The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najs+arejšI slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v +em listu so uspešni LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) NOVEMBER 28, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 276 kovski radio poziva Fince, naj strmo- Angleško brodovje ■ ' • \Z XZ \Z 1 1 • No vlado, če nočejo usode Poljakov io. iski dot. vlada je odklonila zahtevo sovjetske vlade, po vpoklicu finskega vojaštva od finsko-ruske meje. , SKVA, 28. novembra. — dia, ki ponavlja stotine bojeviti radio poziva finsko tih resolucij, sprejetih na javnih shodih delavcev, kmetov in dijakov. naj strmoglavi svojo , ^ se izogne "usodi Polj-er je finska vlada zavr-/Uski protest zaradi napa-^ke artiljerije na sovjet-^jaštvo. ralni opazovalci v Mo-Povedujejo takojšnjo rus-, 'jo proti Finski, češ, da je jWja v zadnjih 24 urah ^ v razbičevanju ruskega ,a točenja proti Finski, da sprejela kako kompro- nas Finci prisilijo, bo-i^ter v kratkem času »l-1l6eJraŽnika na njegovem 0z;emlju," se glasi iz ra- V odgovoru finske vlade, ki je samo prilil olja ognju sovjet- išče nemško bojno ladjo Nemška bojna ladja "Deutschland" je pogrez-nila angleško pomožno | križarko, s katero je uto-1 nilo 260 ljudi. LONDON, 27. novembra. ske jeze, se ■odbija zahtevo sov-! Flotila angleških bojnih ladij jetske vlade, da bi se finske če-1 'n ^tal išče po severnem Atlan-te umaknile dvanajst do petnajst; t^cu nemško bojno ladjo -milj v notranjost Finske od me-1 Deutschland , ki je pogreznila je v bližini Leningrada. [angleški parnik Ravalpindi, s j katerim se je potopilo 260 oseb. V Rusiji se čujejo javne grož-,parnik Ravalpindi, ki je odrival i nje o vkorakanju sovjetske voj- j 16,697 ton vode in ki je bil v se- j ske v Finsko. Poveljniki lenin- d^nji vojni izpremenjen v po-j grajskega vojaškega distrikta ' možno križarko, je šel na dno v j sporočajo: "Naše baterije so pri-1 plamenih, z razvito angleško zapravljene, da otvorijo ogenj na gtavo na svojem jamboru. Finsko, ako slednja nemudoma ne umakne svojih cet.' Pa. — Odbor | poldne ob dveh isti dan, Parnik sta polnih 40 minut obstreljevali nemška bojna ladja "Deutschland" in še neka nadaljna nemška ladja. Od 300 toda i častnikov in mornarjev, ki so SLOVENSKI DAN ^BURGH v Zapadni vsled letne seje Slovenskega do-pamiku, je vzela 30 mož sklicuje sejo vseh ma v Pittsburghu je odložena za ^rov nemška bojna ladja, e- ruštev, priključe- zvečer. S tem prosimo vse za- j najst mornarjev pa je rešila an- o vrSii8 emu dnevu' katera stopnike društev in odbornike ! gleška križarka Chitral. . 'a v nedeljo 3. decem- ' Dr. F. J. Arch' preds., Matt Spoler, taj- 1939 v J UjVC"1' Slov. Dneva,' da se iste udeleži M b' v Slovenskem domu, . ' .. Strs., Pittsburgh, J« ^ polnem številu. se'' Uri zvečer. bila sklicana za po- 1 nik, John Decman, blagajnik. JETSKA RUSIJA PRIZNALA ITALIJI ZASEDBO ABESINIJE novembra. — Novi | toval v Moskvo. jLl Poslanik pri italijanski; Akreditivne listine novega po-^Ikin, ki je bil prej na- jslanika so naslovljene na "Vik-retje zapadne divizije 1 torja Emanuela, kralja Italije zunanjega urada,. | m cesarja Abesinije," kar pome-sinoči v Rim. Kirel- ni, da Rusija priznava zavojeva-Poslanik nasledil rus-! nje Etiopije. Da-li okreditivne ^0slaniku Borisu Steinu, I listine priznavajo tudi zasedbo Mesecu februarju odpo- ] Albanije, ni znano. SKOPUŠKE, KI JE ZAPUSTILA VELIKO ^ PREMOŽENJE 3^0, 27. novembra. — e ^ Lincoln, stara 56 let, ill 'eta stanovala pri evy Orodnikih, katerim je ^ S5 tedensko za Preživeli pripovedujejo, da so častniki na pomožni križarki u-gledali skozi daljnogled nemško bojno ladjo, v kateri so takoj spoznali "Deutschland", za katero je plula še neka druga ladja. Poveljnik pomožne križar-ke je dal nemudoma počistiti krov ter se pripraviti na boj, toda njeni šestpalčni topovi niso bili kos topovom nemške bojne ladje, ki imajo enajst palcev v premeru. Ko so izstrelki nemške bojne ladje pokončali na krovu pomožne križarke še priprave za dviganje municije iz j ladijske notranjščine na krov, I je bila usoda angleške ladje zapečatena. .J6 in hrano, ker je ne-Sa avrnala- da je uboga in 18. r^esar. Ob njeni smr-^ izkazalo, da je bila je lastovala ter da V njenem varnostnem predalu na banki so našli $279,000 v bankovcih po 1000 in 500 dolarjev. Na bančnem čekovnem računu je imela ,$5,000, $8,300 pa na hranilnih knjižicah. — Oblasti zdaj preiskujejo, če je zapustila oporoko. Skopuška je bila vdova po nekem zemljiškem brokerju. Recruiting urad dpn 'a' se bo vzelo v me- R I e za mornarico ru v Clevelandu k '0 Tasura Ri-^ K ^hiu, Jim Haffner '^oski. Boj se prič- 0 zvečer. k' lvali Otr iNotn, novembra je bi- k 1 ki • 1 ^PUsnpnn myio TVTr : 0Pravek Iti jJ* 12Puščeno ime Mr. 'Sd. tx desnico na Addi- "podvzame korake, ki so potrebni za varnost Zedinjenih držav z ozirom na aktivnosti komunistične stranke in njenih voditeljev v tej deželi." pismu držav, i Ni, *^1 je v blagu Pevski zbor Slav- V svojem odprtem predsedniku Zedin jenih pravi Woll, da je vlada Sovjetske Rusije kršila svojo obljubo, da ne bo stremela po formiranju organizacije v Ameriki, Moskve, komunistična stranka in nji pridružene organizacije, doseči baš one cilje, glede katerih je sovjetska vlada obljubi- pomočjo svoje moči in čistk, ki jih brezobzirno izvaja napram svojim političnim nasprotnikom, ni danes teh več pri življenju. Rezultat dvanajstletnega Stalinovega režima je, da Rusija danes ni komunistična, tem-j več komunistično-fašistična država, v kateri je Stalin oboževani diktator. Stalinov glavni smoter je, da se ne zaplete Rusija v vojno ter da si osvoji Rusija ozemlje, katerega je izgubila po prvi svetovni vojni. Najrajši bi videl, da se kapitalistične demokracije dru ga drugo uničijo v vojni, v kateri bi ostala Rusija nevtralna ter bi stopila na pozorišče, ko bi kapitalistične demokracije izkrvavele." KONCERT V sredo zvečer 29. novembra bo igral v Little Theatre v mestnem avditoriju Cleveland Philharmonic Orchestra. Pričetek ob 8. zvečer. Vstopnina prosta. la, da jih ne bo podpirala, tako stojni. Torej, pridite! da je že nešteto ljudi, ki so doslej dvomili o tem delovanju, o-brnilo hrbet komunistični stranki, s katero so doslej simpati-zirali," pravi Woll v svojem odprtem pismu predsedniku Roose-veltu. PARIZ, 27. novembra. — — _ i Tukaj se je danes doznalo, da je Sestanek v Euclidu j bila večina profesorjev krakov-Gdč. Carla Premrd, ki je ne-jgke univerze aretiranih ter od-davno prišla iz domovine, nam medenih v Nemčijo. Pretekli te-sporoča, da bi rada spoznala tu- i $en je bilo vseh 160 profesorjev najstarejše poljske univerze "povabljenih" na konferenco h governerju, čigar poslopje so nemudoma obkolili člani Gestapa in Hitlerjeve elitne garde. V krakovski provinci se je pričel zdaj z vso silo izvajati na-cijski terorizem. V Krakovu je izpraznjenih nešteto stanovanj in apartmentnih hiš, da se je naredil prostor za Nemce, dočim so poljske stanovalce naselili v vojašnicah in barakah. V Trze-binji je bilo ustreljenih sedem Poljakov, ker scf našli prejšnjo Krivda krize na državni admi- ■ _ mstraciji PRAGA, 27. novembra. — Burton je zvračal odgovbr- Mlinska vlada je odredila, da nost za relifno knzo na držav- j^o po 1. decembru dobivali vsi no administracijo......j češki restavranti, gostilne kakor Že lansko zimo je bilo jas- privatniki samo 50 odstot- no, da se bo potrebovalo za re-\ onih maščob, ki so jih pre-lif v državi Ohio 24 milijonov do-: doslej. Vsa ostala ma- larjev, m prav tako je bilo jas- ^o izvažana v Nemčijo, no, da mora država prevzeti po-1 gonj^ Bolgarija, 27. no-lovico te vsote. Mi smo prote-:^^ _ golgarska vlada je stirali proti odloku, ki je dolo-l^^ odločila, da se dovoli po-čil, da se s prvo odvišno vsoto živil iz dežele potom pa- davkov, znašajočo 2 milijona ^nepošte. Tozadevna odredba dolarjev, poravna šolski defi-^^^^g^^^p^ Clt; I tožbe bolgarskih dijakov, ki "Mi smo protestirali v Wash- ^. . ^ Nemčiji, da nimajo ingtonu proti redukciji WPAl^^. ^ ker ne morejo v del, in povedali smo državni via- - kupiti dovoljne množi- di, kaj to pomeni, ko se je to ne ledukcijo uveljavilo. Gornji dve odredbi povesta Položaj se mora kpremeniti nazorneje kot vsi članki, kakšne Sedanji situaciji se bo na en ^ ^ ^daj razmere v Nemčiji in ali #ug način odpomoglo. Namj^^ ^ ^ pričakovati, ko jepravdobroznano,da je vg^ ^ vojna nekoliko bolj zavle-državni blagajni odvisna vsota j g davkov, zato zahtevamo, da se |__ skliče izredno zasedanje zako- i Uradniki za leto 1940 nodaje, ki naj odpomore tej pe- Društvo "Doslužencev" je na reči situaciji. Ako se tega ne svoji letni seji ponovno izvolilo vse stare uradnike in ti so: — Preds. A. Leksan, podpreds. M. Kostanjšek, tajnik John J. Kikol, 19012 Mohawk Ave., blagajnik J. Markovič; zapisnikar Frank Kuhar; zastavonoša M. Kostanjšek. Nadzorniki: Frank Kuhar, M. Kostanjšek in Jacob NACIJSKI TEROR NA POLJSKEM Aretacija profesorjev krakovske univerze. — Sedem Poljakov ustreljenih. — Krakovski nadškof je moral zapreti mestne cerkve. kajšnje fante in dekleta ter jih prosi, da bi prišli v nedeljo popoldne v Slovenski društveni dom v Euclid, kjer se bodo o-sebno spoznali. Posebno želi, da pride tudi oni, ki je pred nekaj dnevi dospel iz Otoka pri Po- Vrnitev vstopnic Vse članice Progresivnih Slovenk so prošene, da vrnejo vse vstopnice, ki jih imajo od zadnje razstave, Mrs. J. Zakrajšek, 7603 Cornelia Ave. do četrtka večer. noc na ulici nekega ubitega Zdravniki dr. Kern, Nemca. Trupla ustreljenih Po- ^ ^ Ijakov so ob ezala na g avnem ^ za klub društev SND in ob-trgu, v svanlo ostalim Preku-i^ tudi za delniško sejo S.N. cuhom . j d. Frank Virant. Zastopnik za Napredvecerpoljskega »a-l Vida rodnega praznika, ki se ga praz- ' Ki^enčič. Društvo zbo-nuje 11. novembra je bilo kra-, ^ko četrto nedeljo v me-kovskemu nadškofu ukazano,.^ ^ g ^i dopoldne v sta-naj zapre vse cerkve, da se pre-|^ lopju SND. preči patnjoticne demonstraci-. je. Nemški šturmtruparji pa so ! Vile rojenice kljub temu s strojnicami obko- i Vile rojenice so se oglasile lili cerkve. , pri družini Mr. in Mrs. Anthony KATOVICE, Nemška Polj-! C. Gubane, kjer so pustile hčer-ska, 27. novembra. — Do 15. ko prvorojenko. Mati in dete se decembra se mora izseliti Iz Ka-' nahajata v Lakeside bolnišnici, tovic okoli 5,000 Židov, žena, o-1 Oče je sin dobro poznane dru-trok in delanezmožnih mož, ki žine Mr. in Mrs. Gubane, ki vo-morajo odpotovati v židovsko ' dita trgovino na Waterloo Rd. rezervacijo vzhodno od Lublina. INaše čestitke! 1 ENAKOPRAVNOST 28. novembra, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by TH« AMERICAN JUGOSLAV FEINTING AND PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznaialcu v Clevelandu, ta celo leto.................................$S.5C ta 6 mesecev....................|3.00; za 3 mesece......................*1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexlcl za celo leto.................16-00 m 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................*2.00 Zrn Zedinjene države za celo leto ........................................*4-50 M g mesecev....................*2.50; za 3 mesece......................IIJ)'1 Za Evropo, Južno Ameriko In druge inozemske države: ■6 celo leto .......... ........ $8.00 za 6 mesecev.................... $4.00, entered as Second Class Matter April 26th, ij)18 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. skih pevskih zborov. LJtfDJE IN PSI Zaradi velikega pomanjkanja sredstev za relif, je župan Burton odredil drastično okrnitev relifnega poslovanja v Clevelandu. Okrnitev je resnično trda in ž njo je silno znižan relif ni življenjski standard, ki že doslej ni bil nikdar dovolj visok. Rodbina štirih ljudi bo prejemala po 54 centov na dan. V mestni ustanovi, kjer preživljajo zatekle pse in one, ki jih polove po ulicah ter jih ne pokončajo, pa so preračunani dnevni stroški za vzdrževanje vsakega psa po 50 centov na dan. Torej za hrano vsakega psa po 50 centov dnevno, za hrano družine, obstoječe iz štirih oseb, pa po 54 centov na dan! In hrana, ki jo dobivajo jetniki v jetnišnicah in ostalih kazenskih zavodih, je-slastna v primeru s hrano ubožnih družin, ki so na relifu. Z relifa je bilo črtanih 8,000 delazmožnih samskih oseb in 4,000 rodbin, obstoječih iz dveh ali treh oseb, v katerih je ena oseba delazmožna. Edino upanje teh re-vežev je zdaj v tem, da bo okoli 18,000 oseb dobilo delo pri WPA ustanovi, dočim bodo morali ostali gledati, da dobe delo, kjer morejo in da si pomagajo kakor si pač morejo in znajo. Župan Burton je imenoval več ljudi, katerim je naročil, naj gredo okoli industrijalcev in trgovcev, pri katerih naj poskusijo dobiti vsaj delno zaposlitev za te pre-potrebne ljudi. Dasi mnoge industrije potrebujejo delavcev, pa se opaža, da slednje nočejo najemati "relifnikov" ali jih jemljejo kvečjemu neradi na delo. Pravijo, da nočejo še nadalje obremeniti svojih obveznosti napram socialni varnosti. Poleg tega tudi trdijo, da je v sezoni zaposlitve vedno skrajno težavno trenirati novo delavstvo. Oni, ki pri tem največ trpi, je seveda siromak, in ž njim vred tudi mesto, ki je zdaj sredi svoje relifne krize. župan Burton se bo v četrtek sestal v Washingtonu z zveznim WPA administratorjem Harringtonom, kateremu bo nazorno predočil krizo, ki je nastala v cleveland-skem relif nem položaju. Upati je, da bodo zvezne oblasti kaj ukrenile, da se konča to neznosno stanje cleveland-skih siromakov, katerih položaj je vsega usmiljenja vreden in kateri ne dela tudi nobene časti deželi, ki je upravičeno ponosna na neizčrpne vire svojega naravnega bogastva. % KAKŠNA BO "NOVA EVROPA" Sir Walter Lay son, angleški gospodarski strokovnjak, katerega vpliv v vladnih krogih je znan in tudi vsestransko upoštevan, je v "News Chronicle" napisal članek o vojnih ciljih Anglije in Francije. Sir Walter je navedel sledeča štiri načela, ki jih bo treba uvaževati pri urejevanju nove Evrope: "1. Neodvisna oljska in češka država morata biti obnovljeni, toda ne na podlagi diktata, ampak po skupnem sporazumu vseh prizadetih. Ako bi sporazum ne bil mogoč, naj se izbere nepristransko razsodišče, ki bi potegnilo meje bodoče poljske in češke države." "2. V Avstriji naj odloča ljudsko glasovanje o tem, če hoče dežela ostati pri Nemčiji, ali če želi postati neodvisna." "3. moram dati priznanje glavnemu ! odboru SNPJ. Največ so imeli smisla za mladino. Čast vam in članstvu in delegatom, da so vam pustili proste roke v tem ozi-ših. Če bo kaj napačnega suge- ru. stiral, naj se ga lepo pouči. A i V prejšnjem sem izvajal, kar ne: "Ti si še mlad, ne veš zado- rni veli stan. Misli sem imel čisti-'. Nekdo -bo moral prevzeti ste, če bo kak uspeh ali ne, jaz to težko nalogo, ko se starejši sem storil svojo dolžnot. utrudijo. Za to je pa potrebno, j 25 Letnica pevskega društva da se mladec privabi v Dom, a!"Zvon". — Petin dvajset let je UREDNIKOVA POSTI NEKOLIKO O KULTURI Piše L. Seme (nadaljevafije) Naložiti pevcem veliko meseč-nino, ne gre. Ponoviti prireditev, ne gre. Pomislimo na primer na Samostojno Zarjo. Celo opero naštudirati, a samo za enkrat. Saj ni število Slovencev v Clevelandu polovico manj, mogoče niti toliko ne, kakor jih ima Ljubljana a ko sem bil jaz v operi, se je na odru ljubljanske o-pere igrala takrat "Prodana nevesta" že 140. (stoinštirideset.) krat. A pri nas tu ? Niti dvakrat ne. In če sem rekel, da ni kultura danes na tako močni podlagi, kakor si želimo, naj navedem to dejstvo, da pri vsakem zboru je le nekoliko članov, ki drže to breme, da zbor obstoja. Drugi le sem in tja malo pripomorejo. A ko se bodo utrudili še oni, zborov ne bo. Kako to preprečiti? Da na- tu je najboljše sredstvo kultu v vsakem oziru lepa doba. Cera. trt stoletja, pomeni vedno lepo Reči: "Kultura nam nič ne: število let. A pri pevskem dru-donaša, še v zgubo nam je, je' štvu je to dokaz močne vztraj-zmotno. Mogoče indirektno. A 1 nosti in veselja do petja, član-četudi, še vedno so bili postav- i stva, kar se ne najde tako lah-Ijeni domovi le za kulturo. Da 1 ko. Ustanovnih članov je bilo še bi narodni domovi kaj prav ve-; vedno, če se ne motim, pet. Ča-likega storili za kulturo, ni pri- stitam! čakovati, ker so zadolženi in! Zbor je še vedno po številu. ne vem, a menda kar višek u-metnost tega poklica. Ker se ne razumem na ta dela, dasi se mi je marsikaj dopadlo, se ne bom spuščal v kako ocenjavo, ali presojanje. Pač pa se bom ustavil pri Peruškovih učencih. Izza razstave pred dvemi leti, je zaznamovati pri učencih zelo velik napredek, kar je častno za učiteljo in za učenca, kakor tudi za odbor. Videl sem dela, ki so skoro popolnoma dovršena. Omenil bom nekatera, ki so bila po pojem okusu, pravi biser, na tej razstavi. Težko je točno pogoditi po sliki, kaj je čutila umetniška duša, zlasti v "tuturizmu" ko je zrastel osnutek v njej. Zato ima vsak gledalec pravico tolmačiti si sliko čisto po svoje, pa če imajo ravno tako težek obsta-, kakor po moči, vedno na stop- ^ se kaj ujema, ali ne, z osnut- nek. A vsaj dobro voljo je tre- j nji razvoja. Pogrešal sem bas, ba imeti do kulture, ki končno 1 pok. g. Žagarja. Uverjen sem, s prireditvami tudi podpira na-' da bi bil to za njega največji rodni dom. ' praznični dan v življenju. A u- ^ i soda je hotela tako. Zbori, kakor Toraj kdo naj bi izdatno po-^^i so sijajno dovršili svo-magal kulturnim ustanovam? Če | . ^go. Udeležba bi morala gremo na eno prireditev, vidi- ^ ^čja, za tako pomemben mo iste obrabe ,kot,smo jih vi- Lan čUclim se, da se ni nobeden vijemo trgovce? Saj jih že do- J j ^ u^k^orativno, ko volj. Kje so drugi ? Kako bi jih pri- Saj "Zvonasi" 25. letnico, so bili vedno in Trgovci. — Sem in tja se ču- tegrali k sodelovanju? Ali zain-: p0VS0d med prvimi je: ■ Trgovci kje ste bili pa vi" ? ! tercsirali za prispevek k narod- j poslušal še To le zmotno. Trgovci podpira- nemu davku. Težko bi se našel , - , vi job oO letnici. • jo kulturne ustanove poleg po- uspoh. Ce ne bodo priskočile žrtvovalnih kulturnih delav- kulturnim ustanovam na po-' "Kanarčki". — Kanarčki so cev, v največjih procentih. A . moč: j proslavili petletnico z igro — poleg tega nam je znano, da naj ; Jeinote. — Jednote, po mo-1 Mavrica —, ki se je občinstvu manj procentov med poklici, je jem skromnem mnenju, so imele [ dopadla. Vsaj tako čujem. Ude-med trgovci, ki bi jih posebno ! pot uglajeno, veliko po zaslugi, I ležba zelo lepa. Zelo častno so veselila glazba, petje, drama. ; kulturnih ustanov in kulturnih So pač rojeni tako, menda, delavcev, pri raznih kampanjah ali pa zato ker imajo cel dan o-1 za pridobitev članstva. Saj mi-praviti, skozi cel teden s puhli- slim, da vsak član, v pretežni ko in si žele en dan prost, da se ' večini odbora, tajniki, predsed-svobodno gibljejo. Trgovca mu- niki, so takorekoč tudi požrtvo-či na prireditvah spanec. Ne da ' valni kulturni delavci. so vsi taki, a V pretežni večini. I Če pomislimo, koliki so po-Če trgovci podpirajo z oglasi, jslovni stroški, privatnih zava-ali na kak drug način, mislim, da rovalnih druz^), a naše domače smo lahko zadovoljni. i organizacije v primeri, zelo ma- Domovi. — Gosnodar, ki pra-1 lo potrošijo V ta namen. Saj se vi: "Dokler bo mezinec gibal,; pobira vse obveznosti članstva, ne dam gospodarstva iz rok" i potom tajnikov, ki ne vem če so ne ravna prav. Prav ravna go- ali pa so čisto malo plačani. spodar, ki uči sina,/da spozna-1 Organizacije so močno sol-va, dokler ima še očeta poleg j ventne, in tu je tudi ves sloven-scbe, kako naj gospodari. Oni je 1 ski denar, bi bilo več kot pravil-pravi gospodar, ki da sinu par ' no, da bi v tej krizi priskočile na volov, pojdi in se pogodi s tr- j pomoč kulturnim ustanovam, govcem, jaz bom samo od stra-, kar bi bila mogoče boljša kamni gledal. Pojdi in kupi, soli, i panja za pridobitev članstva, sladkorja, kaj bi ti sejal na to ' kot pa kaka druga; kajti vodil-njivo? itd. Sin, ki prevzame'go- ne osebe bi si to dobro zapomni-spodarstvo šele po smrti očeta, le. Obenem bi pa indirektno pri-ima bridka razočaranja. 1 spevali tudi oni rojaki, ki sedaj Okoli domov, naj se uči go- j niso še nikoli nič prispevali za spodariti mladina, poleg starej-, kulturo. — Kar se tiče mladin- se udeležili petletnega godova nja, starši in mladi pevci, od vseh združenih mladinskih pevskih zborov. Kaj ni res lepa vzajemnost? "Bom bratce povabil, še sam ga bom pil". V spodnjih prostorih je vladalo pozno v noč, veselo razpoloženje. "L,e župan se je nekam kislo držal. Razumem. Andreje mu jih je malo preveč povedal. — Kanarčki so mi poklonili sliko moje matere, ravno tako, kakor jo nosim v spominu. Hvala! Mi je, in mi bo, najdražji spomin na vas, kakor na mater. Razstava. — Šole moderne u-metnosti, ki ji je učitelj Mr. Pe-rušek v zvezi z šivalnim klubom Progresivnih Slovenk, je zopet en važen dogodek v zgodovini ameriških Slovencev. Kombinacija ni tako pogreš-na, kakor bi hi človek predstavljal, če nima vpogleda v dela, ki jih producira šivanka v spretnih rokah. Videl sem tam krasne stvari. USLUŽBENCI PRI fRICHMAN BROTHERS NA ZAHVALNI DAN V vsej srednji Evropi se morajo odstraniti nevarne točke, ki so sedanjo vojno povzročile. Vse srednjeevropske države bodo morale že razumeti, da je v njihovo lastno korist, če se bodo same odpovedale polni neodvisnosti ter se podredile neki "višji ustanovi." Med največje neumnosti novejše zgodovine spada razkosanje avstro-ogrske monarhije vi celo/ vrsto malih držav. V gospodarskem pogledu pa ni bilo storjeno ničesar za dvig j teh razkosanih dežel. Sedaj prihaja čas za to, ko bodo srednjeevropske države dozorele za to, da bodo vodstvo zunanje politike in vojaške zadeve odstopile neki "višji ustanovi." Novi red naj pa vsakemu jamči osnovne državljanske pravice, kar bo odstranilo mnogo težav, ki jih ^ sedaj imajo narodne manjšine." "4. Nova srednja Evropa mora dobiti takoj denarno pomoč za obnovo svojega gospodarstva/' . . i Dva tisoč pet sto uslužbencev te tovarne, poznani pod imenom The Richrnan Brothers Family, je praznovalo Zahvalni dan po starem običaju te tovarne. Razdeljenih ■;e hit') /,200 delnic med uslužbence. Od kar so prvič razdeljevali delnice med uslužbence leta 1920 pa do danes, je bilo vsega skupaj razdeljenih že nad 100,000 delnic, ki predstavljajo današnjo vrednost krog $ J/,000,000, Na to je bilo servirano kosilo in starim uslužbencem so bile podeljene posebne zaponke ali odlikovan ja za dolgoletno službo. Razdelil jih je predsednik Richrnan Brothers Co.. Frank O.Lewrnan. Nato se je razvila prosta zabava. Sedem uslužbencev je bilo odlikovanih za 25 letno službo, tako, da je sedaj SO uslv bencev. ki delajo za to kornpanijo 25 let ali več, IS je bilo odlikovanih za 20 letno in 77 pa za /o letno službo, 1000 izmed 2,500 uslužbencev je zaposlenih že deset let aH več pri omen jeni kompaniji. Na tej pojedini je hit navzoč tudi ravnatelj, Nathan G. Richrnan, ki ga nazivljejo "daddy" velike Richrnan družine. Bedel je med nalužbenvi, 80 stari: 60 Jet ali več. kom umetnika. (Nadaljevanje Nemški kuhinjski recepti za vojni čas Nemški listi stalno priobču-jejo najrazličnejše nasvete in recepte, ki naj bi pomagali gospodinjam navzlic vsej štednji, ki je potrebna v vojnem času, pripravljati okusne jedi. Med nasveti, ki utegnejo biti koristili tudi za druge gospodinje, ne samo za nemške, smo brali naslednje: Štednja v kuhinji ne pomeni malo nakupiti, temveč vse porabiti, poskrbeti, da se nič ne pokvari. Zelenjavo je bolje dušiti nego kuhati. Če se kuhanju ne moremo izogniti, tedaj zelenjadne vode, ki vsebuje mnogo redilnih snovi in je često okusnejša od zelenjave same, ne zlivajmo stran, temveč jo porabimo za juhe in obare. Fižolova voda daje n. pr. s koščkom masla in rezanci dobro juho. Izvrsten okus imajo zdrobovi cmoki, ki jih skuhamo v cveta-čini vodi. Ti cmoki postanejo v ostalem mehki tudi z malo masla, če so 20 minut počasi vreli in dodamo potem malo hladne vode in jih pustimo nalahno vre-ti še 5 do 10 minut. Testo pripravimo kakor običajno: maslo mešamo, da se prične peniti uporabna je tudi margarina, jajca, zdrob in sol primešano, nato pustimo, da eno uro stoji. V dobah, ko je malo masla, nam je skuta, ki ji dobro primešamo paradižnikovega stržena, fino zdrobljene čebule, malo soli in kumina, okusna namaza za kruh. Jabolčne lupine, ki smo jih posušili v pečici ali na ognjiščni plošči, dajejo, če jih oparimo in osladimo z medom, dobro toplo ali hladno pijačo, ki gasi žejo in obenem pomirja. Priporočati jo je posebno za lahno nespečnost. $mi lan tani DUNAJ IN VOJNA Holandski list "Het Volks" priobčuje dopis z Dunaja, iz katerega je razvidno, da je vojna mesto ob Dunavu hudo prizadela. Doslej so morali tam, odkar so uvedli razdeljevanje živil na karte, zapreti že 60 kavarn in 800 mesnic. Lastniki so prejeli po 3000 do 5000 mark odškodnine, odračunali pa so jim pri tem zaostale davke. -1 eimi.AmumMMUNitYFUNO Duhovnik Maury si Je francosko revolucijo z do odgovorom rešil življenje, čer je nekoč zašel v razbu^ no človeško množico, ki je P čela, čim ga je zagledala, ti:" Na svetilko z duhov W ah. fr( ifja — "Ali bo potem visel kom! svetila, če bom jaz njej ?" je vprašal Maury. ^ Množica se je zakrohota 8 je pustila, da je odnesel Pe e' Spovednik Ludovika XlV-P? ter Tellier je zavrnil mla ^ P duhovnika, ki je hotel dobi nekuro, z besedami: "Kadar bi česa radi, tedaj8 vam, gospodje, dobri, ko vaS ^ nasitimo, nas pozabite." j Mladi duhovnik se ni da praviti. "Nič se ne bojte," je odvn^ "jaz sem nenasiten." t t & Prvi: "Janez se je oženil' ^ Drugi: "Katero pa j® Prvi: "Neko Valerijo. Drugi: "Iz ljubezni ?" Prvi: "Ne, iz Celja." Profesor: "Na svetu so ljudje, ki venomer govori]0, prav jih nihče ne posluša-tam v tretji klopi, PoVe-j|prflfe-kak primer! — Dijak: soi." tudi i če-1 Vi mi Odkritosrčnost. — "Aii ^ ja žena odlična gospodi^3 Kako ti je ugajalo naše W "Odkrito povedano, tu ^ ja žena je dobra gospod"1' kuhati tudi ona ne zna. NEMIRI V PRAGI V Pragi so zadnji bruhnili veliki nemiri, ka v je zadušilo šele, ko je Vrl več vi" mesto več tisoč nemške^ jaštva. Voditelji odpor* ,^1 verzitetni dijaki, proti t je nacijska oblast nastol^e- največjo brutalnostjo. ^ I j enih je bilo devet dijak0^ ,e]> slednji dan je ista usoda ^ dva češka policista. ^0't^ater6 je bila izdana odredba, s se je vse češke univerze 1,1 šole v "protektoratu" dobo treh let. Pa ne češkem, temveč tudi "" sll skem je začelo vreti met ^ njenim prebivalstvom. okov*; kaj je Hitlerja strah ud zapadui fronti. najbrže eden izmed vzr<.'^,jti i"1 jB Med tekstilnimi tvrdK<11 ^ prodajalnami obuvala mnogo polomov. V M0' fu so morali zavoljo P0"1' igiij" nja sirovin zapreti tamc predilnico. 300 delavk j*-' nalog, da' se morajo na ^1" dan javiti na delo v hir I ško tovarno nabojev HRISTMAS 39 Help to Protect Home from Tukerl"'J nbra, 1939. ■N^KOEBAKHQa« STRAN 3 •C* Zanimive vesti iz stare domovine j ve. Mož se je oddolžil s tem, da' "RUSKA ZAGONETKA je zvečer iz vsake utrdbe pova- ^šcita obveznikov 'u?oslaviji je bilo zaradi ^Mednarodnega položaja 'lih pod orožje stotisoče "»tov, kar seveda povzro-■ Prizadete in njihove dru-®arsikako nepriliko. Vsled I " oblasti izdale razne od-| |ti vsaj nekoliko ščitijo vojne obveznike. Ta-'Mmer vpoklicanemu voj-| dežniku in njegovi dru-re More biti odpovedano ha,1je in* hišni lastnik ne mestu, v Mariboru in v Gradcu. Vsakokrat, ko je doslužil svojo kazen, ali pa, ko je pobegnil iz ječe, se je spet lotil tatvine, ki ga je prej ali slej spet pripeljala v ječo. bil po dva moža na pojedino pečenega krompirja, slanine, jajec in dobrega žganja. Odtlej se je udomačila navada, da se shajajo vojaki ob prostih večerih pri kmetu na krompir. Kaj pa Rusija? O tem je danes toliko mnenj, kolikor je ljudi. Odkar je Moskva pokazala Ijave ploskali in v zavetju Magi-notove linije udobno čakali "na-daljnega razvoja dogodkov." Kakšen bi bil ta "razvoj," ni težko uganiti. Saj da so možje, Popularna Crnogorka radi nje tudi ne moremo poseb no razburjati. Kolikor je mogoče sploh soditi, se ni zgodilo nič hujšega kot da so se na evropski phtevati najemnine še tri . Po odpustu prizadetega ed ^ e službe. Zaostala na-,0 Se Pozneje odplačujb v t, eksekucije ali pri-je '0daje za plačilo denarii- rjatev morajo čakati. ji- j ^sPeh pevca Ije .l110 se je vrnil v Ljub-norist Slavko Lukman, alje časa mudil v Nem-olandiji, kjer je prire-^to koncertov. Poseb- ul Hrana ,ki jo dobivajo od države, je sicer zadostna in dobra, a marsikdo se rajši odpove večerji v utrdbi, da si lahko pri j znati, da, kakor nam najnovejša Na Cetinju je nedavno v sta-'kmetu za 15 pfenigov privošči; politika sovjetov ne ugaja, pa se rosti 82 let umrla Andja Petro-1 pečenega krompirja z drugimi vičeva, ki je spadala med naj- dobrotami in pred vsem z malo ugledne j in najpril jubljenej-' nadomstila za življenje v nor-še žene Črne gore. Bila je hčer-; talnih časih. Vojaki pa se tudi ka slavnega črnogorskega voj-' ra(ji ponujajo kot pomočniki pri | pozornici vloge zamenjale. Povode Marka Miljanova in sopro- delu tega in drugih kmetov, ki j prej sta Anglija in Francija naga uglednega črnogorskega pr- so vztrajali na svoji grudi. | skrivaj hujskali Hitlerja proti vaka pokojnega Filipa Petrovi-ča-Njeguša. že v svoji mladosti se je Andja udejstvovala v borbah s Turki. S puško v roki je spremljala svojega očeta vojvodo Miljanova po vseli bojiščih. Glas o njeni hrabrosti se je razširil po vsej deželi. Po osvoboditvi se je posvetila dobrodelnemu in kulturnemu delu. figo Londonu in Parizu in skle- ki s0 na krmilu vlade v Londo nu in Parizu, do smrti zaljubljeni v sovjetski sistem, pametnim ljudem menda ni treba še posebej razlagati. nila nekako zavezništvo z Nemčijo, je "ruska zpgonetka" ena najbolj ostro debatiranih vprašanj v ameriški in svetovni javnosti v obče. Kar se nas tiče, moramo pri •nore Pozabiti lepega spre- ,fl slovenskih izseljencih 'ii in navdušenja nad 0Pesmijo. Pel je v Am-^ Rotterdamu, Harle-. in drugod. Po lepo |iJvji V tuj'ini namera-ijy 1 vrsto koncertov če je Stalin izdal mednarodni proletarijat in če se je komunizem pod njegovo komando spremenil fašizem, mi ne vemo in najbrže tudi nihče drugi ne. še najmanj pa taki, ki danes to trdijo, včeraj, ko je bil sovjetski diktator še "persona grata" (za silo) med demokracijami, .niso vedeli o njem tudi nič do-Pranje spodnje obleke je mo- ; Rusiji'seda^ 1^ p Rusija huj- brega povedati, še manj pa o ni interesi. * » «= Ko so v Pragi te dni izbruhnili izgredi, je prišla od tam značilna vest. V nemškem delu mesta so se preko noči pojavili na zidovih hiš mali letaki s srpom in kladivom, na katerih je bilo zapisano: "Spravite se od tukaj, predno dospe Stalin." Praški študentje ne verjamejo, da je Rusija koga izdala ali prodala. Nočemo se odevati v preroški plašč, ampak močno se nam dozdeva, da bo zgodovina njih sodbo nekoč potrdila. "AiapredeJi" ska proti Angliji in Franciji Torej "realna politika," pri kateri skuša vsaka država najbolje zavarovati svoje lastne interese, brez ozira, kakšne bodo posledice za druge. ) Slikanje Stalina kot zveri v V utrdbi na bojišču "Koelnische Zeitung" priobču je dopis nekega vojaka iz utrdbe v drugi črti na zapadni fronti, ki daje vpogled življenje današnjega frontnega bojevnika, v j Doslej je tam sicer še vse mirno, le tu pa tam se sproži kakšen strel iz protiletalskega topa. če bi ne bilo večinoma nevidnega nasprotnika na oni strani, bi ^zborovanje "Zveze moral misliti, da si na mirni isPih živali," ki pred- dvomesečni orožni vaji. Včasih se mora v teh okoliščinah pojaviti občutek dolgočasja. Proti njemu je pa mnogo pripomočkov, kakor reševanje ugank, debate o političnem položaju, radio s svojimi koncerti knjige, ki jih pošilja zaledje na lubv' nia'''1 ^va'i 66 je nedavno vi 6l ^k^jevnih društev in članov. Začetek tega SeSa v leto 1913, ko je ustanovljeno dru- \u ,rejo čistokrvne perutni-ln malih živali. Po-1 ^Usih, uspehih in ne- ^ gospodarska panoga ! druge igre. a. Zveza izdaja zdaj1 dobro urejevano ' tnalih živali" in SVoje člane s primerni- Je ta za malega člo- i fronto, karte in vsakovrstne žem enako v spremembo kakor krpanje in šivanje. Kuhanje perila na veliki peči v utrdbi, pranje, ožemanje, razobešanje in druge takšne stvari opravljajo sami. Pri tem se zgodi včasih kakšna smešna, n. pr. če mora kdo na suhem kosu perila nak- ^ V1 . , nadno ugotoviti, da je pozabn ] =lo™slll,P<'dobl'kl Je P"810™5-oprati levi ali desni rokav. Ko j. W <=« » %% modo, nas dsto poveljnik odseka pred kratkim ™= .ne 8?™. Stalin je lahko se inšpiciral moštvo v položajih, se P08"8' ^ == sl,k«. a™- je nemalo začudil, ko je zagledal | M* « vse zad,"J.e med sivo belim vojaškim pe- "Jego^i največji rilom, ki se je sušilo n, vrvi, mi- Prl.z"atl' ?a ^61» Bu- čen, rožnat kos ženskega perila, i ti!',inlT V J"''. <;riri eC t J ' ?' Drugače je največji dogodek v tej vsakdanjosti tedaj, kadar prispe pošta in jo delijo med moštvo. Prej je trajalo osem do dvanajst dni, da je dospela do moža, sdaj jo prejemajo po dveh, treh dneh. Te pošiljke delajo može najbolj srečne, pa naj si bodo navadne karte ali zavitki s skromnimi dobrotami. Edino sovjetskem sistemu. Ljudje, ki obsojajo Rusijo na dno pekla radi njenega "izdajstva," trpijo na neki usodni in neozdravljivi bolezni. Imajo fiksno idejo, da se civilizacija začne in neha pri Chamberlainih in Daladierih, karkoli pa prihaja od kjer koli drugod, nima nobene cene. Zlasti od Slovanov ne. Republika, katero je Ma-saryk zgradil, je bila do kosti nflanrntniki demokratična in bolj kulturna kot si Chamberlaini in Daladier-ji sploh morejo predstavljati. Pa so jo mirne vesti vrgli v Hit- tični politiki še kako drugačno lerjev lačni goltančc. Obrtniki in profesionalni delavci med vojaki imajo vedno dovolj dela s tem, da napravijo bivanje v utrdbi čim udobnejše, ^'nimi živalmi. Dose-j Nastajajo stojala za časnike in Razdeljenih 270 koz,'kuhinjsko posodo, omare za l7 kuncev, 192 kokoši, | knjige, okvirji za slike, zavetne Wobov, 69 morskih1 stene proti prepihu, stezice in V 32 kanarčkov in 4560' ruše pred utrdbo, ki jih vsi lju-S- Reja malih živali | bosumno čuvajo, in kar je še takšnih stvari, ki jih zmorejo spretne roke in ki delajo življenje prijetnejše. Veliko popularnost uživa med posadko kmet, ki leži njegovo i> 8° orožniki aretira-! posestvo sredi utrjenega pasu. ij Hudoklina, starega Doslej še ni bilo potrebe, da bi i/'1(1 j»bil nedavno po-! ga evakuirali. Kmetič mirno na-■ (1 ^meških zaporov. | dal ju je svoje delo in mnoge oči merilo? če bi bila Rusija sklenila pakt z Anglijo in Francijo ter sledila Chamberlainovim in Daladiero-vim navodilom, bi bila danes v smrtnem boju z Nemčijo, vojna bi bila brez dvoma zanešena na sovjetsko zemljo, na tisoče in ti-straža, ki za dve uri ne sme niti; soče Rusov bi bilo pobitih in še sesti, niti se vleči ali kje našlo-} ^č ranjenih, medtem ko bi nit, ki sme v tem času dajati sa- i ^ rancozi in Angleži iz \ arne damo službena pojasnila in ne sme sprejemati nobenega daru in tudi ne pošiljk zase, ima tedaj dve trnjevi uri. HIGHWAY ENEMY N°l f THE STOP SIGN PASSER London in Pariz sta se zganila šele, ko je postalo jasno, da gre njima za kožo, da so v nevarnosti angleški in francoski plutokratični in imperijalistič- M ;^'0venske kmete, obrt-avce znatnega pome- 4 ^klicni tat ^ma iz Sv. Križa pri' iz utrdb ga pri tem z zanima-star 57 let in je njem opazuje. Ko se je pa ne-Presedel okrog 45 koč pripravljalo k nevihti in je je y ZaPorih. Razne ter- baš pospravljal žetev, je posad-v ka krepko prijela za delo ter mu v trenu naložila snope na vozo-j K v't8-6^ v zaporih Ljubljani, v Novem AMERICANS CIEVEIANO COMMUNITY FUNO The 7 Kraft Cheese Spreads now in new-design Swank/swig glasses! • Sparkling glasses strewn with bright stars ... the new Swanky-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches,salads and aopetizers. HOW OFTEN CAN YOU KISS AND MAKE OP? FEW husbands can understand why a wife should turn from a pleasant companion into a shrew for one whole week in every month. You can say "I'm sorry" and kiss and make up easier before marriage than after. Be wise. If you want to hold your husband, you won't be a three-quarter wife. For three generations one woman has told another how to go "smiling through " with Lydia E. Pink-ham's Vegetable Gompound. It helps Nature tone up the system, thus lessening the discomforts from the functional disorders which women must endure in the three ordeals of life: I. Turning from girlhood to womanhood. 2. Preparing for motherhood. 3. Approaching "middle age." Don't be a three-quarter wife, take LYDIA E. PINKHAM'S VEGETABLE COMPOUND and Go "Smiling Through." ZNANSTVENO IZBOLJŠANE KLOBASE V Ameriki so izboljšali na zanimiv način klobasice, ki jih i-majo tam zelo radi. Po nekem novem postopku, ki so ga znanstveniki izdelali v Chicagu, dobe klobasice posebno slasten o-kus, če jih takoj po izdelavi pomočijo v ananasov sok. Encimi ananasov omehčajo, kakor so pokazali poskusi, staničje. Okus po ananasu odstranijo nato s posebno kopeljo in klobasice postanejo posebno sočne, kože pa so jim mehke kakor notranjost. QUICK RELIEF FROM EYE STRAIN due fo dusf, sun, light-glare, driving, movies, reading, etc. Do your eyes burn—feel tired, uncomfortable? Try Murine. It contains 7 helpful ingredients which cleanse and clear eyes reddened "from fatigue—make your eyes feel dean, fresh, , aUvel Much more effective than boric acid. Send for trial bottle. Mail 10c (stamps or coin) with your name and address to The Murine Co.. Dept. HS, Chicago, 111. _ URINE* ( ± EVES Cleanses, Sdct he s! "ENAKOPRAVNOSTI" OGLAŠAJTE V -— AT ALL DRUG STORES I O s o a Kitjijges* Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi: LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi, po | Qd vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pride jati 10c za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo. Poslužite se te izredne prilike in pišite po knjige dokler sr še v zalogi. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio OBOI 8 i OBOI ^ Hftpy women—SNAl No ----- PORTANT! Judical tests reveal thousands of WOMEN GET NEW ENERGY Trgovci in obrtniki Sedaj je čas, da si naročite vaše koledarje za ^ man likcs a du"' C<2u rn^man— JfiU 'so, is a good reliable I I fuinous Lydia H i-lpKetablo Compound • for women. Let it f iliate. ' klicen to help digest morc wholesome lood which your body uses dirccthj for energy to help build up more physical resistance and thus help calm jittery nerves, lessen female functional distress and give you joyful bubbling energy that is reflected thruout your whole being. Over 1,000,OOtkwomen have reported marvclotfB benefits from Pinkham's Compound. Retoults should delight you! Telephone your druggist right now for a bottle. WELL WORTH TRYING. • Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst koledarjev, ki vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos posebno lepe vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše vzorce predno naročite navadne, slabe koledarje od druge družbe. Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam bili naklonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat vzorce sedaj, ko je zaloga popolna in izbera nenavadno dobra. . Now-VELVEETA iN A ^ Npy c A \/iKir% mveJ* M-vn Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 5312, in zastopnik pride k Vam. Kampanja za "Cankarjev glasnik" sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK mesečnik za leposlovje in poulc ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol %ta $1.50 4 mesece $t za DIGESTIBLE AS MILK ITSELF The dclicious chcese food ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio flniKOPRA'VRDST 55. iiliiiiiii EE JOHN KNITTEL: llllfllllll LJUBEZEN IN ZLOČIN ROMAN Tatvina je bila zanj, za bogati-1 na, prekletstva vreden zločin in kadarkoli je slišal o kaki tatvini, je zbesnel. Toda še nikdar ni tatu izročil pravici. Pravice ni zaničeval nasprotno! Sovražil pa je policijo, in dejstvo, da bi moral hudodelca izročiti policiji, če bi ga naznanil in bi ga ne mogel sam na svoji lastni zemlji in posesti soditi, to dejstvo je bilo dovolj velik vzrok, da je vsako tatvino prikril. Po drugi strani pa se ni kar nič pomišljal, stisnil je palico v pest in šel v hlev ali splezal na senik in šel nad zmikavta. Z lastnima rokama ga je na liqu mesta kaznoval, kolikor se mu je zdelo primerno in potrebno. Nikoli pa ni takih nesrečnežev, ki jih je po svoje poplačal, poslal k vragu. O tem sploh ni bilo govora, da bi morali od hiše. "Zdaj, ko te poznam," je Anton Muller navadno rekel, "delaj naprej. Bodi pošten tat in če te bodo prihodnjič spet srbeli prsti in se ti bo zdelo, da moraš kaj zmakniti, tedaj pridi k meni in se najprej z menoj pogovori!" Na Gamhdfu je bila cela vrsta tatov. Joggi, Cosimo, Leon-hard, Ida, Matevž, vsak je že kaj malega izmaknil in vsi so 10 dobili po grbi; toda čudno, če bi se kdo drznil in bi te ljudi imenoval tatove, bi si nakopal hujšo kazen kakor je doletela i tatove, namreč takojšen odpust. | Če si tatvino naznanil, je bila to po Mullerjevem čednost, če si tatvino kaznoval, nujnost, toda če bi tatu rekel tat, bi bilo po njegovem brezprimerna podlost. Saj so ga vendar slišali, kako je dejal: da se mu takoj umakne, če je kdo na Gamhofu, ki ni be nikdar ničesar izmaknil . Nič čudnega torej ni bilo, če je obhajala ljudi na Gamhofu pred upokojenim vladnim svet- i nikom nekaka zdrava bojazen, ^ bojazen, v kateri je bilo pol strahu in pol spoštovanja, in da so ga lahko isto uro ali isti trenutek zdaj ljubili in zdaj sovražili. Tereza Etienne je tisto jutro spoznala, da je bil zelo bogat in zelo velikodušen. Nikdar pa ni mislila, da bo še ta večer nekoliko okusila njegovo darež-Ijivost. Šla je z Rothlisberger-jem k poslopju, ki je ležalo bolj ob strani in je bilo na pol skedenj, na pol stanovanjska hiša. Tam se je Rothlisberger približal mladi ženski. "Hedi," je dejal, "ta deklič prihaja iz Sittena. Dela išče. Premislil bom, kaj bo jutri delala. Prenoči jo!" Hedvika, visokoraslo bitje, precej lepo oblikovane glave, pokončne, napete drže, modrih oči in košatih ble-dosvetlih las, je opazovala Te-rezo z ostrim pogledom. "No ja," je pripomnila, "vsak teden je kaj novega. Zdaj pa še Wallisanka. Sveti Sebastijan! In po vrh vsega še tako drobna stvarca! Kaj neki bo delala, če smem vprašati?" "Vrče za mleko bo pomivala, ker bo šel Adrijan prihodnji teden k vojakom." "In kaj bo rekel gospod Muller?" "To je moja stvar; kadar ga ni, boste plesali, kakor bom jaz žvižgal. Tako torej, pelji jo zdaj s seboj in ji daj prenočišče!" Po teh besedah je potisnil svoj črni ponošeni klobuk nazaj, da je skoraj povsem pokril svoj rdeči, močni tilnik in je odropo-tal s svojimi okovanimi škornji. Hedvika se je vzravnala. Obleka ji je čudno visela okoli bokov in Terezi se je takoj zdelo, da je v drugem stanu. "No da, kje so pa tvoje stvari?" je vprašala Hedvika. "Nimam ničesar!" je šepeta-je odgovorila Tereza. "Kako ti je ime?" "Tereza Etienne." "Je to vse, kar imaš?" "Vse," je priznala Tereza. Hedvika je iztaknila stanovanje za Terezo. Majhen prostor iz neotesanega lesa, priziden k skednju. Precej visoko na zunanji steni je bilo edino okno. V sobi sta stali dve postelji, dva lesena stola, omara in jelova miza. Tereza se je zahvalila in Hedvika jo je zapustila. Sedla je. Zdaj ni občutila časa. Dnevna svetloba je pojemala. Nazadnje se je zganila, šla k oknu in pogledala ven. Pred njo je ležala kmetija, ki so jo obkrožala poslopja. Nekoliko dalje je stala stara, lepa hiša, ki jo je od kmetije ločil sadovnjak. Imela je strmo sleme, ogromno leseno streho in mnogo malih okenc; njihove zelene oknice so se stiskale pod ostrešje. Kamnite stopnice so vodile k izrezljanim lesenim vratom in leseni opaži na zgornjem delu hiše so bili fino izoblikovani in okrašeni. Na desni strani je rasla orjaška lipa in v njeni senci so stale klopi. To je bila bogatinova hiša. V motni daljavi je ogledala Tereza luči, ki so utripale v Ga-mu, dolgi vasi z raztresenimi hišami. V daljavi so zvonili gamski zvonovi. Tereza je začutila lakoto. Ta dan ni še ničesar zaužila. Denarja ni imela, da bi si kaj kupila in beračiti ni hotela. Iskala je dela. Mož po imenu Rothlisberger ji je obljubil delo. Dobro, je pomislila, saj brez hrane ne gre več. Rothlisberger je sedel zvečer na svojem običajnem stolu na čelu mize. Jogi je ždel nad mizo, njegove jezne stare oči so zgubljeno bolščale v svetilko na stropu. V svoji krivenčasti levi roki je držal vrč sadjevca. Na Gamhofu so sedeli možje navadno vedno na gornji strani mize in ženske na spodnji strani, ne glede na njihove medsebojne odnošaje. Cosimo, de-čak, ki je prvi govoril s Terezo, pripovedoval zdaj o njej in rde-čeličen fant, Adrijan, se je po strani naslanjal na mizo, podpiral glavo z rokama in poslušal. "Kaj je z njo?" je vprašal Rothlisberger. "Ali ne bo jedla?" "Morda ni lačna," je dejala njegova žena. "O, lačna je gotovo," je pripomnila Hedvika. "Mislim, da bo kmalu prišla." Ema in Hanca, mladi dekleti, ki sta sedeli na koncu mize, sta jeli opravljati novo deklo. "Ha, z ogrinjalom je prišla." "In s čevlji na zaponko!" "Iz Sittena! Sveti Sebastijan! Preko Lotschberga! Kdo bi ji to verjel! To dolgo pot!" "Morda se je pripeljala z via- kom," je pripomnila Ema. j "Kje neki!" j "Leonhard," je dejal Roth-ilisbergem in svečano rezal kos j črnega kruha, "pojdi in jo po-' kliči." Tereza je bila še vedno v svoji sobi. V temi je sedela na postelji. Nenadoma je zaslišala ropotanje težkih škornjev in moški glas. "Hej, kje pa tičiš? Pridi, Terezika, mi že jemo." Odložila je svoje ogrinjalo, si sezula čevlje in nogavice, nato je odprla vrata. "Pojdi, Terezika." "Že grem!" je dejala. Bosa je zapustila sobo in sledila Leonhardu. "Pridi in sedi!" je rekel Rothlisberger, ko se je pojavila na vratih. "Sedi in jej. Ida, Ema, Hanca, odmaknite se ji!" Tereza je sedla in nenadoma je vse obmolknilo. Vsi so buljili v dekle. Možje so motrili njeno vitko postavo, slutili so njena nežna prsa, ki so se dvigala in padala pod črno zanikrno bluzo. Ženske so gledale raztrgane čipke, ki so obkrožale bluzo, in njene zelo temno-rjave lase, ki so imeli rdečkast blesk, bili gladko nazaj počesani ter so se v velikih kodrih u-mikali od ozkega, bledega čela. "Tvoj oče je bil kmet, ši dejala?" je vprašal Rothlisberger. Tereza je zardela in rekla: "Da." "Ali je imel lastno posestvo?" "Da." "In zdaj ga nima več?" "Ne, prodal ga je." "Torej je delal drugje" "V goricah." "Kaj počne zdaj?" "Mrtev je." Po kratkem odmoru je vprašal Rothlisberger: "Kdaj je u-mrl?" "Prejšnji teden." "Moj bog! Kako žalostno!" Tereza ni ničesar več odgovorila. Molče je večerjala in se zelo trudila, da ne bi bila videti preveč lačna. Ostali se niso več zmenili za njeno prisotnost. Skoraj samo po sebi umljivo je bilo, da je sedela za to mizo, da, zdelo se je skoraj, kakor da ti ljudje niso le njeni rojaki, marveč kakor da bi bila Tereza iz iste družine. Poslušala je njihove pogovore. Videla je, da se nekateri izmed njih dobro razumejo, medtem ko so bili zopet odnošaji med drugimi zelo na- | peti. Zvedela je, da se je odpeljal Anton Muller na živinsko j razstavo v Thun, kjer je raz-I stavil nekaj svoje govedi, in da !se bo v par dneh povrnil. Govorili so o mladem Gottfriedu, I Gottfriedu Sixtu -Mullerju, sinu i Antona Mullerja, ki je študiral na univerzi v Baslu. "Oh, kakšne norce smo brili, ko je bil tu Gottfried Sixtus!" je dejal mladi Adrijan. "Natve-izal nam je, da bo postal advokat, pa niti kopice sena ni mo-: gel dvigniti na stog." "Česar nima v rokah, ima pač j v glavi," je rekel Cosimo. Tereza je povečerjala. Vstala je in vprašala, ali sme oditi. Hedvika ji je dejala, naj si vzame svečo v temno sobo in ji povedala, kje jo bo dobila. Frida jo je opominjala, naj ugasi svečo takoj, ko bo v postelji. In Rothlisberger je pristavil: "Ob petih zjutraj! Lahko noč!" "Lahko noč," je rekla vsem in mcčani zbor glasov ji je odgovoril. Nato je odšla, medtem ko so ostali obsedeli za mizo. Šla je k vodnjaku, da je pila in se umila. Nato je legla. Kakor hitro se je ogrela, je zaspa- la. Dosedanje življenje Tereze E-tienne je bilo naporno in bridko. Ko je imela sedemnajst let, se je povrnil njen oče iz ječe. Petnajst let je dobil, ker je pri lovu na gamse v Val d'Hernonu I namenoma ustrelil svojega so-; seda. Kmalu, ko se je povrnil, ga je protin popolnoma ohromil. V hiši je manjkalo matere. Te-rezino rojstvo je veljalo njeno mater življenje. Samo Tereza je bila doma, zapustila je služ- ■ V iZ Isce se Išče se dekle za delati v confectionery trgovini in za pomagati pri hišnem delu. — Mora živeti v Collinwoodu ali Euclidu. — Za naslov pokličite HEnder-son 5311. VSE KARKOLI potrebuje se oJ zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zcb in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti Knausovo poslopje Dve sobe v najem Odda se dve lepe sobe za e-nega ali dva fanta, s hrano ali brez. — Blizu New York Central tovarne, blizu kare, — Vpraša se na 15021 Thames Ave. bo pri daljni sorodnici, da bi pomagala očetu. Ona, Tereza, je morala delati. V gorice ni hodil njen oče, kakor je pripovedovala ljudem pri večerji, marveč ona sama. In če ni delala v goricah, je delala na poljih, v pralnicah, da, celo v hotelih, in vedno kolikor mogoče daleč od svojega bednega doma pri Sit tejiu, kolikor mogoče daleč od ] onih ljudi, ki se jih je bala. ti so kazali za njo s prstom, W . (irppfp- marsikdaj klicali za njo: ^ za, hči morilca Etiennea." ^ i Etienne je imel kravo in dve : zi, ki jih je kupil z ■ katerega je zaslužil v ječi-reza je te živali oskrbovala,^ kler jih končno nista mo prodati. (Dalje sledi.) Opremljene sobe v najem Dobrim ljudem se odda v najem 3 opremljene sobe z vsemi udobnostmi. Lahko se rabi tudi pralni stroj. — Na razpolago je tudi garaža. — Vprašajte na 1357 East 171 St., blizu St. Clair Ave. Fine Tailored BRAZIS BROS. OVERCOATS TOPCOATS V najem V najem se odda 5 modernih sob, kopalnica, garaža, kombi-nation furnez. — Blizu Grove-wood Ave. in Euclid Beach na 1212 East 176th St. Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom .Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 IN ALL STYLES AND SIZES $15 .95 $ 17 .95 Hiše naprodaj 2 family Westropp Ave. _______$6500.00 8 rooms single E. 115 ____________________ 4450.00 2 family E. 96th St. 5700.00 6 rooms single E. 96th ___________________ 4200.00 2 family 14 rooms E. 101st _____ 5600.00 7 rooms single E. 99th_________________4400.00 2 family E. 99th 5900.00 7 rooms single Parmalee Ave. 6500.00 Vsa ta posestva so blizu St. Clair Ave. in v dobrem stanju. MIHAUEVICH BROS. CO. Licensed Brokers 6031 ST. CLAIR AVE. Ako je kaj narobe z vašim pralnim strojem pokličite nas. ! Imamo izkušenega človeka eksperta, ki vam ga popravi, da boste zadovoljni. Pri nas dobite Washer Parts za vse pralne stroje. Mandel Hardware 15704 Waterloo Rd. KEnmore 1282 Select your coat at these present low prices and save. Every coat Is made in our own factory. MAD* TO MEASURE CLOTHES ........... 22 BRAZIS BROS. CLOTHES 6905 SUPERIOR AVE. 6122 ST. CLAIR AVE. 404 E. 156th St. .50 BOLEČINE V KITAH NAGLO ODSTRANJENE Nikar po nepotrebnem ne prenašajte bolečin v kitah. Na tisoče ljudi je bilo nepričakovano rešenih revmatičnih bolečin, bolečin v kitah in zgibih s priprostim drgnjenjem s Pain-Expeller-jem. To nenavadno zdravilo naglo pomaga. Do sedaj je že bilo prodanih nad 17 miljonov steklenic. Kupite Pain-Expeller. Zahtevajte Pain-Expeller s sidrom na steklenici. I'WMHKMtiUMtlOtXKXXXXXXKXXXXXKXXXWtXKXXXXKXXStxaiatXKXXXXI'Wi Zanesljiva popravila in postrežba Popravljamo radije za dom in avto, pralne stroje, peči in "cleaners." PERUSEX FURNITURE CO. 809 EAST 152nd ST. I MU. 9211 Odprto v ponedeljek, četrtek in soboto večer. itss%i(aaas3S3S3S!aaasss3sxxxs%3sss%xseK%xxsssexx$aessxx%x%sxxxxsx%>.i i l 2 5 Š I 2 S 1 I 2 5 31 m 2 ; i i s i iG i 2 S Ei i m m Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 !1! i i S 2 i iS S 2 i S S 2 i li # M l i w ta) ® z $ lE i # i! ejiu, kolikor mogoče daleč od j -sas^, ' aV/ / j* / /r i Oit »cqtndnted with this new wonder metal that coo km better, permanently •Mains its gleaming lustre, won't stain, cost or darken, cleans easier, lasts longer end safeguards health. Try it in your •wn kitchen—it's the best demonstration you can make of the economy and ▼aloe of this beautiful cooking ware. A SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-03 SUPERIOR AVENUE. NOVICA... ki jo izveste bo gotovo zanimala tu « druge. Sporočite jo nam pismeno ali pokličite HEnderson 5311 — HEnder son 5312. Lahko jo sporočite našim zastopnikom--- JOHN RENKO 955 East 76th Street 1145 East 169 Street JOHN STEBLAJ ^ KEnmore 46# JOHN PETERKA 1121 East 68 Street ENdicott 06$ l Ravnokar je izšla ... velepomembna knjiga "THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" O o o spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Kla0^8 Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. tU O D O Knjiga je vezana stane $1 Dobi se v uradu Enakopravnosti* 6231 St. Clair Avenue oc