Iotela Prikljllčiti Trst svo-tiramo na kraj pogube?! Razdejali smo se jemu posestnemu stanju; a ker tržaški Slo-popolnoma, če se morda katoliška stranka venci odklanjajo eno in drugo in hočejo ponaša, da ui provzročila poloma tudi sama ohraniti sv°j° Možnost v omogočenje vspešne se bi, moti se. Obe stranki sti provzročili po- obrambe* morajo prenašati zložne napade silom med narodom in sosebno tudi med mno- cer sovražnih si bratov. Stran karske žicami njegovimi. Ravno ta polom mora r a 2 m e r e m e tJ Slovenci so prava iztreznitl obe stranki iu mora vzbuditi rodo- ž a 1 ° 3 t, k i i z p o d r e z u j e moč n a-ljube vseh slovenskih dežel, da pomorejo iz. rodne skupnosti! Ali ga res ni no-vleči popolnoma zavoženi narodni voz vsega [>eaeg* IDeti njimI> ki bi bil dovolj ne-naroda, trpečega radi tega v vseh deželah Pn8tran in PatriJ"tieen v to, d a i z v e d e in najnevarniše ob svojih mejah ! Pozitivnega slovenski narod i z t e g a g o r j a jaz tukaj ne bom dalje nasovetoval; dovolj, - da sem se dotaknil tega in onega predmeta in pa obe stranki označil, kakor zaslužiti, ter da sem pokazal na njijine slabosti in le na malo solnčnih strani. Da je sam Mefisto prišel med Slovence, 9 I Politični pregled. V TESTU, dne 2. januvarija O položaju. Stalni dunajski dopisnik ni on sam ne bi bil mogel doseči večih vspe- Praške »Politike« podaja brzojavnim potom raz a ere. Tu samo konstatujemo stvari in dejstvi. Katoliški stranki in zlasti škofom je treba jemati za zlo, da ne umejo a i nočejo umeti tega, kar se vrši danes v A vstro-< >gerski in . . . . , , . ,. tujim lmeresom na Korist: re je venci nimajo, temveč, da se kmetje. J . ^ . . . . strankah le še količkaj treznosti in duševne trzani in meščani spravljajo v ko- .... likor možno soglasje! Meščanov in c, , . , , . hov za svoj znani »program«, nego jih je situvacijsko sliko, v kateri trdi, da je ob Slovenskem n, glavna naloga v tem, da se obeh kranjskih strank nastopu novega leta notranja politika v isto- daje prednost »burzoaziji«, katere Slo- ^ ^ kerisV/0e ]e y obeh taki krizi, kakor pred 12 meseci, ob nastopu leta 1901., ko je nastopil Korberjev kabinet, sposobnosti, in če strast ni se do cela zašle- P°gle«l v bodočnost je dovolj teman. Ofici- pila razuma voditeljev in pristašev obeh j°zni in nemškolevičarski organi pa bodo v strank, morati jo obe stranki kreniti na 8VOJih novoletnih člankih — brzojavka je od drugo pot; po svojem značaju morali bi se podrediti skupnim interesom slovenskega naroda ! Ti življenski interesi naroda morajo postati s u prem a lex (najviši zakon), in stranka, ki se noče podrediti temu zakonu, je vredna, da jo narod po svoji moči spodi s političnega pozorisča. Čehi so (pravično ali Um' kJer ~ so! V tren<>tku n*mreč, ko je krivično) vrgli celo Riegra, ko je bil pod- vlatIa CIarvjeva kapitulirala pred nemškim pisal nekoliko zares nevarne Taaffe-jeve uPorom in Je parlamentarno manjšino progla- ... , , . , .... punktacije: on seje umaknil, ni pa izgubil »ila za gospodarico parlamenta, izročivši jej ve- kakor narodna stranka je dolžna politično, in ™uma in dane (leluie v intere„ čino, v trenotku. ko je ministerstvo Korberjevo llimotr. Dunaj bi bd takoj pokazal, da ima kulturno, socijalno in gospodarski skrbeti za ^ ^ ^ , Rieger 8ankcijoniralo to parlamentarno stanje, ■je dal izgled s a m o z a ta j e v a n j a in ma°jšiaa ni zmožna v to, m je pokazal, da trma ali kaka druga lastnost; viadno večino in radi tega ne dovoljuje, da okolo njo, zlasti v Velikonemčiji. Skupni tržanov potrebujemo proti tujim podjetni-pastir&ki list avstrijskih škofov je za Slovence kom, ne pa proti domačim zadružnim zasno-prepozno došel in tem čisto uič ne pomaga, I vam. Tržani in meščani naj gledajo, da tuja pomagalo bi jim le pozitivno delo. najprej od j podjetništva izpodrinejo s slovenskih zemelj, katoliške stranke ia viših pastirjev samih, in da se ne bodo celo v glavnem mestu upravljajočih na Slovenskem. Ker pa so tudi I Kranjskem naseljali židovski obrtniki in trti nepjgumni na zgorej in si radi vežejo roke, govci ! Xo, to točko omenjamo le radi ravno zato je bila liberalna stranka na Slo-j važnosti in napačne taktike liberalne stranke, venskem dolžna pošLevati stalne in sedanje Drugače bi bi'a dobila več tal tudi med j »osebne razmere. Na Dunaju »i bili nekoliko kmeti. Liberalna stranka je dolžna postati časa š* celo radi videli, ako bi se bili zga- na rodna stranka, ali pa jene bo' nili tuli Slovenci iu se potegnili za unijo z torka — točno postavljali na sramotni oder namišljene krivce na propadanju notranje politike in parlamentarizma. In zopet bodo apelirali na parlament, naj omogoči, da se bo v Avstriji še nadalje vladalo konstitucijo-nelno. Povsodi bodo iskali krivcev, samo ne tudi svoje orožje med verami slovanskimi vse dele in sloje slovenskega nascljenja. Go-podanitci. Ko je počilo geslo : »Proč od spodarska nasprotja meti takim na Rima!-, prišla je bila ura tidi za slovenske { v e č a t. i, pomenja skupno narodovo moč ker sestavila politik*, oklcana, da vodi narod »naprej« po če se ga noče odkrižati za vselej, vsaj odlo- potreban in političnih okolnosti h, op.isča take žiti za poznejše dobe, ko bo narod utrjen poli- eminen.ao narodno delo: katera druga litično, kulturno in v boljšem gmotnem stranka naj izvršuje potem to stanju. dolžnost?!! I Liberalizem, kolikor je kedaj opravičen, \ se, kar bi služilo v širjenje zavesti o je za velikesamostalne narode. se mora podrejati interesom skupnega naroda. Cehi so poprej in pozneje vrgli še koga dru-zega in cele stranke; in to se bo ponavljalo ! ! Ako ljubimo narod, ako zaresno želimo njegov obstanek in njegovo rešitev ob sedanjem evropskem nevarnem položenju, ne bomo postavljali svojih interesov, svoje časti nad to ljubezen ; in podredimo se, kakor to zahteva skupni razum naobra-ženega dela vsega naroda! Ta skupni razum je sestavljen iz izlasti političnega razuma pojedinčev ! In jeden tak pojedinec je in sme biti tudi pisee tega razgovora in nič drugega. Fran Podgornik. bi se ustvarila druga večina: v tistem trenotku je bil že znan pravi krivec, ki je avstrijskemu parlamentazizmu zadal smrtno rano, na kateri se pogublja sedaj polagoma. To naj si zapomni gosj>od Korber, da se mu morajo izjaloviti vsi načrti za bodočnost, če bo on ali Če bode njegovi nasledniki nadaljevali z nespoštovanjem najprvotnejih n^čel parlamentarizma. Ce pride do zistiranja ustave in do nove ustave, potem bo prva naloga avstrijske ustave ia, da se uredi zopet tradicionalno razmerje meti večino in manjšino in potem še le se bo vladalo zares konstitu-oijonelno. Govore o carinskem vprašanju tned Avstrijo in Ogersko, katero treba obnoviti, meni poročevalec »Politike« : »Ce se sedaj isti parlament, ki je bil objestna pahnjen v pogubo, neprestan« vspodbuja na boj proti Oger^ki in se zahteva od njega, naj pokriva vladi hrbet, je topa vendar preveč zahtevano. Nekdanja večina doživi morda to zadoščenje, da se bodo morali uprav oni, ki se jej izpod kopali podstave, pokoriti za to«. Poljaki v Nemčiji. Po odstotkih skup nega prebivalstva je Poljakov : v Poznanjski 6:i°/0, v zapadni Pruski 42%, v gornji Slezki 70° 0. Odstotke Poljakov v Vestfalu smo omenili že zadnji«". Iz navedenih odstotkov je razvidno, da je 111 nikjer veće pokrajine. v kateri bi bivali izključno Poljaki. V večih mestih so Nemci razmerno jako narasli. Poznanj jiii šteje 40°/o. Gnjezno, to najeta reje glavno mesto velike Poljske, okolo 35% itd. Še slabše je v zapadni Pruski, bolje pa v gorenji Š'.ezki. Med Nemci ho šteti povsodi tudi Židje. katerii. je meod jednakimi pogoji ter da se med seboj ne j 1 izdal, to je, da je »afera« konečno vendar rešena po želji Hrvatov. Ker vemo, da so se tudi mn:>gi naših čitateljev zanimali za to afero — saj je obračala na se pozornosti najširših političnih krogov —, sodimo, da jim bo ustreženo, ako jim podamo v kratkih besedah, kar pripoveduje sedaj > Piccolo« o rešitvi te afere. Uvodoma pravi Člankar, da se je tu zopet ponovila stara pravljica o hribih, ki so porodili smešno miško, ter da so se »Dalmatinci« pod vodstvom Alacevicha, ki so zapri-čeli vso akcije s tolikim hrupom, slednjič sramotno podali, kar dokazuje izjava o kompromisu med njimi in avatro-ogerskim poslaništvom v Rimu. katero izjavo je priobčil Ala-cevich sam " nekem laškem listu. »Piccolo« pravi daije, da je Alacevicheva družba zatajila svoja načela o avtonomiji zavoda, katera je povdarjala ves čas: in sicer zatajila, ko je v prvi točki kompromisa priznala avtoriteto sv. Stolice in avstro-ogerski protektorat. Nadaljnji del kompromisa da je navdahnjen bolj se skrbjo, da se v Rimu nastanjenim Dalmatincem za-gotove miloščine in benefikacije, nego pa, da bi branili zavod proti aspiraeijam slovanskih ii ji e i» ____• - škofov, ki ffa hočejo spremeniti v vzgoje va- }K>znajo vsikdar dobro, oamo J oznanjska je » e> j t . l -i m j i 1-1 • „ _ 1 . . „ v lišče kakor Je bil° Prvotno določeno Hrovatinov, popravi, da bo zopet odgovar-iztočni Pruski iz prave Masovšije {okolo v '""eve-u, ali potrjenjenje členov tega sveta jala svojemu namenu. Inž. Lorenzutti je pri-Varšavel. N.hovo razmerje do skupne Poljske Je Ovisno od odobrenja kardinala-protektorja : pomnil k temu. da b. se poprava te ceste že zato ni moglo biti prisrčno, kersood!6. ^promis določa dalje, da ima v tem svetu morala staviti v izredni proračun, čemur je stoletja sem evangeliki, dočim so drugi Po- 6edež iu £lad Uldi *a9toPnik avstro ogerskega | prigovarjal svet. Ra* asi n, >n trdil, da b. se v gornji P°8laa'Stva v Rimu. Kompromis določa dalje, moglo ugoditi \ atovčevemu predlogu, ker se I j a k i na Pruskem (izvzemši ea del Slezk ) sami katoliki. Pol t'čnili predpogojev torej za jedinstveno postopanje v današnji borbi — ni ! P:n del je dolgo narodno zaveden in iz- rektorJa lja papežu. da bo moral biti rektor zavoda po rojstvu je v sklepnem računu za let-) 11*00 pokazalo. Dalmatince in nekompromitiran v boju med da je od proračunjenih stroškov za vzdrže-Hrvati, Italijani in Srbi. Pravica imenovanja vanje cest preostalo 1 o.000 K. Inž. Lorenzutti je menil, rla ni mo- šolan: drugemu, morda polovici, je komaj Kakor smo omenjali že zadnjič, ostaja še j goče razultata dveh minolih let vzsti za pod- ostajalo ča-a, da se prvemu pridruži, kakor nada,Je določilo, da *e bodo smeh vsprejemati j lago tud. za bodoče m da b. poprava ceste, n. pr. gornja Šlezka se svojim poljskim na- v zavod eaiuo oui ki rojstvu kakor predlaga svetovalec Vatovac, stala seljenjem cd preko 1.300.000 duš, ki seje ^ jeziku Hrvatje in sicer iz vseh hrvatskih , 10.000 K. mej tem ,«> velikem delu narodno probudilo in »^venskih pokrajin. Pravico do pošiljanja S*et. Dollenz je pnporočal. naj bi se in se bo v doglednih čas !, z drugimi Poljaki gojencev v zavod imajo škofje v dotičnih pot na Trstenik vsprejela v občinsko upravo, skupno b jevalo. Najbolj zaostali so Mazuri, škofijah. In slednjič ostaja, kakor že omenjeno, Svet. Rasoovich je predlagal, naj se ta ker s? - kar je vredno vse graje — nikdo tudi ^ločilo, da sc bo v zavodu gojil staro- predlog izroči tehničnemu uradu , čemur se nc briga /auje slovenski cerkveni jezik in glagolica. je tudi svet. Dollenz pridružil. Nadaljnja okolnost, ki jako obtežuje Vojna V juini Afriki. Iz zadnjih Svet. Dollenz je opisal žalosten polo- borbo, je t«; da so Poljaki v Nemčiji raz- vesti je posneti, da je bil poraz angležkih čet »J farjev m je predlagal naj b, se, ker sta kropljeni na dolgo in široko. Oni ne bivajo 1« Treefonteinu mnogo veči, nego so poro-!--" dva - bl ^ skupno. kompaktno, ampak razkropljeno ob čali angležki viri. Buri so pod poveljništvom ne-; vala ^ starost. Svet Roscov.ch seje temu današnji pruski meji, v daljavi več nego premagljivega general, Deweta, katerega so predlogu upiral, ces, da cestarji n.so stalno 500, da, celo 600 kilometrov, v rokavu, ka- ^ davno proglasili mrtvim, ugrabili nameščeni in d« delajo na račun, teremu je š rina 50 do IDO kilometrov. Po- Angležem tri topove, 2000 pušk in 67 vozov Svet. dr. Gregorin je opozarjal na ljaki se v tem pogledu ne morejo vsporejati streljiv* in poleg tega še 115 vozov živil. ^^ ^anje cest in klancev v Sv. Križu -n se svojimi češkimi brati, ki so zaseli sredino (Živeli Angleži, ki Bure tako dobro preskr- i <** do ž lezn.ške postaje. Asesor svoje zemlje v goltih masah ter potisnili ne- l>U"iejo z orožjem, streljivom in živili! Op. ; Boccardi je omen.l, da je delegacija že skle-prijatelja preko mej. Ne morejo se primerjati «avceva U N« bojišču je ostalo 240 anglež- ^»praviti pot od vasi do železn.ške potiti se Slovenci na Kranjskem, kamor, kih vojakov mrtvih; Uuri pa so jih etaJe Sv- Knž- (Pride se.) razun Kočevja in nekoliko nemških odstotkov »j^i 390. j Tajno odposlanstvo v Rim. »Naša v Ljubljani, Nemci ne prodirajo, ter so S!o- lx Pretorije poročajo nadalje, da so Buri Sloga« od 24. t. m. prinaša port tem naslo-venci združeni v veliki masi. udrli v Suazilaod in napadli Inkaminc»kraal, vom daljši članek, iz katerega posnemamo Sodba Francoza o Nemcih in reziden0° te deže,e- gojenci so *e le slabo sledeče : Slovanih. Profesor na vseučilišču v Parizu, i,ranili in jih Je bil° mn°g° U,>itiU- V deputacijo so bili izbrani sami taki P. Martine, je do poslal uredništvu »Nove te^a Jav!jaj° poročila ^e o mnogih možje (Pesante, Buttignoni. dr. Cleva, Be- Rel»rmp< v K rakovu, z malim prispevkom drugih napadih od strani Burov, ki so bili nussi, o katerih smo že sporočili našim čita-za vre>t nske žrtve, nastopno: »Gospod ured- raani «rečni. Naravno je torej po vsem teljem), ki so na glasu kakor nasprotniki nik '. Dovolite mi, tla Vam dopošliem svoj tem, da eo v angležkih listih nekoliko pre- staroslovenščine in ki so se že odlikovali v skromen r>r -;»evek za žrtve [»> znanjskih do- nebali pisati o onemoglosti burske vojske. Bi j boju proti temu našemu narodnemu pravu, god ko v, za otroke mučenikov in njihove l)il° PaS 1%ll(lno Pisati ° onemoglosti, kake Prost Pesante in ravnatelj tržaškega matere, vržene v ječo. Pr»»sim, oprostite mi, vojB^e» a'KO se za dnem čita o neštevil- ženskega liceja, Benussi, pisali so že ponovno da {KJŠiijam tako malo. Imam veliko rodbino nih njenil1 napadih! In to je ravno pomen- |iroti glagolice v Istri. Dež. odbornik in nisem premožen, združil pa bi rad svoj U'vo> se ne branij<». temveč da prav (jr> Cleva je po nalogu deželnega odbora protest z onim vseh ljudi Jaz poznam slo- pri^"0 napadajo. poitalijančil vsa hrvatska in slovenska imena vanske narode, kf r sem med njimi živel dlje --mest in vasi v Istri, katera poitalijančena časa. Poznatijih, je t o lik o, koli- ! imena uporabljajo sedaj tudi službeno deželni odbor in laške občine. Kanonik Buttignoni je poznan že davno kakor ljut protivnik naše Tržaške vesti. kor ljubiti. Proti pačenjem, ki jih ko I pičijo neiii-ki zgodovinarji, morem pričati, v koliko Slovani n a 0 prestal, z božjo pomočjo prenese on tudi to, a nikoli ne odpusti svojim sovragom in grobokopom greha in zloeina. ki ga mislijo izvesti nad njim. V ilirnu naj pazijo, kaj delajo, ker, ako bodo uvajali politiko tudi tja, kjer jej ni mesta — mogli hi se kedaj britko kesati. Tu je dovolj netiva; treba ga je samo zapaliti in isto zaplapola tako mogočno, da bodo mogli videti plamen tudi v Rimu.« Umrl je predsinočnjim znani učitelj na okoličanskih šolah, g. Jurij Boni n. O delovanju njegovem nočemo reči ni besede, ker bi morali izreči trpko sodbo. Ali : de mortuis n i I nis bene. Ob grobu odpuščamo in prosimo: Bog podeli pokojniku večni mir in pokoj ! »Preganjan učitelj«. Dejstvo, da je bil učitelj Marchi iz Lm šč v Istri pred okrožnim sodiščem v Rovinju spoznan ne-krivim, izkoiisča »Slov. Narod« v to, da označa kakor »klerikalce« iu obrekovalce vse 'one, ki v rečenem učitelju vidijo Lahoiia. »Slov. Narodu« — in če nas radi tega proglasi še stokrat za klerikalce iu g. Marchija še za s U'krat boljega na rodnjaka, nego smo mi — ponavljamo: tla //. ur/frfj Marr.hi je (r.otem sporočil svojemu bratu, tega ne vem. Iu ravno o pridobivanju domovinske pravice v drugih občinah grem ljudem jako rad na roko. Koliko sem že povsem popustil, koliko Izredno srečnih >10 minut« je imel naš vrli —k- a. Mi vsaj si niti ne moremo m;sliti Sokolovega »Silvestrovega večera« brez tega šalji vca. Občinstvo je bilo tudi našega menenja in so je kar udajalo humorju, ki gaje —k—a sipal doli z odra. Pa tudi ni šala t*> : govoriti »10 minut« kakor klepetec in — nič |H)vedati ; vedno opozarjati, da sedaj prične govoriti silno imenitne in učene stvari in baš ko je imenitni uvod pri kraju — bežati z odra, ker je napovedanih »10 minut« že minolo! No, občinstvo je bilo nad vso mero zadovoljno s samo. obilim humorjem obeljeno obljubo, da »bo govoril«, če tudi še le — na prihodnjem »Silvestrovem večeru« »Trž. Sokola«. Vreden vrstnik našemu —k—a je bil vsikdar ijubeznjivi in dobrovoljni naš »Ba- kolekov plačal, kolikim po trikrat napravil cek«, ki je pevaje pripovedoval in pripove-izpisk«* v -tvari domovinstva, ker so prejšnje i davoje peval, kako je hotel k operi, kako je Vesti iz Kranjske. * Petindvajset letnico je obhajal di»* 22. m. m. c. kr. okrajni šolski nadzornik mal del vseh teh skupnih želja naj bi se iz- -polnil v tem novem letu....! Včerajšnja predstava »Rokovnjaeev« v barkovljanskem »Narodnem domu« vspela v Po8tojnij Ivua Thuma. Slavljenee je bil je nad vsako pričakovanje. Obširna dvorana že petkrat imenovan e. kr. okrajnim šolskim je bila v pravem pomenu besede natlačena nadzornikom? kar je zelo redek slučaj. Slav- do zadnjega kotička, tako natlačena, da so morali zapreti uhod pred velikim navalom raztrgali, pomazali, ali izgubili! Iz vsega tega izborno šlo na poskušnji, a je bila le ta razvidno, da mi je avktor notice smola, da se mu je ustavilo pri »najlepši j tantje prav dobro predstavljali. — V noti« in so mu vsled tega rekli, tla ne bo arobnosti se danes nočemo nosti se je udeležilo mnogo učiteljev, c. kr. uradnikov z okrajnim glavarjem na čelu in ljudstva. Splošna sodba je, da se je moralo mn0J,0 tržanov. povrniti nad 400 ljudij, ker ni bilo več prostora za-nje. Čudili smo se tolikemu navalu občinstva tem bolj, ker so se včeraj »Ro-kovnjači« že četrtič, predstavljali v barkov-ljanski dvorani. Kljubu veliki vročini — in nekoliko predolgim premorom med posamičnimi dejanji, čemur naj bi se v bodoče skušalo odpomoČi — vstrajalo je občinstvo v dvorani z napeto pazljivostjo do zaključka j igre. Na včerajšnji predstavi smo spoznali . . , w v.„ n , j želni proračun za prihodnje leto izkazuje vnovič izbornost J urcič-Ciovekarjeve narodne r r j j igre »Rokovnjači«, katero so naši vrli dile- »Dolenjske Novice«, ki so nastopile sedaj svoj XVIII. letnik, so, nam došle v novi, povečani in zelo prikupljivi obliki. List bo izhajal tudi zanaprej po dvakrat na mesec. Vesti iz Štajerske. — Nemško deželno gospodarstvo. De- K liuosti spuscati, poker se isto tako je potem na poskušnji za lahko- !je njih jgra že dvakrat obširno ocenila. je torej »To ie nezaslišano« v 297. štev. i delal veliko krivico. ! nie Pripomba uredništva. Dotična notica nogo in lahkoživo opereto — oh, kako je Spoznali smo pa tudi, koliko hvaležnega nam ]■ došla od dobro znane nam osebe. l>a Bacek, pri po vedo vaje o tem, dremljal in men- občinstva bo imelo bodoče slovensko gieda-pa nismo misiili ali hoteli celo kazati na cal z nogama, kakor da ima srbečico po vsem jjggg v na£em me3tu in odločujoči krogi so veleč. g. župnika, ki nam danes piše, izhaja životu — kar drstel po »skali« gori in doli, v^eraj ]ahko približno kalkulirali, kako veže i as dejstev : da v notici ni navedeno no-; dokler se mu ni zopet, o smola, ustavilo pri iika b K 72 st. za družbo sv. < rila in Metodija, kar naj bi bilo v dober začetek ! Zastopniki »konsumnega društva« so se v imenu istega zahvalili vsem gostom, želeči jim srečno novo leto ! Mi pozdravljamo inicijjtivo konsumnega društva« in želimo, da isto čim prej prematra vse zapreke i u se razvije čim lepše na korist našega naroda v okrožju sv. •Jakoba ! »Silvestrov večer- »T r/. Sokola*. 'Vi atelji in prijateljice n::e. takega venca elegantnih iti dražtstaih dam, že dolgo ni niel v g steh. In kakor je bila izbrana, odlična ta družba, tako prisrčna, animirana je bila zabava, ob kater smo pričakovali ure, ki je iraeia naznaniti nastop uovega leta. občinstvo iu je vsa družba zjedinila glasove v prošnjo do trdega orožnika: »Kaj boš, kaj boš. . .« »Teater na secesijon« smo rudi imeli. »Igralo« je ne vemo koliko oseb, videl si pa le eno. ki je večerjala za »svoj denar«. Mož je imel sicer le 4 novč. pri sebi, ali jeza gostilničarja je bila povsem neopravičena, kajti gost je izrecno in pošteno povedal, da naroča večerjo za »svoj denar«. 4 nvč. pa so bili mogli gledati v našem mestu še mnogo tako dobrih, dobro uprizorjenih ia tako obiskova-nih predstav ! Drobne vesti. Padel z voza. 24-letni mizar Fran P., stanujoči v ulici Tor-rieelli, si je včeraj moral iskati zdravniške pomoči, ker je na trgu sv. Ivana padel z voza i u se nevarno poškodoval. Žalostno. Sinoči ob 9. uri so odvedli v opazovalni oddelek za umobolne 24-letno hišino Bruno Martinich iz Pirana, ker Be ie sirotici zmešal ura. — Malo pozneje so pripeljali v oddelek za umobolne tudi 41-letnega Antona S., stanujoČega v ulici dei Ca-pitelli. Iz gostilne v zapor. Sinoči so aretirali v neki gostilni v ulici Fontana 36* raz- 20,464.273 K potrebščin ter samo 10,726.635 K, t. j. za 639.174 K več nego v tekočem letu. V pokritje priraanjklaja se porabijo iste doklade, kakor v letu 1901. — Stavbena zadruga »Lastni dom« v Celju je za letos dovrsda svoja stavbena dela, katera se bodo spomladi zopet nadaljevala. Ista je postavila dosedaj v Gaberju na svojih posestvih štiri hiše, od katerih sti dve že popolnoma dodelani in v katerih zadružniki s svojimi rodbinami že stanujejo, in eno hišo na Bregu, vse v okoliški celjski občini. Vse hiše so jako ličue in praktično stavljene in delajo vs-» čast marljivemu načelstvu, ki se tako nesebično trudi, da našim delavskim slojem preskrbi cenili in zdravih stanovanj, ob enem jim pa preskrbi lastno streho, da bodo zamogli odsihdob vendar reri, da gredo domov, "n se jim ne bo p »treba po-tikati po nezdravih in zadulilih mestnih luknjah, kjer bo bi večkrat za svoj krvavo zasluženi denar nakopali še raznih boleznij ter imeli muogo 'drugih nepriiik. Zadruga je imela dosedaj približne* 30000 K izdatkov za nakup posestev in stavbo hiš. res njegovi. Kaj je torej gostilničarju ostajalo druzega. nego da je odnehal. Ali jedno zadovolj- ietuega Ivana F., ker je malce preveč ščino si je mož želel: da bi namreč ta nedobro giajal in pobijal. Mož se ga je bil dobro >na- došli gost slično opeharil tudi njegovega kon- S1kal«. Nadejamo se, da se mu je ohladilo kurenta tam nasproti. V ta namen je gostil- tam _ v tjeocj. ničar gostu ponudil celo 4 nvč. v pokritje Nevarna grožnja. Nikola Paren- stroškov. Ali tudi to ni bilo mogoče. Gost zau je ovadil na policiji, da mu je njega zet _ je povedal namreč, da tam nasproti ne more jvan večkrat grozil s smrtjo. opehariti, ker—je že opeharil in so mu ravno tam dali 4 nvč., da — še tu opehari. Ta-bleau.K. Zagrinja'o sicer ni padlo, ker ga — ni bilo na tem teatru »na secesijon«, ali ljud stvo se je smejalo, < d srca smejalo ; druzega pa itak ni hotel naš »Tržaški S,kol« na svojem Silvestrovem večeru. Nesreča. Včeraj je bil sprejet v bolnišuico 50 letni težak Avgust Ciač, stanujoči v ulici Moli no a vento, ker se je na svojem delu nevarno poškodoval. Dober začetek. Anton Kovačevič je ovadil na policiji, da ga je neki nepoznani mož ranil v pretepu in to ravno na Brzojavna poročila. Deželni zbori. DUNAJ 2. (B.) Dež. zbor nižjeavstrij-ski je vsprejel proračunski provizorij. Prihodnja seja bo jutri. Dogodki v Kitaj u. LONDON 2. (B.) »Time3« javljajo iz Sangaja včerajšnjega dne: Dvor je dospel včeraj v Cingpingfu, od koder bo v Petek z železnico nadaljeval potovanje v Peking. §Msauiler Levi Miiizil m Kazalec se je primikal k št. 12 in leto novega leta dan. Dober sačetek ! 1901 je bilo v svojih zadnjih vzdihljejih. Prišla je torej ura, ko se je trebalo posloviti od umirajočega. To žalostno-veselo nalogo je izvršil starosta »Tržaškega Sokola^, dr. Oto- _ Danes piima ob kar R v b a f. V lepem govoru je obrnil pogled v minolo leto iu bilanca nt bila slaba, i popoludne Političnih pozitivnih vspehov sicer ne moremo j beležiti, ali to leto je prineslo dokazov, da ; gibljemo, da živimo in se razvijamo. Takoj j reiuenskl vestni k. Včera j: toplomer nl> 7. uri zjutraj 4°.4 ob 2. uri popoiu 'i.e C.° — Tlaboruer evee navduševal pogled Tudi to je znak našega moralnega na- na tako lef>o in <»dlično družbo, ali so bili i predovanja. Govornik je omenjal na to sveže pjn> -itii, ker jun je bilo dan >, da pojejo na gibanje o vstučiliškem vprašanju in vidi go-takem mestu — takt pa je. da se je zdelo ' vornik v tem, kraj vse ljute medsebojne nam, evce se svojo pohvalo. O-ibito pa, ko so odj>eli krasni Viiharjev zl»or »Na vrelu Bo sne« in pa dehteče cvetke naše narodne j>o€zije. ki jih je nepozabni Kocijančič zi>r.jl v razn<ĆH.jen venec » Kožen k rt: v t, nagelj pa rožmarin« — je bil aplavz naravnost frenetičen, ki ni hotel ponehati poprej, nego da so pevci se enkrat privoščili razvnetemu občinstvu to (v pravem pimenu besede) naslado. roda je ostalo zdravo! V nadi, da nam to novo leto prinese začetek zidanja »Narodnega doma« je zaključil govornik svoj lepi govor z iskrenimi čestitkami zbranim in tržaškim Slovencem sploh. Zaorili so navdušeni živio klici, vse občinstvo se je dvignilo, čase so začele veselo zveneti, ljudje so si podajali roke in si čestitali vse križem, da je kar šumelo iu vrvelo in so lica žarela radosti po vsej (Korani kavarne-restavranta v veren odsev nad in želja, ki so kipela v srcih. Mi pa smo si govorili v srcu: vsaj , 5. januvarja 1902, v stekleni dvorani »Na- j ; rodnega doma« v Barkovljah, je sledeči : ! 1. Ev. pl. Zaje: »Putnica Kola«, možki zbor. ■ 2. Anton Nedved: »Ko gledam ti v oči«,! četverospev. 3. Anton Nedved : » Veseli pa- i stir«, mešan zbor. 4. Dr. Benj. Ipavic : »Kdo! je mar?«, veliki možki zbor s ta .or, bariton in bas solo ter spremljevanjem vojaškega orkestra. 5. PHeger-Moravskv : »Poglavje I., II. in III.«, vesela igra v enem dejanju. 6. Ples, kateri začne ob 9. uri zvečer in traja do 4. ure zjutraj. Med točkami bo svirala vojaška godba 97. pešpolka. Petje bo vodil pevovodja gosp. Ferdinand Pertot. Začetek točno ob 5. uri popoludne. — Ustopnina na koncert 30 nč., sedeži I. reda 20 nč. in II. reda 10 nč; vstopnina k plesu za gospode 70 nč., za dame 30 nč. Rojaki ! Na tem prvem skupnem koncertu, ki ga prirediti združeni pevski društvi, nadeja se odbor od strani slavnega slovanskega občinstva, toli iz mesta, kolikor iz okolice, mnogoštevilnega obiska. Odbor. z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela nrvo slov. zalop Boliva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Trsta, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na des^i strani cerkve sv. Petra). Konkorenoa nemogoča, ker Je blago lx prve roka. X X H X X X n X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxx D elikanska rastava pohištva in J tapecarij. Izvenredno ugodne J n KU cene. « %t M J VILJEM D ALLA TOKRE ♦ v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ♦ MoJe pohiitvo donesesrečo. <■ ■ • / ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Navadni semenj v Hrastovijah. posebno za prašiče in živino bode dne 6. januvarja 1902. t. j. praznik sv. treh kraljev tudi drugi dan. Ograja je tudi po prepisu postavljena. II r a s t o v 1 j <-. dec. 1^01. Loterija za ogrevalne sobe i vrednosti. J os. Kocijančič. Srečke po 1 krono. priporočajo : Josip Bo la fti o. >1 a udi C.o, Mereurio Triotino, lir- »iiiiiaiiu. Henrik Seliiff-liiaiin. Josip Zoldan. KARLO PERTOT kamnosek nasproti pokopališču pri Sv. Ani. Izdeluje iz istrskega in krsiikejra kamenja vsakovrstne najnavadnejse tlo najfinejši- i-delke. Priporoča se slavn občinstvu za vsakovrstne napisne plošče in nagrobne spomenike. Sprejema naroebe za ^tavbinske in druga v to stroko spadajoča dela. iStT~ Vsaka n&ročba se izvrži točno in po ugodnih cenah. Jlus le Fnir krčma v ulici Geppa štv. 14. Joči vina prve vrste: Bela vipavska . . . liw j«. 36 kr. Črna istrska .... „ „ 36 „ Istrski refošk....... 4-8 .. Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. l>riižinain -e a na o dogovorjeni eeni. Josip F ur lan, last vik. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje ib prevažanje potJištva Rudolf Exner Trst. — Via Squero iiuoto — Trst. Tplefnn 84?. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakova nje vsake vrste -e izvrši na ^ najboljši način in jh> zmernih eenah. Nak'a-danje in prevažanje pohištva železnici in ^ morju v vse kraje tli- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev. košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljat ve vsake vrste in kamor si t>odi. 99 osiguravajuća zadruga u Zagrebu, stojeća pod zaštitom obćine slob. in kr glavnog grada Zagreba, otvorila je GLAVNO ZASTUPSTVO za Istru. Goricu, Trst i Dalmaeijii s;i sjedištem u Puli. I po/.onijenm svako«; valjanog km'egospmlara. da sve svoje zarade i pokretnine osigura proti požaru i šteti <>«l groma kod ,-CrOsltlže*4 vee načela radi, da novac ne ide v tudjinu. Gsicnraiija se primajn u vrlo nizke ciene i dobro jamstvo. prodajalnica izgotovtjenih oblek = ,111a citta m Trisste" = tvrdke ara: EDVARD KALASCH . Via Torrente št. 34 nasproti giedalisču .. A r m o n i a" s kroj^enieo, kjer se izvršujejo obleke po meri i 11 najiigotlnejšdi cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski Stan po izv. uredu«) nizkih cenah. Izbor boljši h in n a v ;i d u i h snovij. VELIK IZBOR izgotovijenih hiac za delavce kakor tmli blaga za hlače, ki se napravijo po meri. M jest ni zastupnici traže (nuiee. Trsta i Dalmacije. ■e u svim selima i gradovima Istre. Ponudbe se šalju 11a ~ Konrad Jacopich trgovec z jedilnim blagom v Trstu Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jest vin. kolo-nijaiij. navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jaki nizkih eenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko. Glavno zastupstvo ,.Croatio > Via dello Scoglio 205. 1 nasproti Drejevi pivovarni 1-Podpisani priporoča I. vrste istrska, vipavska in dalmatinska vina, refošk, kraški teran, Opolo, prosekar, nadalje Dreherjevo pivo, IMzensko in Spit ten v botiljkah. Domača kuhinja vedno pripravljena. Krogljišee. Svojim rojakom -e toplo pri p roča Fran Benčič, krčmar. S THE JVIUTUAL zavarovalna družba za življenje v New-York-u. Ustanovljena 1K42. (isto vzajemna. Splošno premoženje dne 1. januvarja 1901. 1.607,625.487.39 kron. Čisti dobiček v korist zavarovancev leta 1900. 42,873.909 kron. Cela pokritim svota za vsa v Avstriji zaključena zavarovanja je vložena pri e. kr. miiiisterijalueiiiii plačilnemu uradu na Dunaju. Glavno ravnateljstvo za Avstrijo na Dunaju I., Lobkowitzplatz štev. i. a 1 i s tv p l o III o- van specijalist Giordani. ima svoj ambulatorij Via Stadion 3. I. ki je odprt od g predp. do t>. pop ob nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstra-aitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez nik^koršnih bolečin. Cena za operacijo v ambulatorij u l krona, na domu 'J kroni. Anton Breščak Vetturini ima v zalogi v veliki '/.beri pohištvo vsefc* alogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in šipe. ogledala, žime dzaatno, razne tapecarije itd. I>aje tudi na obrok. Jakob J e 1 len Odlikovan z d vem I zlatimi in l»ro-liastimi kolajnami Po nizki ceni. Via jfuova, nasproti lekarne Zanetti. Velikanski izbor naočnikov in malih očal najnovejše in najmodernejše oblike z n* i bol i čistimi lečami in od pravega kristala o nikelj na stih. klenih, zlatih in srebernih j okovih, zdravniško predpisani od 2."» ne. naprej. Velikanski izbor daljnogledov FRAN HLAVATl ulica Giulia št. 1 A. Oblivala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje ]>o meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. s*" Popravljanje starega obuvala. Važno oznanilo! 3van tfngeli j ulica Canale 5 zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar čopiče v vseh vrst i 11 sčetk, nahajajoč se na tržaškem trmi ter zamore konkurirati z vsakomur. VELIK IZBOR velikih šeetk od grive ali koren k tudi malih. Angleške ščetke /a čistiti oblivala, nep>*eloinljivi amerikanski glavniki, angležke .šeetke za zobovje čistiti, specijalitete j za parfumovanje angleškega in domačega izdelka vse po jako znižanih eenah. Pekarna in siadćićarna v Trstu, ulica Bette Fontane ^t. 13. priporoča 3 krat na dan svež hruh in velik izbor sladČic. Sprejema \ pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Za -oga moke iz prvih ogerskih mlinov, i ^ Q ili Hini Ponte della Fabbra Jt. 2. vogal ul. odicirilll. Torrente Podružnica ..Albi citta di Londr;i" z najfinejšimi izdelki v ulici 1'oste mnve 3-. (Bmneijeva hiša). Zaloga izgotovijenih oblek za. mo.ške in dečke. Velik izbor oblek za moške od g 6.50 do 24. za dečke od gl. 4. do 12 suknene jope-v velikem izboru od gld. 3. do s. zimske močne in podšite jope z ovratnikom od astrahana od gld. 5 — 14. ravno take podšite s kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld — S^ Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene-! hlače od gld. 2 50 — 4.50, rinejše od gld. ."> — 9. i Velik izbor oblek za olroke in dečke od 3 — 12 let , od gld. 2.M) — 10. Haveloki za moške in dečke po naj"ižiih cenah. Hlače od moleškina o.šilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri najsolidnejšem delu in O zmernimi cenan.'. dolžnost javili dalmatinska . črna, bela, Opolo in istrska vina ki se | prodaiajo v njihovi zalogi v Trstu, ulica deile Legna št. 6 (v dvorišču), analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministarstva za notranje stvari. Zato se Slavij a na vse sode in boteljke kontrolna in garancijska znpmka za pristnost vina. To določbo je izdalo visoko c. kj*. niiuisterstvo za notranje stvari radi preeostega kvarjenia vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo. Kdor si torej vkupi vino v naši zalogi, je gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da je vino čisto in naravno, da ne sme z rivrno vestjo dajati bolnikom in in konvalescentom. vsled česar se mora zahtevali vedno le garancijsko znamko. Z vsem sjlostovanjem raca Buj, Split-Trst. Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obče za. v.^o Šibke osebe kakor tudi blede deklice se priporoča Ravasinijev tt\nn\\ liiiiii. Sestavljen ;e iz racijonalno izbranih potrebnih kol:čin železa in delujočih prvin kinina. Steklenice po kron t 20. 2 — in 3 60. Vdobiva se samo v LEKARNI RAVASINI v Trstu. Piazza della Stazione it v. 3. Poštne posiljatve s povzetjem. ZALOGA DALMATINSKIH VIN iz lastnih kletij in -jr ISTRSKI TERAN. ^B ki se toplo priporoča družinam, gosp krčmar-jem in restavraterjem. Simeon Pavlinović, ul. Chiozza 11. OOOOOOOOOOOOOOOO Novo tržaško poirelio poflieiie Piazza della Legna 4. HT vsakovrstne pogrebe po najzniernejsih eenah Podjetje ima v zalogi bogat izbor vencev in drugih mrtvaških predmetov. Opozarja se slavno občinstvo, da ne zamenja našega naslova (Piazza delle Legna št. 4.) z namišljenimi agenti za pogrebe, ki so bili že davno odpuščeni od našega podjetja. ooooooooooooooo o IVAN KRŽE Trst. — Piazza S. G iovami i st. ♦». — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste-, ii zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla: velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega tisovega lest /. g>'>> -i1-druge zbobe.