------   314    ------
Jezikoslovne stvari.
še enkrat o iiiieuih Ileiiiona in Ljublana.
Spisal Davorin Terstenjak.
Dosti se je že opisalo o pomenu in izpeljavi imen Hemona — Ljublana; — jaz sam sem se pred nekoliko leti poganjal za izpeljavo iz lub, breg", Lublana, die Bergstadt, — vendar, ker nisem mogel zapopasti, kako je iz lub mogla nastati oblika Lub lana, sem začel ter-diti, da je korenika onega imena ljub, amare, ter sem obliko Ljublano imel za dialektični particip praet. passiv. namesto Ljubi ena.
Globleje reč pretresevavsi sem pa se prepričal, da Ljublana je omlajeno ime starega Hemona, Emona, vendar oblika Ljublana ne utegne samo particip praet. passiv., temuč nomen substantivum biti, in sicer iz themata ljub dobimo ženskega spola ime — Ljubi a; primeri: Torki a iz tork, krokla iz krok, cokla iz cok, burki a iz burk, Ropla, žensko ime možkega Rop, Cinkla, žensko ime možkega Cink'«^) itd.
Obliki Ljubla je pritaknjen dalnji tvarivni suffix a na, kakor ga najdemo v imenu Košana iz korenike kos, Po-lana iz korenike pol, Marana  iz korenike mar.
*) Primeri slovaško ime reke Ipla iz i p z:z. a p digam. vap..
Nekteri jezikoslovci poskušajo izpeljavo iz themata lub, breg, tako-le si braniti: Iz lub, dobimo nonieu patronym. Lublan, — iz teg^a krajno (topiško) poznamovanje Lub-lane, — v lokativu Lublanah, kakor Goričane, v Goričanah, Gortschah, Gorjane, v Gorjanah, Gorjah, in po ti meri razlagajo nemško ime Laybach, Laibach. Vendar obliko Laibach bi Nemec prej napravil iz Lub ah, kakor pa iz Lub lan ah, primeri: Luče, v Luč ah, ponemčeno „Leut8chach", Luže, na Lužah, ponemčeno  ^Lausach'^ itd.
Tudi nemška končnica ach se ni vselej spočela iz slovenskega lokativa. Nemec je svoj ach in bach pristavil večkrat brez vseh gramatičnih postav, na primer: ^^Kersch-bach" Crešnjovec, ime vinskih goric, kjer ni najti nikakoršnega potoka, „Fellach'*' iz Bela itd.
Da bi se ime Ljub lana imelo izpeljevati iz lub, breg, bi Slovenec stvaril Lub no ali pa Lubna, Liboje, Libanja, Libelnik itd., kakor se slovenske imena vasi kraj lubov, libov stoječe velijo, in ktere ponemčene najdemo v oblikah, Laufen, Lifai, Lifling.
Tudi iz lubel ni mogoča tvarina Lub lana, ampak Lub e In a, kakor pričujejo kraj ne imena: Grobelno iz grobel, Kobelno iz kobel, der Bergriicken, Dober na iz dober itd.
Daje res ljub, amare, korenika imena Ljublana, poterjuje izgovor nekterih kranjskih Slovencov Iblana.
Potovavši letos po Kranjskem sem večidel čul: ,,Z Iblane pridem, v Iblano grem" itd. — Ta spremena je pa le mogoča iz Ljublana, ker Iju po odpadlem glasniku /, ju se spremenjuje v i, na primer: lat. jugum, slov. igo, junoh in inoh^^*) itd.
Ako bi thema imena Ljublana bil lub, bi Slovenci med Muro in Dravo izgovarjali Loblana, ker pri njih je se se ohranila čista pervotna oblika 1 o b z=: geršk. locpoc^ zato se velijo reke iz 1 o b o v tekoče L o b n i c e in knfeti po lobih stanovajoči Lobniki.
Al ti Slovenci govorijo LjUblana, kakor govorijo Ijiibiti, dUh, miiha itd., kar je nova priča, da korenika imena Lubljana je ljub, amare.
Že v lanskih „Novicah" in pa v ,,Mittheilungen des histor. Vereins fUr Krain" sem si prizadeval dokazati in sicer ne samo z jezikoslovnimi, temoč tudi arheologiškimi pričami, da Hemona, pri nekterih gerških pisateljih Hema in Hemuna, ravno to pomenjuje, kar Ljublana, da je Hemona, pred ko je ime mesta postalo, bilo priime ali boginje zemlje ali pa boginje lune, in da se enači s pontiško boginjo K a man a, in severno-slovansko Amina. V onem članku sem rekel, da je korenika teh imen eansk. kam, amare, desiderare, južnoslov. kaniti, nakan it i.
Po globlejem zasledovanji sem našel, da to koreniko tudi pozna sorodna litevščina, v kteri kam ar os pomenjuje pohotljivost, sladostrastje, celo v ruščini najdem kam očka, ljubezniva,  lepo oblečena deklica.^)
Pervotna oblika imena starega mesta se je toraj glasila Kam ona, po oslabljenem glasniku Kemona, primeri: krej, kej, rej, za kraj, kaj, raj itd.
Suffix ona je stareji od današnjega še nenavadnega una, v besedah: glavuna, skopuna, ker zvišanje glasnika o Kranjci ljubijo; primeri dul, vul, kul, za: dol, vol, kol, po Notranjskem,
Ta sufFix najdeš v latinščini v imenih Bell ona, Pomena in se enači z sanskritskim ani v imenih Mi th ran i, Id d ran i, ^arvani ^«^3 itd.
*) Primeri vogersko slovensko inoš zajunoš, Ivan iz Jovan.
Pis. ^) Glej  bukve „0b otnošen. jazlka slavjanskoga k jazikam rod-stvenim izsledovanije" A. Gilferdinga. Moskva 1853 str. 72. *) V možkih imenih še  se  pogostoma glasi on;  primeri  Balon, Kercon, Terčou itd.                                              Pis.
Guturalca k v začetku čertijo skoro vsi arjanski jeziki starega in še novega sveta in ga ali umehčavajo v h ali ga pa celo odmetavajo; primeri starovisoko-nemško komo, lat. homo, ital. uomo, sansk. khat, velle, gerško Accrtoa, slov. hočem, očem, (^hotjem, otjem), sansk. ka-mara, pohotljiv, lat. amor.
Po teh postavah je tudi iz Kemona postala oblika Hemona, Emona = Ljublana.
-----   315   ------