Današnja štavilka ofosega 12 siranl in starve 2 Din. leto VI«» itev. 146 Celje* sreda 31. decem&ra 1924. FoštRlRB plfiiinfl v ßofoüißl -;' JH ^HH ŠBSB SIB w^ml SHb ^^^* ^^^....-.......¦ , ^ ll0 do BmšR VOft Stane letno 84 Dfn, rnesečno 7 Din, za Inozenisivo 240 Din. Ügiasi se računajo po tarifu. Prl večkratnem ogfaSanju popust. L2KJt&J» aiir«i:c4iÄlöavos Stiossmayerjeva u). St. 1, pritliČje. Teles. 65 UpravnlStvo: Strossmayerjevaulica 2, pritličje. Teles. 65. RaCun prl poStnem Üek. zavodu St. 1.0.666. ('cije. .'jI. doeombra. Loto Wi2'i. je v zatonu; ieto poli- fienih senzaeij mm rvropskem konii- »kmiIii. V liiislih imamo zlasti stiri vo- Jike lirävc: llalijn, Franeijo in Angli- j«, katerim. so lelošnjo parlnmontarno volitv'!'.1 !)i:-l\iMic) izpromenile njih no- tran.jopoliiirii bill» smi'ega, jo 20 propadlo in s torn /nixnVitilo u.,odo anahronistienoga. ži- totaj-j(>nja v naSi mladi, naprodka pu- tre)H)\ in wedni dižavi. V novo loto Obsodba dr. Ravniharja. Vodstvo radlkalne stranke odobrava dr. Ravnlharjevo izkljutitev. — Seja giavnega cdbora SDS. Hi'txirad. •>!. doeombra. Važno in zanimivo je stalisre, ki ga jo zavzeJo ,. Aodslvo i-adikalno stninke v JJeogradu • profi wrrajsivjemn sestanku radikal- ne slianko v hjubljani, kjor je prišl^ no stianko \ Ljnbljani, kjer je prišlo | viu ra/.oi.V-ojija in do izkljneitvo dr. j (eni dogodkn inovl si'ovenskiini radikali sonar»ra\i!e \ .Beogradn najbolj.si iitt.s. \ odsivo (adjkalno stranke jo vzelo /I zadnvolj-'.lvoiji. na znanjo, da so radi- kali v 'Sinveniji vi-gü iz s\oje1srede in- ii'iginta t\v. Havnihai'ja in so izrokli ;:a A'arodni bink. Opozieijski bi'uk jo do vfVra.j rartiMal, da si pribori s poinoe- | jo dv, Ha\nihai-ja Ijubljanski jnaudat. !U:o(!iu(l. '.)l. docenibra. Za danos popi.ldne j(j sklieana seja glavnoga od- Jjora Saniosiojno dcinokiatsko stvanke ! na slanuvanjo ininistj-a S\'e(ozai'ja i l'r:l'ičc\ i(:a. \' beograj.skoin volilnoni | okrozjvi postavi 81)8 iaslno kandidat- no risto. Nosilec li.sto jo Mihajlo Pav- lovf'ir. 1 VpraŠaiijs vcj;-e odSkodniüt;. ]>eo(jin!. docojnbra. Na ])o/.iv j Ijiuu-oske vlado jo naki vlada oclredila, ! da so udoleži medzcivezniško konforon™ | i e, ki **' olvori (i. januarja 1925. v I'a- j j-izii. kot za.^topnik naiše vlado I'inane- j iiL jiiinistor dr. .Stojadinovie. Minister ; odiJoiujo v l'ari/. \. januarja. Na kon- j t'pn.iici so koiieJio la/.dt-Ji vojjia od.- [ škodtiina, ki jo jo izplaeala Nomoija (';. M'i'ilonibra t 1. na podi'agi Daweso- vog.i naeila. Ta odskodnina /nasa 250 niili.jonov zlatih mark in so na konfe- ronci dei'initivno razdoli mod zavozni- sko drzavo. Nasi dr/avi jo bil žo naka- /,i);i znosok 10 inili.jono\' zlalib mark, j Češkosiovaška vlada prolt poll« fiM slovask21i ikofov. Hujskaško pasvirsko pfsmo zaplenjeno Neverjetna rtakcijonarnost sJo- vaških kferikalcev. Vro.cjiL -jI. deeembra. (leskosiova- j slv'.i \lada jo r.asto]).i.ia z vso od'soono.st- ] jo proii i.uiskaski poliliki slovaskih skoJ'ov. Minister za. Siovasko v Bra- tis!a.\i jo odr<'dil zaplonitov prod tod- j 2iom izdanoga paslirskega pi.sma tor j iivedo.1 kazonsko postopanjo proti av- | lorjo.ni li'fja. i.M'sina in njogovim L'az.sir- jovalooni. .Si'ovaski .skol'jo dr. Blacba, dr. Kmotko, V'oltasok in i\v. Fiseher j tor trnavski \ikar <\\\ Jantuseh so I nanuvc izdali prod tednoni i)astivsko insrno, naporjono proti nasprotnikoin I kl-jrikalne .su'anke, zlasti proti socija- i lissom in komnnistom. Pastir.sko pi.smo j z:ihleva, naj Mnatra ücl.sloj duhovsčin:i ' /a ( i-ipadniko katolisko corkve samo on°, ki so organizirani v kiorikahii ] slranki. -Vso pripadniko naprodnili in ! yoeijalistirnili strank jo troba izključiti ' iz ka.toliske (orkve. tPrisl.asoni socijal- | ne doniokraeijo mora dubov.šcina od- J i'oöi oerkvtn pogrob in krst njibovo de- I co. Socijal ist ne sine dobili pri spovodi ; odvezo in so tudi no sine eerkveno po- ( roeiti!« sfopanio borei jugo.slovenske ideje z iriožato sanio/avostjo. da bo 8. fob mar naš in d\ botlo na ta zgodovinski dan kionane r.epregledno žrtvo onih juna- kcv. ki so darovali svoja žjvljenja za biiljšo hoiloenost. svojo velike domo- vino. Obcni zbor Dijaške kuliiujo v Celju se jo \rh\i dne 23. doc. ob J7. uri v ideet sobi Narodnoga doma pri jako slubeui obiskn. I'o kratkib u\a izkazujo tudi v torn sotu jako za- dovoljiv nspeb. Lepo .stevilo dobrotni- kov, ki loto za letoin podpira I)i,};uško kiihinjo, jo naraslo s pristopom novih podpornikov. Jlazni stanovi, korpora- r-ijo, donarni zavodi, odvetni.ško pisar- . ne in posarnoz,niki marljivo tekmnjojo v podpiranju Jia.fte revne m la dine na. raznih celj.skih Aolah. Tekom zadnjifh Jet si je proskrboia Dijaška kuliinja skromno rezej-vo, ki naj shiži za skraj- j no silo. Obodovalo je na dan povpreO- no 75 dijakov, poloviea iz g-imnujiije. cwtali pa \'i- dr/.a\ne trgov.sko in ineš- ranskib sol. Med te se je razdelilo colo i'eto i:i.91O porei.i. Posamezna porcija j stain» povpreeno 2.i9 Din. Z ozirom i na to, da je brana obilna in tocna, je znesek malenko.sten in dokaznjo skrb- no gospodarstvo v Dija.ski kuhinji. V j donariiein prometu je bilo 2511.879 Din, '»5 para, dohodkov in ravno toliko iz- datliov. Nabralo sc je: na pokrovitelj- ] iiini (>.;J6J Din 91 p, udnini 2.577 Din •r> ' p, podporjiini 4.336 Din 95 p, da- lüvib deaarnih zavodov, korj)oraeij in drugoni .•]U..'J9-i D, priložnostnih daro- i vib J4.725 J)in 60 p, na živilih 4.004- j dinar je, sknpno 08.400 Din 20 para, i Izdalo so je: na živilih in kurivu ! iVv57't Din .00.par.-i, režijskib stroškov \o bilo 0.911) Din "-JG para, \fnogo *;e je upoivij)ilo za naba\o novega invontar- y,\ io /a ronoviran.k' poslovnih pro^to- rc\, ki so \' sntoi'enu d.iž. loai. ^iin- riMzije. Voeina dijakov nziva brano brozplaeno, nokaU.ri prispevajo nia- lejikosinr meseene prispevke. Mod lnnogoštovilnimi dobrotniki jo tv^j)a oinonifi v prvi vrsti biwsi ee.lj- sk: N.vrodni svol, kojoga. pi'omozonjo j<' na prodlog od\et.nika dr. Kalana, bjvšega i)redsednika Narodnega sveta. pii likvidaoiji izrocifa '.Pokrajinska uprava Dija.ški kubinji v (lolju. Veli- ke /asluge za drustvo ima v bivsem poslovuem letu rudar.ski nadsvetnik g. L.pokl, ki jo preskrbol ia Dijaiško k.u- l'.ir.jo n.'ul lO.(K'H) Din. Hvalevredna. je h-pa navada odvo(ni«kib in notarskili jw.'-.-a.rn \' inariborski obi'asti, nadalje nokalorib sodi.se, ki ])ri raznih porav- na„vah i)i'eskrbijo Dijaški kuhinji y C.elju /)rav lej)e .*,vote. V |).roteeonem loslalo pisarna dr. .Jos i pa Zdol.šeka, odvotnika v iJrežieab I.O00 dinaije\, pisarna dr. Karola Laznika in i\v. (Jorieana. od\'otnikov v < lolju 850 Din, pisarna dv. Ludvika Štikerja, odvetnika v Jii'ezifah 500 Din, pisarna i\\\ Josipa i\ariovška, odvotnika v Cle- Ijti '(50 Din, pisarna, clr. Antona Ogri- zka. oii\i'lnika v Celju 400 Din, po 250 dinnrjov: pisarni dr. .luro Mrasovea in t\r. \ntona lioziea, odvotnika v ()e- Ijn, pisarna i\v. (Justava Hosiiio, od- vrtnika \ Brožieah 200 Din, po 100 di- narjev: pisarna dr. Ivana Diinnika, odv(Miika v K r-skom, dr. Alojzija Ka- kuna. (idvolnika v (.'elju, dr. Sreeka llupnika, odvotnika \' Šniarjn. po 50 dinarjev: pisarna. i\v. .Sa.ndorja Hra- .:o\r;i. (»d\otnika v Šmarjn in kazen- skoga vagovoi-iiika dr. Karla (iollings- beima > lvozjem. Okrajni soilnik dr. Adolf Lonaid v (.'elju je poslai'400 di- iiarj'>\., in okrajno socükoo v ftostanju 125 I'in. V posnomanjo so zlasti pri- porc'a pozrlwjvaino uöiteljstvo na me- stni desk! in dokliski osnovui šoli v • ".elju-, ki |)(-silja ledno voeje mosoene ¦|ir;.spo\ ki». Od denaraih zavodov so j'rispc\ii!'i: (loljskii lJoso.]Unica 750 di- uarjev, Pr.družnica Ljublja.nske kre- tliine banko v Cr\_\u 500 Djn, Podruž- nie.'i Prvo brvatske stedioniee v ("elju 50!) nin( Posojilniea v (lornji lladgo- ni 500 Dili, Mestiu'. hranilniea v Bre- zieali 500 Din, (iornjesavinska ]>oso- jilnica v Mozirju 500 Din in Ujudska pusojdniea v (ielju 500 J)in; po 250 dii:arje\ : rJuznostajerska hranilniea v (-'elju, podruznica Jadranske banke v r.oi'jn, I'osojilniea v iJrežioab in Okr. posojiliiica v Orniožu: po 150 Din: Okrajiu posojilniea v Slovenjgradeu. Manj.se j».'-is]n«vko so se poslale: Knipč- ka hcanilniea in po.sojilniea v Št. Jui*- jit ob j'..z. žol., J'osojiJniea v (.lornjom gradti, Hranilniea in posojilniea na Dolu pri ilrastniku, Hranilniea in i"to>o.jil)ii(M v lilobokoin, Po.sojilniea v Vitanju. Hraniluicii in posojilniea v St. .lip-ju ob Tajjoru in Ilranifnica in j)o.so.jiJnica \ Smarju. Od okrajnih' odboi'Qv so prispevali: {)o fCXK) Dinr ('i1!]'.' in i.ogatoc, po 500 Din: Laako in Konjiee, pe «JOO Din: Smarje, po 250 dinarjev Ivrežiee in S'o-stanj in po 100 dinarjev Vran.sjk.O. Od ob¦¦. V poslovnem Ictn 1024.-25. je na- raslo Mevilo podpiranih dijakov He nad 80, tako d.a so poslovni prastori premajhni, denarni pris[)ovki pa bo^p Vnidostovali i'e tedaj, ako bodo poltjg' Aiosodanji'n dobrolnikov prispevuli sq ji.civ.i. Z ozirom na to. da Dijaska ku^ Str*n 2. »NOVA DOHA. Stev, 146 hinja ne podpira sanio gimnazijeev, ampak tudi učence iz drž. trgpvske sole in celjskih mešcanskih Šol, se ape- lira zlasii na pridobitne krpge, da po možnosti podprejo lepo -stmnljenje in karitativno delo Dijaške kuhinje, • • j DruStveni tajnik prof. Mastnak ) poro>5a na kratkc o notranjem dru- ; slvenem 'postovanju. Preglednik rav- natelj Kralj poroča, da je riašol bla- tfajM) v popolnem redu ter predlaga ! dništvenemu odboru absolutorij. Na- predlog dr. Serneča se izreče najvaž- nejsim drustvenim funkcijonarjein še , posebna zahvala, . . j Pri wslueajnostilr opozori predsed- j nik prof. Kožilh na to, da nastopa Di- ; jaška kuhiaja 39 poelovno leto, Usta- j npvljenu jc bila 1. 188*5".-pod jako t&z- I kimi in neugodnimi razmerarrii, Njen ; prvi ¦predseänik je bil vele/.aslužni Mi- h.-i Vosnjak, podpredsednik pa odvet> ¦ nikr dr.- J osip Seniec, ki še danes vräi v društvu iato funkcijo. Dijaška ku- i hinja je bila'dolgo nastanjena v Ba- ševrliiši -in je- imela prvo ieto na hrani 10 dijakov. Prva njenagospodinja je bifa mau sedanjega haduoitolja g-osp. j Sivke v Št. Jurju ob juž. žel. Tokom ' časa se je dr-u.štvo začolo lepo razvijati : in jo bilo dolgo let edina opora slo- ! venskih dijaköv. na nemŠki gimnaziji i« .samostojnih aemäko - slovönskih \ gimn.izijskih razredih. Navezano pa jo bilo na gootilne. Sel'e po-preobratu, ko je zatVla Dijačka kiihinja kuhati v lnstni fežiji, se je mogla razviti do da- ! nes tako obairnega in löpega delokro- ga. Naj äe-oraenaino, da vodi Dijaško ktminjo skozi 19 let kot. predsednik prof. Kožuh, ki iina zlasti zadnja leta z njo ogTomno posfa, . ¦ : . . i ¦¦.. l'ri volitvah so bili i^voljeni do- sedaiiji drustveni funkcijonar ji. Pred- sednik jo prof. Josip Kožuh, podpred- sednik dr. Josip Sernec, tajnik prof. Martin Mastnak, blagajnik prof. Fr. Mr.ivljak, odbornika dr. Ernest Ka- lun in prof. Josip Kardinar, pregle- dovalca, . računov ravnateli Drago Kralj in prokurist Mirko MegKč> "Poicg Dijaškc.kuhinje deluje y Celju so, Podporne društvo za, xrevne dijake lia drž. r.eal. „gimnaziji v Geljti, ki yrcbkrjjuje dijakom brezpiačno sol- ske pot.tebHČine, v prvi vrsti knjige,- Drjvisia' kuhinja pa omogočuje- marai- katoreniu ¦> dijaku obisk oeljakih äol. Zi'asLi je potrebna radi tega» ker nudi hrano v prvi vr?.ti..onim dijakom, ki se f-oje K popoldanskimi vlaki voziio v bolj oddajjene.kraje. ¦ •. ,l'o Tiovcm iutu «¦a^fHf.-.ij^ odbojC . Dijažk^ kuhinje na vse narodue krpge, denarno yavode in korporacije prošnjo za, .novo podporo. Naj bi se ne naäel nihčo, ki se ne bi spomnil vsaj a skrom- nirn .p.rispevkom naše gladno, učečo se mladjnc. . Polit* ^jie vests. ODLOČILNI IHvREPT PROTI K'ATHÖU. Ministrski svet je' soglasno skleinl. d.a se ima proti HHSS upora- biti zakon o zaščiti države, ker je-ugo- toyljö],iO, ..da je Radiceva stranka za- veznica boljsevikov in da sodeluje pri načrtu bolj.sevizma, ki hoče izpodko- pati in porušiti temelje naše državo. Ukrapi se bodo uvcsjavili v prihodnjih dntah in bo vso delo van je Radicevo 'f-tranko do potlrobnosti ukinjeno. Pr- ve posledice tega vladinega koraka se že kažejo: 36 poslancev HRSS je na svojem zborovanju odlocno nastopilo proti Radičevi boljševiški politiki in njegovim zvezara s tretjo intemacijo- nalo ter definitivno izstopilo iz njego- ve stranke. Ti radicevski dißidenti, ki jih vodita posf. Jalzäbetic in dr. Hor- i vat.'sq te dni ustanovili laatno stran- ! kd',.in'se jim je dosedaj pridruzilö že okoli 200 closedanjih Radicevih kra- jeynib organizacij, ki vneto agitirajo ] za'-izvhja'nje starega radicevskega pro-' ßr&ina brez vsakih boljševiških pri- mesi. KNOTNA FRONTA NARODNE- GA BLOKA. Med radikali in samo- stojnimi deniokrati je dosežen popoln sporazum za vsa vofilna okrožja v dr- žavi. Med drugim sta obe stranki tudi j odobrili skupen nastop v Sloveniji z j nösilei list dr. Žerjavom (Ljubljana- ! Novo mesto), dr. Pivkoin (Maribor- Celjo)- in Ivanom Mohoricem (mesto Ljubljana). ¦ ! NARODNI BLOK V MARIBOR* SKEW OKROŽJ.U. Kandidatna lista Narodnoga bloka za volihio okrožje Maribor-Gelje jc gotova. V srezih Slo- j vonjgmdec in Prevalje kandidira g. ; Ivan PodlosniJk. župan v Ribnici na ] s!i)horju (NRS), kot njegov namtvstnik j i>a g. dr. Fero Müller, odvetnik v Ma- I riboru (NRS). Kandidaturo za sroz ; Gprnji grad je sprejel g. Janko Lešni- Ciar, ravnatelj Zadružno Zveze v Cefju, ¦ za srez-Konjice pa g. Petelinšek (JDS) iz Qplotriiw.* in pasestnik gosp. Seručer i <.SKS) kot njegov namestnik. Colo- kupna li.-ita Narodnega bloka za ma- ril>orsko yolilno okrožje bo te dni pred- ložena volihiemu sodišču v potrditev. I VELIKA SKUPÖCINA SBB V ! ZAGREBTJ. V nedeljo, 28. t. in. jt> pri- ; red.ila SDS v z^igrebSkem Music Hallu • sijajno obißkan zbor jugoslovenske dc- mokracije, na katerem so govorifi mi- ; nistri Svotoz^r Prjbičevic» dr. Prvialav Grispgo.no in dr. Gregor Žerjav ter se- i Ij.ik NacG Vuglek. Vsi-govori so .bili i prozeti prave jugaslovenskt* demokra- ; ci;e m nacijonalnost.i 'ter so izzvali )>o- j novae, burno aplavze navzočih. zelo številnih. somisi'jenikov. Zborovanje je poteklo brez incidentov in je pokazalo, : da pridobiva ideja državnega in na- i rodn.oga edinstva tudi v Zagrebu ved- ! no več pristašev. Kakor je viglet,ir se ; pričenja tudi v Zagrebu jasniti. • . j , PUgLJEVA.POLOMIJA V BRE-.1 ZlGAH. y tprek. ;dne 30. t. m-. je iraol ! Pucel'j v Brežicah sestanek svojih pri.- stascv iz brcži|kega okraja. Po nje.^o- veiii' gpvoTu se je na splosno željo na- ( vzo^ih sain.pstojnih kinetov oglasil k bosedi1 «lučajno riavzoci srezki kanidat i Narodnoga bloka g. Droferiik in V ' krepkili bescdah ožigosal politiko ljub- | ljariskekn. vodstva.SKS ter Puctjä sa- j mflga'/'I'iiclju" se kljub tsero naporom ' ni posrečilo najti pristaša^ ki.bi bil hotel prevzeti kandidaturo, iia njegövi liftti, Sic transit gloria — —. ¦' ' '"-'•' CANK0V V BEOGRADl' IK BÜ- KAREŠTT. Brilgarski ministr.ski pred- sedi'iik'-Cankov je te diii" posetil Beo-1 grad in"Bukaresto, kjer je imel razgo- vore s'predstav'niki vläd. Cilj njegove- ga potövanjft je bilo v prvi vrsti vpra- .sanje «kupnoga nastopa Jugoslavije. i-Jp.Igarije in lUnnimije proti komimi- sticsli'-propagandi. ••'REVOLUCIJA-V ALBANTJI jo koneala z znuigo ustažev pod vodstvom Alimeda bega Zogu, ki so po dolgili bojih zasedli v.so Atbanijo. Fan Nolli in ostai'i člani prejsnje vlade ,so po- begnili v Italijb. . CENJENIM NAR0ČN1K0M! Dcincištiji številki »Nove hober sifto priložili položnice, kaierih se mi) bkigorolijo cenj. narocniki pridno po- sluzevafi. Prosimo rsc', da btoQovolijo potavnnti vso zaostalo naročnino ier nakasiüi naroünino tudi vsaj še za fr? mesoce naprej. Posebno prosimo z-a- niudmke, da poravnajo vsaj naročnino za Mizfij. Nered v plačevanju nuročni- iw povz-roča uprari ninogo ncpotreb- nega dein tsled- cesar upamo, da bodo naisO probijo vsi vpoMevali, TJprava »Now Dobc«. ..**¦* ¦¦ ¦ . STENSKI K0LEDAR ZA LETO 19J5. je prüozen današnji številki »Nove Dobe?.. ¦¦ .",,. .¦ - • * *¦¦ * PR1H0DNJA* ŠTEV1LKA >Nove Dobe* izide v po?ideljek 5. Januar ja ob ttavadnem cctsu. Diievne iresfi. j KRAIJEVSKA DVOJICA V PA- j RIZU. Kralj Alek.sander in kraljica Marija sta prispela v petek, dne 26. t. m. v Pari/., kjer sta posotila težko oboleiega princa Arzena. Kraljevska dvojica potuje inkognito. AITNISTRSKI SVET je na svoji seji.dne 20. t. m. odobril kredit 5 miii- jonov dinarjev za popravila v drzav- nih iwlnicali. 500 tisoc dinarjev za luk'lezbo naše države n;i. mednarod- nem nrofo^orskem kongresu in 6 mili- jonov dinarjev za poprayo telefonske- zve/.o med Beogradom, Zagrebom in Sušakom. V prihodijjih dneh se imajo izpločtiti invalidom ., novi dodatki ,v. sk'jpnem znesku J00 mii'ijonov dinar- i jev. istocasno je ministr.ski svet tudi skleniJ, da se ima čimprej najti mož- r.ost za izplačilo diferenoe pri uradni- | sküi plaeah. | VIKTOR PARMA t. Na božični dan.-25. t. m. ob pol 6. zvecer je pro- minul v Mariboru po kratki bolezni j>kladutelj Viktor Parma-v(50. fetu sta- rosti. V. Parma je bil rojen 20. febru- cirja. 1858. v Trstu. Študiral je v Trstu, Zadru, Novem inestu in Tridentu: Ju- vidiOue študije je dovrsil na Dunaju in s!užl>oval riato v Trstu, Kooevjü, Kra^- nju, Krškem, Postöjni, Logateu, Kam- niku, Crnornlju in dvakrat v Litiji. Mod vojno 1. 1915. je bil kot »positiono sumljivv aretiran in nekäj'ca.sa zaprt, kmalu nato pa upokojen. Po svoji upo- j kojitvi ,se je nastanil-na Wunaju in se po prevratu naselil v Mariboru, ker v Ljabljfini ni nasel stanövaiija. S Par- PiO jo zatisnil oči za vecno eden naj- izrazitojših in najpl'ödovitejsih zastop- nikov ,slo\en.ske "glasbe. Poleg nebroj- nili m?mjsih skladb je Parrna skompo- t nir«.l svojo prvo opero >:Urh, grof celj- 1 ski«, rnode-jansko opei'o /¦Ksonijos in clramatično romanco »Stara pesem«, Poznejo je uglasbil operete >'Caricine Amaconke«, »Nečak« 'in >*Apol6nov Lramx. üskrbel je tudi gtasbeui del »Legjjpnarjt'v«' in »Rokovnjačev-. "Le- ta 1910. je dovršil svojo najveo.jo ope- ro »Zlatorog«. Parmino truplo so pre- peljali ^ nedeljo ob ogromni udel'eSbi občiustva iz mariborskega Narodnega döma na kolodvor in odtod v Ljüblja- no. kjor se je vršii' v pondeijek, 29. tm. popoldne svecan pogreb velikega pö- kojnikji in ljubljenca slovenske Maze; NUV MOST PRI RIMSKIH TO- PLlGAFi. Dne 21. t. in. je bil izrooea prometu novi movst med Rimskim'i iö- plicami in Ömarjeto cez Savinjb. S tem je tudi zelo olajsana zveža iz Ömiklav- zä na Sv. Jedert. - ¦¦ ' DTVORITEV N0VE ŽEL^ZNI- S.KE PROGE. Dne 15. januarja I92f> .se f-lovesno otvori novozgr'ajena proga Vurdište—Užice. ' ŽIVALSKE RUŽNE BOLEZ^I v srezu .Celje. Stan je dri'e 20. decembra 1924. Šiistavec: Brasl'ovcp: i zakužeio. dvöree. Sinrkavost: Trojane: 1. zäku- žon dvorec. Svinjska kuga: 2alec.:. I zakužen dvpree. ..././*-., SLOVENSKO "LOVSKÖ"'''MÜ1--! STVO V LJÜBLJANI naproša .stare in novopristopivŠe olane, da Utkojt po-. ravnajo clan-arino 50 Din, odnoeno. zapriseženci 25 Din za leto 1925., da .se zamore definitivno doloČiti naklada glasjla »Lovca«. V to• svrho bo S, L. D. oakalo in bo izdalo 1. številko j>Lpv~" ca« scle .sredi januarja. Kdor ne po- ravna članarine, ne prejrae lista. Cla- narino je po.slati na naslov: Ivan Zu-, pan. blagajnik S. L. l)., LjüWjana. ' ' \W>4 Oaljske noifioe. H1CDNI SESTANEK JDS za me- ' sto Gel je v sredo, dne 31. t. m. radi SilvOstrovega ve^cra oripade. Prihod- j rji redni sestano' redo, dtie- 7: 'januarja 1925 uir o. /.weev v rdc»Či sobi Närodnega dbma". 0¦"¦'¦¦' ¦'-¦¦ '¦"¦ *j OSUJNA VEST Notarski izpit je napravil v Ljubljani g. Juro Deti- \ cek, sin nolarja g.. J-u'ra Detička v Ge- Ijii. Cc.stitamo! . . ZAROOlL SE JE dne 2(5. t. m. g. Rudolf J'ajk, brat industrijalca g. Ka- rola Pajka, z gdč. Zlato Vranicw iz ' Karlovca. Nase iskrene oestitke! SMRTNA K0SA.. V celjski javni bojnioi je umii v pondeijek, dne 29. t. in.- ob 3. popoldno po dolgi težki bo- lezni.stavbeni mojster g. Leopold Mit-. toni v starosti 48 let. Pogreb se je vr- šii" v sreds 31. t.. m. popoldne. Pokoj- niku bodi ohranjen blag spomin! SMRTNA K0SA. V Cclju je umrl v sredc, dne 24. t. m. klcparski mojster g. Ivan 'Fkaberne. Pogreb so je vršil v petok, dne 20. t. m. na mestno poko- pafisöe. N. v m. p.! NOYI CELJSKI OPAT g. Peter Jurak jo bil v nedcljo 28. t. m. v župni (orkvi slove.siio instaliran. Cerkvene obrede je opravil mariborski skof dr. Andrej Karlih ob navzočnosti števil- nega pbcinstva in duhovščine. Novi opat jo znan kot na roden mož in .je prieakovali, da l>o znal svoje narodno proprioanje ludi ket naslodnik rajno- pa zavednogr» opata Ogradija povsod kvopko in odločno uveljaviti. POllCIJSKl 0DDELEK V CE- LJU se je v pondeijek. dne 29. t. m. presolil iz dosedanjih ¦ prostorov nix ' magistratu v poslopjo srezkega pogla- varstva, pritlicje k'vo. Policijska straž- niui wlanp v svojih dosedanjih pro- siorih v pritličju magistratnega po- sl'opja. Šclsko nadzorništvo, ki ja bilo dosedaj nastanjeno v pritlidju srezke- gu poglavarstva, so je preselilo v-2r nadstro'iMC. . PO'ZAR V CELJSKI KOCI. Ma- SieisLiwso zjatraj okrog.pol 7.; uro je izbr-ulinil p.ožar \ eeljski koči pod To-, störn. Zgorela je popolnomu cela stro-: ha in uTušt: Vnelo se je tudi že. gosjpor, darsko poslopje, katerega pa se je po- srecilo rešiti. Oskrbniku koče g.Selaku jo zgorei'o mnogo obleke, uniceno mn- jo skoro.vsc pphižtvo. V zmesnjayi mit jo bilo tudi več stvari-ukradenih, tako da utrpi skode okrog 0000 13. Vsled po? žara trpila precej. .škode mestna ÖbQü\$i in cc^ljska podružuica. SPD. 2ayaro-,' valnina je malenkcstna. Ogenj je naj- Ijržo'nastal iz'dimnika. '"¦ ' VM0R ALI.NESHEÖA? K .notipi'' pod ßornjim nasi'oyom, objavljeni y,- zadaji štovilki, smo še doznali sledeče:-.- Jdentiteto neznanca, ki ga je v noči od 21. na 22. t. m, blizu cinkarne povpzi| in razmesaril nocjii brzovla,k, se je po^ , srepilo. ugotoviti. lJiše ^se Jpsi'p Kprin- šok, bil je posestnjk v St. Jurju ob juž žol. in star 50 let.,;Ker je bil pokojnK uagnjen k pijančovanju, se smatra, da gre najbrž za n&srečo oz. za samoraor,,, NEZASLJJŽENA SREČA.Nažo- lezniški tir med Žalcem in St.. Petrom. sta so v samomorilnem uamonu te dni" vlegla 2 fanta (eden iz Gotovelj, eden.- iz Žalca) v.starosti med 20 in .30 let... Strojevodja, "ki jih jo opazil, je ustavil - šo pravocitsno vi'ak, ki jo privozil it ŽaTca. SESTANEK OHJl'NE. V .tetrtek. 8. januarja 1925 ob 8. ui:i /ve^er ^e vr-- si '¦ mali dvorani Narodnega doma ee-, stanok Orjune, ki jo obvezen za vse- clanstvo. — Na sostanku bo porocal,, ]5redsednik Oblastnoga odbora Ljublja- na inž. brat Marko Kranjec zla.sti p Ekonomski Orjuni. — Dolžhost član-.. stva jo, da se seznani o dolovanju tega, podjetja, ki je za naš pokret, posehno, Pri dopolnjevanju p^pi w ^^ b*^ ^^| wlfiSBQ QBIBW H Cons dopolnjenib steklenic Ste^ 0 12 3 Din 5*— 10— 17— 36'— I najsep^izinato, da se zabela dopolni izMaggi-jeveyolike originalne , steklenice, kor se v ton steklen.icah po zakonu sme shranjevati, oziroma prodajati samo M>«gg:iBj««a zabela in ničesar drugega. 3 iff* 146- .NOVA 0 0 L A . ^¦r»r * pa v Sloveniji, vetevažnega pomena. — K sestanku se vabijo somisljeniki in private)ji našega pokreta. — Odbor. SILVKSTROV VECER priredi kot vsako k*to tudi letos sokolsko društvo v v vseh gornjih prostorih Narodnega doma. Vabijeni so vsi prijatelji naše misli v mestu m okolici, ki se hočejo prj poMeni domači bcsedi in zabavi posloviti v prijateljskem krogu od sta- roga leta. Vstopnina jo letos lzdatno zixizana- in znaüa za člane in elanice «okolskega društva le 5 Din, za nečla- ue 10 Din. IN a .sporedu so telovadni in > godboni naštopi tor lepa polnočna ale- ! go*üa, NARODNI ClTALNICI V CE- LJU j*.(-i:z njene sobe v petek, 12. t. m. ukradel nekdo uovo žarnico, vrodno 0O,I)-in. Da RC je dotiteni do kaj takega drznil, niora biti pač propalica prve vTatfi. ("'ualnica obsloja že nad 60 lot in j€ bilo to prvo slovensko društvo v Gelj'i, iz kateregn so izsla po večini sedan ja društva Kl.iub težkim razme- ! ram in malim dohodkom vzdržuje Ci- : tälhku 4 dncvnikc in še drugo easo- j pisje, da ustreže svojim članom, toda najdwjo >bit:ajno tndi v tej sezijj ha aoboio 17. januarja 1925 v prid Oijaski kubinji v Celju v spodnjih pro- htorili Narodnega doma v Celju go.stil- ni^ar. KLVb ESPERANTI'STOV v Ce- Iju na/naiija vsem svojiiu clanora,, da odpade pouk dne 3. januarja 1925 ra- di raznih priroditev ter prične zopet- no -pou^evanje z 1.0. januarjem 1925. Nn ta dan se pobira clanarina in šol- jiixia za uiesee januar. Odbor. ČPREMEMBA POSESTI. HSo iia Ljubljanpki costi, last g. Kav. Baebler, Colje; F. König, Celje; 40 Din: učiteljstvo osnovne sole v Rog. iJlatini; 35 Din: šol. vodstvo Vetenje; 25 Din: Katarina Jirežnik, Št. Jurij ob j. ž.; 15 Din: Jos. Cepin, daveni upi avitelj, Slovenjgradec. ZA MEŠK0V SKLAD so na ini- cijativo mestuega župana v Celju da- rovali: po 400 Din: mestna obema Ce- lje; po 275.— Din: profesor.ski zbor roalne gimnazije v Celju; po 250 Din: Oljska posojihiica, Ljudska posojil- nica, Prva hrvatska stedionica, Alesl- na nraiiilnica, Južnoštajerska hranil- nica; po 200 I)in: Ljubljanska kredit- na banka, Robert Diohl; po 150 Diir. ! Jadi'an.sko-podunavska banka, Slaven- ! ska banka; po 128 Dm: uiMU'ljstvo mc- | stuih osnovnih sei; po 115 Din: uči- ¦teljstvo ineščiiiiskih šol; po 100 Din: dr. J\iro Hrašov(?f, Lasini dorn, dr. Erneht Kasan, Mirko Gruden, V. Arko, Kolenc in drug, veletrgovina Merkur, Franc Strupi, Josip Drofenik, R. 8ter- meeki in neimenevan; po (50 Din: go- stilna Kobek; po 50 Din: dr. Božič, dr. Orožen, dr. Laznik, dr. Milko Hra.šo- vec, dr. .losip Sernec, dr. Gvidon Ser- l'.ec, J). Kralj, .1. Smrtnik, A. Kuncj, L. Selisok, Fedor Gradisnik, J[). Sirec, uradnioe tvrdke Diehl, A. Gatej, Zve- 7A\ slov. trgovcev, Janko Rožič, dr. »StciJifolsor, dr. Raisp, Karol Loibnor, I A. Lukas; po 30 Din: B. Baebfer, R. Pernal, opat Jurak, Ivan Bovha; po 1.0.Din: nadsv. Lipold; skupaj 5158 di- narjev. Vsem darovaleem najlepša bvala! j ¦ ' ¦ ZA PROF. ANTON BEZENŠK0- \0 UVDSKO KNJIŽN1C0 na Fran- kolovem sta darovala mesto vehca na ; iiroh g: Dominika Bezenska po 150 di- jiarjev g. dr. K. Koderrnan, odvetnik v Mariboru in g. nadučitelj J. Bizjak v Colju. \m-D0LARSKf FALZIFIKATI. (Ra:tylas.) Na podlagi razpisa mini- strslva /a notranjo zadeve z dne 3. no- vcmbra 192-i, štev. 3548./D. Z. se ob- javlja: »Poslaništvo Ameriških Zjedi- njenih Držav je sporocito, da so se ne- davno pojavili na tržišču falzifikati ameriških novčanic po 100 (sto) dolar- jev, katerih opis K- slede^i: Falzifikat, j ki naj bi bil novtianica federakie ban- i hi (Federal Reserve bank) v Saa Franeiscu, Kalifoniija, U. S. A., seri- je 1914, nösi kontrohio beeedo d'scbeck«), na prednji strani nosi 8te- \ilko *4*, in na zadnji strani številko | > 13'; na falzifikatu je tudi natisnjena I slika Benjamina Franklina in podpisi Johna Durke-ja, heia. Zakladništva I Zjedmj€»nih drzav in D. F. Houston-a, tajnika Zakladnifttva. Falzifikat je izr- I veden na fotografski naČin (cliches photographes), tako, da je kliše na treh j'ustih tankega papirja z debelimi vla- kenci ifibres) med dvema gornjih pla- I sti papirja. Barva pecata in številk je I pravilna in vsplob je falzifikat dobro ' izvodtm in lahko prevari oko: En pri- merck tega falzifikata, ki je padel v roku ameriškim oblastem, nasi števil- I ko »D 726042 A«. — Mestni magistrat I c-efjski, dne 18. decembra 1924. — Žu- pan: dr. Hraäovec s. r. K0LEDAR NAR0DNE ODBRA- t\'E ZA L. 1925. Vsem župansiooml Ministrstvc za notranje zadeve sporo- ča z razrisom z dne 3. novembra 1924t I). Z. br. 10.448, slVdeče: »Narodna od- i braiia je uredila in izdala Koledar Na- ' rodne odbrano za I. 1925. z zelo bogato J vsc|jiiio naših najLolj priznanih pis- I i cv.,. pesnikov, prosvetnih delavcev in I I publicistov. Koledar je tiskan na 334 I flraruih najfinejsoga papirja, je j opreinljen z razjiitni irustmcijami in I stane 20 Din komad. Z ozirom na ve- liko pntrijotično nalogo, katero si je Xarodna odbrana stavila, in z ozirom na to. da ima ta koledar baš to svrho, da v širokih narodnih masah. propa- gira. idejo in nalogo, ki čaka naš na- rod in 7.<\ katero ga je trel)a pripraviti, Vain priporočam. .da se potrudite kar najbolj raLsiriti ta koledar tudi med j najširše sloje naroda. Spisek pred- : pfaeinkov je doslaviti. »»Sredisnjemu ' Odboiu Nurodne Odbrane v Beogradu, Stara Skupstina«. .....Z ozirom na gor- i>ji razjjis naroöani županstvom. da istoga na obiciajni nacin javno razgla- j su, zlasti objavijo vsem v postev priha- jajocim drustvom in drugim korpora- ctjam in koledar tudi sicer priporoče ljudstvu. — Srezki poglavar v Celju, dne 1J5. decembra 1924. —- Žužek s.'r. KOLINE NA STAREM OR ADV. Danes in juiri priznano dobre krvave, jetrne in mesene klobase s kislimze-' Ijein ter dobra vina. Za obilon obisk se priporoca gostimičar. 1606 V KuyCERTNI KAVARNI »CEN- TRAL« V CELJU se vrše vsak večer umetniški pcvski — baletno-komični plesni vectTi, pod vodstvom ravnatelja tenorista g. A. Dobrobotov-a. Veceri bodo jako zanimivi ter zabavni. Med odrnori tvira elitni orkester pod vod- stvom g. Güldeberga. Vstop prost. Vsa- kih 5 dni nov sporod. Ložo se lahko v naprej rezervirajo. Cel večer obilo za- bavc iu Fineba! 1599 V KONCERTM KAVARM »CEN- TRAL* V CELJU Mi vrs€ vsak večer elitni v$alonski konecrti pod vodstvom znanega kapclnika Cüldebcrga iz Finske. ^ Pobiranj« iiaklnd, davsčiii, taks in ob(% dokhtd. v doscdanji -timeri v mesecih januar in febniar 1925. (RAZGLAS.) Veliki zupan mariborske obla- sii jo z odlokom z dne 25. decembra tl., štev. 964/7 sporazumno z dclegacijo ministrstva financ v Ljubljani dovolil", da pobira mostna občina celjska teme- Ij^m sklepa obcin«kega sveta z dne 22. decembra t. 1. provizoricno in do defi- nitivne odobritve mestnega proracuna zakto 192^. y-mesecili januar in fe- bruar. 1925 po . Drama v 5 dej. po motivih istoimenske Leoncavallove opyre. V glavni vtogi Olaf Fönns. A7Af0 GABERJE. Četrtek 1(J po- tek 2. in sobota 3. januarja: »L/w6<7- zen«. Sijajna kriminalna drama v 2 delih. J. del. V glavni vlogi Mia May. — Nedelja 4. in pondeljek 5. januarja: rLjubezen*. IT. del. AH zahtevate povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih + „Novo Dobo" # Stran 4. > NOVA DOB A« Stev. 14-S h( t, rill J1KASTMKI'. Koiirjio in vendur jo volika dvorana > Sokol- skoga do;na< v Hrastniku dograjona in \p toiiko opreniljena, da se a- njej Jahko prirejajo gledališke predslavo in rtarodno voseliee. ttaj snio pa tudi zo težko eakali lega c.isa. Naši marljivi in podjetni diletanljo so nas holeli pri- jelno iznonaditi, kar so jim jo v polni jTiOJ-j posreeilo. Zveeer 20. t. in. so nas povabii'i k prvi uprizoritvi lope, a i-adi toJiko «toviinnstj osobja in zahlevo loni- peiHint'ntnega igranja /old lozavno predstave »Yolku^ina«. in uioranio ro- v.\ in pri>;nati. da s^ jim je v polni ineri posnriio! Vloge oo l.ile v dobrih rokah. vesfno nasludirane, naravno podava- no. kostunii histoi'irno zvesti, vodstvo igie posainozno kol v eelokupnosti do- vrsono, orke.st.or izboren. Nabito polna d\ovnna jo kar vršosa zasluženega aplavza. Da, la voivi nam je nudil kla- nkt.o-ui notni.sk i užitek. Jlvala, iskre- nu hva.l>i vsein skupaj in vsakomu po- srlx-i! OüUkuYAhJI'; ZASUŽMII CASiiCKY V SLOVEN J( ill ADCl:. i\ae.elsl.vo nasega gasilnoga druslva jo • zap.'osilo sko/.i Jug. (5ms. Zvozo v Lju- bljaoi g. ministra notranjih del za od- Jji\,o\at)M' gashVov Luka Pogorovnika. koJarskoga mojstr.i. Miroslava Pruša. ccvljarskega mojsda in posestnika in •JMilu: Pnisa. covljarskogn lnojslra in posesinika. vsi v S'lovonjgradcn. Na predlog ministra r.oiranjih del jih je ftj. Vol. kniljAloksander odlikovnl za nari sliridesollot-nr. pridno in vztrnjno delovanje v gasilshu ,r .:laf<> L-olapto /a oivjlne za singe. Öln*till vasfffiik. Obeni zbor Obceslov. obrtnoga društva. V peiek, due 2t\ t. m. ob 9. dopol- dne. se je vr.sil v JMarodnem don in fiki'nmuö obtskan Ml. rodni obcni zbo:' Obeeslovcnskega obrtnogn drustva v Cd.iii pod prodscdslvom načelnika g. Ivriiui Heboka. Iz lajnikovega porueiJa. ki je trajai'o nad poldrugo uro, je raz- vidno. koliko ogromnega dola je dru- štvo tekon» dveh lei izvusilo (poročilo 30 namveč obsogalo dolovanjo drušiva v za.dn.iih dveh Jelili). V ten» easu so m: potoin tajništva vlozilo nobrojno vi'o^.1 na razlicno korporacijo. (ako na mijiistrslvo z<» .socijalno poliliko fticde jooi'ganiza cijc dela vskega zavarova- iija. na trßovinsko minislrstvo znradi s/ddajii drwivnili nabav potoin obvtnih rsi'odukiivnih zadrng, na sinančno nii- niftlrslvo zaradi obrtnoga ki-edila, na liiiancmo delogncijo \ Ljubljani zaradi yJrovisokih t)ridobniuskili daxkov, ka- tojiui 1)0 nioralo inalo obrljii.šlvo si- guiiHt popolnoma pod loci. Drnsheno t-;i.iiil.slvo .so jo tudi kl'opko nvoljavilo pri volitvi v conilno komisijo, kar jo dalo OftTonino dola in povzrooilo mno- go stroskov, a usj)eli je bil vonean s ten), da so na vsoj erti zmagali kandi- fliiti, postavljoni si>ora/Aimno z obrl- llijni in tv^nvskhm oi'ßanizaci.jami. Vrsilo so jo (udi Had 20 ])rodnvanj ki so so tikal'a obvtniškega vprašanja. Kr«)no \semu poroeiln ]Vd jo na- rlelo porooilo o zakljuokn obi'tne raz- stilvi! lota 1022. v Celju. To povočilo se bo ob pi*jJiki objavilo, omenjamo pa lo toiiko. da izkazujo omonjuna razstavn okioj? 5000 Din probiikn in da obrlna raz:;tava v Celju ni dobila od vlado niti vinarja drzavne podpoi'o, dociin pa so dale niestna obcina celjska, trgovsko- obitna zbornica. v Ljubljani, okvajni za.stop celjski in druge kovpoi'aoije podpoio v .skupnem zne.sku 15.000 di- narjev. Na obrnoin zboru so je skleni- lo, da SG ima la. obracun predložiti svojocasnomu i-azstavnemn odboru v progt'od in potrditev. Nadaljo so ho sprejeli tudi. drugi važni. predlogi. ti- cor-i se nadaljnjega drustvonoga delo- vanja, ined drugimi tudi prodlog, da se ima tudi prinodnjo leto vrsiti obi- ^ajuii in toli pviljubljeni obrtniški pies in sicnr, kakor vsako fcto, tudi tokrat dne 1. fo)jruavja, nakar drustvo že sc- tlaj.opozfivja obrtnišlvo in njega pri- ! jatelje. : Volitov novesa odbora so je pre- Io7ila na mosec mare, za kar bo dru- jSfvn «L-li,.;>lo poseben nboiii zbor. Na lew zboru se iinajo I udi izpronionili cU'ustvona pravila, ki so že 32 let star* in vslod toga no odgovarjajo veo da- liasn.iini razineram. Ob i. popoldne je predsodjiik za- ki'jueil obeni zbor. Zveeer je privedilo druslvo v spodnjih prostorih Narod- l.ega doina zabaven voeor, ki jo bil i;ia\ dobro obiskan. SOh(JLSKi) itJUiSTYO Y (KUC iin:i svoj redid občrti zbor v e(?lrtek; 11. januarja 1025 ob 8. iiri zveeer v tolo- vadniei. Hnevni ltd: 1. nagovor sta- j-osle; 2 eit.an.je zapisnika zadnjoga oltenoga zbora; V>. porooila funkcijo- jiarjev. i\) tajnika, b) blagajnika". e) naoelnika, d) rsac'-einioo, o) niatrikar- ja, f) ^f-spodarja, g) prodsednika pi%o- svetjieg'.i ocl.°.cka.* i volitve; 5. slueaj- nosti. UraLe in seMre ])ozivaino k pol- aoštoviini 'iideiežb:. -— üdbor. Dospelost nokaterih po- rijodičnih taks. i < ip.'t/.oj'ilev Trgovskt1 in obrtniške /bornice v Ljubljani.) a; \)\\o 15. januarja 1925. je zad- nji torniin za placiio takse na reklcww v obliki napisanih in nasi'ikanih slal- nili objav. ki so obfsajo na ra/.nih kra- jib aii so izdelane na zidovih, ogradah. iramvajiii itd., kakor tudi v obliki svet- loluiil) objav. Co se taksa no plaea pra- vočasno, se naloži za kazon trikratna rodiia tuKFa (tar. post. 8. tarile k za- konu o taksah in pristojbinah). 1>) Od h'-nponoi alt (licirfendc. ka- kor ludi od tantijt'tn se plaeujo i>o pri- pombi ','). k taiit'ni postavki 10. taksa \ % Ta taksa .so niora položiti pri pi'i- slojneiH t'inanenem oblastvu v .15 dneh jio odobritAi bilance. Prokovaeenje te- ga loka si; kaznuje s trikratnirn zno- skoin i'edno tak.se. e1' Dopohutno praiosno 1akso.\)0 tavifai postavki 12., priponiba 12. ^za 1. H)2f)., kolikor no dosezn visine 500 dijiaiv'e»'. jc plaoati v celolnem iznosu do dno HI. janunrja 1025, ako pa tak- sa presega 500 Din. je plaeati v intern (Oku prvi cdrltvlni obrok za 1. 1925. Kdor ne plaea te lakso v doloeenem roku, plaea pol eg roduo ta.kse 8% za- mudne obrcsti in kot kazen so dvakrat- n; znesek nepoloženo takse. \ o) J)o &nc 15. januarja 1925 mo- rajo delniske drnžbe rtredložiti da.vč- neniii uradu aeziwmek otvorjenili aii tekottih rucunor v ininulem polletju in takso po 20 Din (na leto) prii'epiti na seznainek. Prepozno plačilo so kaznu- je s trikratno redno takso. d) Tocarinsko takso (za pravico, da se looijo pijače) za prvo polletje 1925. je plarati do 31. januarja 1925. Zakasnilov plaeilU so kaznuje s tri- kratiiö redno takso. Pravico za tocenje pijar morajo oni, ki vsled občutnosti to takse od lo- ta 1925. dalje ne narneravajo vec toci- ti pijuo, odjaviti he tekom 1. 1924. pri finančni kontroli aii pri financnem okrajnein ravnatclj.stvu. c) ] etna laksa po 200 Din za bi- ijetrde za 1. 1925. zapade v plačilo do dne .1.5. januarja 1925., sicer se polx>re kazen v izmeri trikratne redne takse. i') Takfo za vozila (avtomobile, fi- jakerske in polfijakerske vozove) jo ]>laeati v Ljubljani in v Mariboru do konca 'nioseca februarja, v drugih kra- jüi pa do hieseca jatiiiarja 1925, sicer se zamudhiku naloži kazen v izmeri trikralne i-©d.ne takse. Davek na- poslovni pro- mot od pvodajo vžigalic in cigaretnega papirja. Na inicijativo Trgovske in obrtni- ske /bornice v Ljubljani je finanona ! doiogacija v Ljubljani naslovila na vsa davena oblastva v Sloveniji nastopni odfok: j Po el. 8. toe. zuk. o davku na po- I .slovni promet oziroma po pravilniku k tomu zakonu je promet vseh pred- ' inotov drž. monopolov davka prost, ker ti predmeti niso realno, nogo fiktivno aii 7. državno davsčino povečano vred- nosli tor ,so večinoiha izraz državnih davp.či-n v' kakršnikoli obliki fer imajo i(> r nopt ej mxtdno doloveno prodajuo rflto. ! 'olegaeija je bii'a o|)ozorjona, da : ponokod da vena oblastva obdaeujojo : tudi promet z nekaterinii inono))olski- mi predmeti, kakor vzi^alicami in ei- | p.irclniui papirjem, ees da jo prodaja i prepiuseena pro.sti konkurenei. t Po razghisu oblaslne monopolsko u|>rave v Ljubljani z dne 22. niaja 1921V, st. o7./;-i-lÜ2:-{ (ür. 1. st. 51. ex I 192IJ) iji tudi po üovej.sih eenovnikih je samo prodaja v i'azßlasu pod IJI. na vedonoga luksit.rncga eigaiotnoga i papirja (n. pr. Abadie, (Hub, Golnb i. t. d.) prepuseena prosLi konkurenei. Cena tern vr.stam cigaretnoga J)apir.ja ni uradno doloceim: nanje so pobira samo jnonopolska. taksa ]>ri izvo/.u iz ! tovarne ('otičnega podjetnika. Ta pror.wi lorej brczdronuio pod- Ictjd duckn. Monopolairani cigaretni papir. kiiterega p.'oizvodnjo in jjroda- jo si je pridrzala Uprucu monopoloc mini a, pa se prodaja samo po poobla- «eenili prodajalein (trafikantib), po uradno doi'oeeni eeni (j)rodajalei d<»- hivajo ie 5"«-no inovizijo). J'l'tkoraeenje eon je propovodano I in kuznjivo. Ta lii'oinet ni obdaeili. Yziyalice so v Slo\'oiiiji nej»o])olni monopol, doeim so \ 8rbiji popohii mo- nopol. Monopolska taksa se pobira v domačih tovarnah slieno kakor pr\ lu- ksuznoin papirju. J-'rodajna etna je bii'a prod uve- ljavljon;i{.an cenovnika z dno 19. niaja 1924, Pov. br. 24 ])rodmot jiroste kon- kureiH'O, ?, tern cenovnikom i>a je mo- nopolska nprava pi-odjnsala. za coin kraljevino enohw obvezno c-eno, katere prokoraeonjo jo prt-povedano in kaz- njivo. rroinot je do uveljavljenja toga eonika davku zavo>:an, potoni pa dav- ka prost II 3! h I J. XL\! jioiorilo 1 Intel jxkeyit dnikicu v Žulcu. Znicc. (.'. tS. /i\, due 24. dev-enthra .1024. Danes se plačuje za la od ):)85() do y?)(X>, 7A\ Tin od S8OO— a850, za Ilia od o750-;j8(X) e. J\ za 50 kg. Zaioge se zolo skrcujejo in tržni položaj jo zolo krepak. Ivor so ni kritja za inese*; januar polrebnib innožin, je upati šo boljšilj con. Vse eaka na 4000 e. K. Saves limelj. druMev. Oglejte si n&iiiiniyiuii biiiiiiij! iü priTRAMC BÄR, L»;ibl}8na Cankarjevo nabreSje 5. V J)RŽ. VINAHÖKO IN 8AD- .iAKSKO 001,0 V MARIBORU se Fprejmojo 1. marra 1925 praklikcmfi (vajenci). Pogoji: starost najmanj 16 lot, dovrsona najmanj ljudska sola •/. dobrim uspehorn. telesna 8]>osol)nost. Prodnost imajo kmet.ski sinovi, ki osta- nejo poznejo doma. Praktikanti obis- kfljrjo ježikovni in racunski pouk. drugace delajo z drugimi uOenci zavo- da praktieno v vseh panogah šolskega go.spodar.stva pod strokovnim vod- stvom. Zato dobivajo stanovanje in hrano brezplacno tor imajo prednost pri .sprejemu za i-rihodnjo šolbko leto 1925./20. kot redni ueenci; v slucaju ubožno«ii imajo potom tudi prodnost pri podelitvi brezpl'aenih most v zavo- du in so ob zadovoljivein napredova- nju oprosčeni sprejemnega izpita. To je najboljša pripravljalnica za resne kmetske inladonioe z nozadoslno pred- izobrazbo za vstop v I. letnik prihod- njega šolskoga leta: bivsi praktikanti so potOiii navadno najboljši redni ueenci. Lastnoročno. na cel"o polo pi- sane in kolkovanc prošnje (kolek 25 dinar joy) za sprejem praktikantov je posiljali direkciji drž. vinarske in sad- jarske sole v Mariboru takoj aii naj- kasnejo do 25. januarja 1925 s sledeoi- mi prilogami: 1. krslni list, 2. domov- nica, 3. zadnjo šolsko spričevalo in 4. sprieevafo o nravnosti. Sprejem aii odklonitvn se naznani pismeno. Vsi drugi pogoji. za sprejem so razvidni iz tiskanoga prospekta (u red bo s pro- gramom), katera liskovina se pošljo zanimancem proli plačilu 5 dinarjov v gotoviiii. Nje ntibava sc priporoča. (JUADRA SKLADlSl'lA NA öU- j .ŠAKIJ. Jjirekcija državnih železniu v j Zagreb.i namerava zgraditi na Susaku ! 2 skladišei za biago j)rivatnih intore- sentov. Skladisea so iinajo zgraditi iz armiranega betona s pritliojem, 1. in jl. nadstropjeni in kletjo. (jlradbeni .stroski bi /nasali priblizno za kvadrat- ni inelev povr.šin(rnadstrop|a ali kleti | 900--1200 Din, a eolokupni gradbeni i stroski bi narasli na 10,000.000 Din. Navedena niagaeina bi sl'uzila izkljxuV no za potrdje trgov.skib in industrij- skih krogo\ v državi, z izjeino nokate- rih Mianj.šiii prostorov v pritlioju, ki bi bili na razpolago železniškim služ- benim orgajiom. odnosno organom po- rno r.ske oblasti. i^eleziiiska uprava bi bila voljna dati intei'osonloin potrobne pro^tort na razjiolago brezjii'acno do gotov.'ga roka, ki bi so določil. upošto- vajoe amortizaeijo grad.benih stro.škov na podlagi doseclaj voljavnih pristoj- bin za zaprla skladisea. Vse gradbene stroško bi morali nositi interesenti. In- teresenti, ki- st> za naert zanimajo, so naprošoni. da s<> ta.koj zglasijo pri Tr- govski in ohrlni.ški zborniei v Ljub- ljani. PliAŠKl VJJ.KöKJM. V Pragi so bo vrsil sj>omladan.ski velesejui od 22. do 21). marra 1925. Da so praški veleseji.ji zelo pi'iijubi'joni in da imajo I veliko pi'iv iacno silo, priea dejstvo, da prireji.ijo tudi inozcinsko vlado in jav- ne korporaeijo na ])raskih velosejmih lastne razstave. Dosedaj so so udoležife onicnjoü'h volesejinov razen tnjib pri- vatnil) jazslavljaleov tudi oi'ieijelne okspiulicije i/. "Italijo, I'usije, J>panske, Dansko, Molandij(- in posobno Fran- coske. ki jo imela na zadnjem volesej- mu \et'iko razslavo, obsega.joeo 1000 kubienih niotrov, na katori jo bilo za- stopanili nad 300 francoskih tvrdk. — Pro/ dvotna bi bilo v veliko korist slo- j \Oii.skoga gospodarstva, ako bi so tudi naši kj'o^i udeleževali pra.škega volo- ! sojina kot ]'azstavl.!alo.i. I UAZSTAVA ZA INDU8TRLJO I K(Y/ V MILANU. Due 22; januarja 1925 so olvori v Milann prva razstava zn industj'ijo kož. Razslava bo imefa posobno sckeijo, kakor: kožo za vse .stroke industrije. kožc za vso vrste mljev ii: za clrugo obulev, kožo za potniske lorbe, za prodmete za poto- v.'inje. za sodlarjo in /a vse vrste pa- sov: kožo za stroje in orodje za indu- stri.it.1 itd. lstoeasno se bo vršil: Kon- gros trgo\'eev s suvovo in predelano k^žo. iNarodni kongros indu.strijalcer obutvi in Narodni kongres |)rodajai'cev obutvi. | STSXIHNIN i ktistal ter brucina prost jo ; sve2e dospel. SANITAS, Celje <)i). To in Otto« J'ESNLSKO DELO V GROBU. iVenlavno je umrl sloveci sicilski ix»s- nik Sebastiano Satta. Pol'ozili so ga v grobnico. kjor je že ložala krsta • nje- gino heerko, ki je umrla 1. 1917. v olroski starosti. 1'e.snikovi prijatelji so nameravali položiti obo krsti v lppšr grob in .so tudi heerki nabavili novo rakov, kor jo bila prva žo na pol" stroh- nela. Pri prenosu so opazili, da je bit okoli deklicinega .strohnelega telesa' o\ il skrbno zaprt zvezek iz fmega in trppžr.oga papirja. Ko so ga odprli, rö jiašli v njem obsežno pesniško zbirko, ki jo je pokojni pe.snik pripravif samo sea grob svojo heerke. Sodijo, da so to nculepsi njegovi verzi, ki bi za večno izginili \ zomlji. za katero so tudi bili napisani, ee jih ne bi rešila prijatelj- ska jiozornost napram mrtvemu pe«- niku in njegovi hčeri. ,-Poznavalci an- gleske poozije so bodo ob toj priliki spomnUi na podobno dogodbo znanega pGKnika D. G. Ilosettija, ki je pofožil zvezek lepih in globokih pesmi v grol) svojo ljubice. Ko so eoz nckaj lot od- prli ob posnikovi nayzocnosli njono rakev. je llosetti opazil, da v njegovi pesmi so vedno živi ljubieina lepota, dočim so o\«najst potrrikov. (Novoletna resnihxa pravljica.) Mraz je bil, hud leden mraz. Na ja*nem nebu so gorelc zvezdo, še sapi- ca so ni ganila. Zazveneli so kozarci i* KipcU. . . »Bum« . . . topovi na Mi- klavškem hribu so naznanili novo leto. Btfe jo Silvestrovo in ravno jo odbila Uftt dvanajst. Tia-ra, tra-ra se oglasi poštni Wig; star, velik poštni voz obstoji pred mestiiimi vrati, na njem sedi 12 oseb, javno 12 in vsi prostori so polni. ?2ivijo, živijot . . .« se glasi po tušah, razkošno razsvetljenih, saj jpraznujojo danes po njih Ijudjo Sil- ve«trov vecer in ravno v tern hipu dvi- gwjejo case, da napijejo na srečno bo- 4oenost. »Zdravja in zadovoljstva v gpv.eni letu«, kficpjo drug drugemu, in «recc, ljubo ženko, toplo ognjišče in qteco dcnarja tor konec skrbi . . .!« ^bftko si nazdravljajo in žolijo in tekajo « kozarci, pred mostnimi vrati pa stoji jMfltni voz s tujimi gosti, z dvanajsti- |gj potnijti noznanoi. S potnimi listi so askrbljeni in iP^rciiiljeiii z bogato prtljago. Še daro- 91 /H> v zabojih za-te in zame in za vse IPHL v nasern mestu. Kdo ste, tujci, ¦jjpznanci, kaj hočete in kaj nam pri- »Dobro jutro!« pozdravijajo voja- fc* na straži in ^dobro jutro« jim ta Mjgovarja; pa je tudi prav tako, saj je iß odbilo dvanajst. Pa jih ustavi pred mestno hiSo jfraznik: *Ime, gospoda, in vas po- J$cV!« — »Jaz sem, no, jaz sera jaz«, $48ovarja prvi, ko stopa iz voza. Or- #k je, zavit od pot do glave v medved- jff kože in s toplimi s krznom podsiti- wj, ßkornji na nogah. »Mož sem, v ka- ftrega upa nestelo xemljanov; pridi jptri k meiii, pa dobis še ti novoletno ia#.Rvado, saj razinetavain z zlatom in » «robroni in z drugimi darili. Prirc- #i plese, 31 plesov po vrsti, več noči ft* ni na razpofago. Moje ladje so mi «»mrzjiilu na odprtem jezeru, a v moji pUwinn j« udobno. gorko in svetlo . . . yeletrzee sem, pravijo mi Januar. Ra- ««ne^nosim v žepu, same račune! . « Za njim jo izstopil drugi. Ze ua yprazu se mu je čitalo, da je rojen ša- lüvec. In res: bil je kolovodja različnih aabav hi neumnosti, aranzer pred- pustnih veselic in maökarad. Vsa nje- gova prtl^aga je bila velika sreča, o kateri je — smeje se — govoril: »Na pustni dan jo stresem v našo sredino, da se homo vei iz srca nasmejali. Za- bavati. razvedriti vas hočem, va« in .sebe, saj mi je od cele naše rodbine odmerjeno najkrajše življenje. Komaj osemiridvajset jih dorakam; vc'asih mi dovolijo še enega po vrhu, a to ni nič i več! Živijooo!« I Pst! Ne kalite nočnega miru, go- i spod!« ga opozarja stražnik. l^izpo- sajenec pa se zasmeje »To si pač jaz lahko privoščim, saj sem princ Kar- neval in potujem pod izposojenim imenom Februar.« I Vrsta je bila na tretjem. -Bog si1 : u.smili te suhe južine«, si je misftl straznik, a izrekel tega ni, kajii gospod 1 je drzal glavo silno pokonci. *Pomi- slite, sorodnik sem 40 vitezov in razen tega Tiajboljši vremenski prerok«, je dejal, a drugi so pristavili: »Mastna hhizba to ni, zato pa tudi nasvotuje nam v.sem sveti post«. — No, bis je pa . vendar fin gospod in v gumbnici je [ nosil šopek dehteuih vijolic. 7>Marc, spravi so!* je zaklical ce- trti in je pri tern zelo Ijuboznivo sunil svojoga prudnika, »hitro, pj-ijatelj, na stražnico! Grog nam pripravljajo, ali no vonjaš?!« — Pa seveda ni hil'o res, lo po prvega aprila je hotel poslati na- ¦ vihanec timerjenega gospuda »suho- lnigca«. Predstavii se in laden ič ni, a H svojim živahnim, veselim nastopom si je v treuutku vsakega osvojil. Vkljub < vsej svoji prirojeni podjelnosfi ni nik- 1 dar dosti opravil, a v srcu je uosis ve- , liko spošlovanje in ljubezen do praz- j nikov, ki jih je sl.ovcsno praznoval. j >Mojo geslo je: dež za sohicem mora ) biti«, se je hvalil sain, m največje ve- selje imam s proobfacenjem. Sabo no- sing prekrasne letne haljine, a neumen hi bil, ko hi se z njiini postavljal. No, ugajal pa hi vam vendar rad, zato sem obul svilene nogavice. in novo optnike. Kaj zato, ee si obenein grejem roko v kožušeku?!« , Za tern cudakotji je .stopila mfada (lama iz voza. »Gnspodičtia Maj« je zagosiolela, stražnik pa jo je ves zacu- di'ii poglodal. Bila jo nainrec; vlahneru, prozornem odolu, na nogah pa jo ime- la — galoše. Njeno svežo, zefeno kiil- cp jo bilo svileno, v lase si je vplela poinladanskih anemon, obenem pa je I vonjulu tako opojno po sniarnicah in po dišeči perli, da je stražnik moral1 kihniti. »Bog pomagaj, prijatelj«, je zaželela prijazno z nežnim glaskom. Saj pa je baje tudi bila najbolja pevka pod božjim nolncma; ne taksna, ki pre- pevajo po koncertih in v oporah, bila jo i.>evka majko narave. V njenih gajifi in na poljani je prepevafa sebi v zaba- vo in Bogu — ytvarniku v cast. V nočni omari je imela vedno Župančičeve poezije, ki so kakor smar- nice in dišeča perla. »Gospa prihaja, naša lepa, ljuba gospa«, je klicafo vse vprek, in res je prisln.: sveža, vsa nežna in mlada, zmaM'Ovita in krasna. Kakor rojena je bila za gostitefjieo, ki priredi vsako leto na najdaljsi dan razkošno piro- vanjo. Na najdaljsi dan, ko je časa do- volj za vso to dobi'ote! Imela je seveda srodstov, da bi si najela Iastno koeijo, a )iotola jo pokazati, kako je priprosta lu skromna, zato je prišla namenoma z drugimi na postnem vozu. Sama se- \eda ni potoval'a, spromljal jo je njen mhi.j,ši brat Julij, debelušen gospod v let)ii, športni obleki. Prtljage ni imel s «oboj, kdo bi jo tudi vlacil, kadar pri- tisno vroeina! Nosil je samo plHvalne blare in to ni skoraj nie. Gospa Augustova, ki se je komaj skobaoala na tla, se je predstavila kot trgovka s sadjem »na veliko in malo* tor posestnica bogatih ribnikov. Bila je dobfcla in vrocokrvna tor je jako ce- nila vrček hladnega piva. Vočkrat je citirala iz svetega pisma: rln kruh svoj boš jedel v potu svojega obraza« — in pristavila jo vsikdar: »prej pa ae lahko praznujoš »gozdni piknik in v jvscni tudi kakšno zabayo.« Ona jo bila mali. Za njo so jo olegantno priklonil eloganteii gospod, sfikar po poklicu, res jnojstei' barv, kar bi lahko pričali naši gozdovi. Listje na drevju jo pod njegovim čopičem spremenilo svojo barvo, da so postali losovi pestri, raz- kofini v vseh nijansah ruuioiio-rdeče- rjavih. — Vse umetnikovo premoženje jo bil pisan lonec z barvami in vsa nje- gova prtljaga. Gospod grajsčak, ki jo sledil sli- karju, je mislil le na svojo posestvo, na sotev in zolev in na spravljanje pridel- kov, k za zabavo tu in tarn tudi na lov. l'«ul jo hodil v Iovski oblfeki s p\isko na rami in s toii)ico, v kateri pa je nosil mesto strcliva — debelo oreho, Velik Iovski lies ga jo spremljal po vseh nje- govih potih, pa mu je bil obenem Čuvaj ogromne prtTjage. V vsaki grajscakovi bosedi je bila edina misel njegova: go* spodarstvo. ^o, velüco /?a sploh ni bilo mogo- re razumeti, ker je za njim prikašljal in prihrepal njegov naslednik Novem- ber. Bil je pohlajen, da bi za svoj na- hod potrcboval bolj hodne rjuhe kakor žopni robček in vendar bi naj pomagal služkinjam v drvarnici. Pa je tudi upal, da se pri žaganju in cepanju drv posteno spoti in prežene prehlad, ka- kor ga je že neštetokrat, saj je bil po- klicen drvar. ,Po dolgih večerih je na- vadno pripravl'jal drsalke, velike in male, saj je vedel, da bodo Ijudjo za- aii kniiiiu povprasevati po njih. Kot zadnja je stopila prod straž- nika fitara mamica in sivolasa. V eni roki je držala kotol z žerjavioo, a jo je vkljub temu treset mraz. Oči pa so ji žarole kot dve zvozdici in veselje je igralo v n;ih. Pokazala jc lonček z ma- lo jolko tor jo pripovedovala: Gojila jo bom in negovata in cakala, da postane do svetega veeera do stropa visoka in zablosti na njoj nebroj lučic in zlatih orohov in drugih krasot. Moj kotel mo grejo boljo kot vaše loneene peČi, pa sedem yca«ih k njemu in zacnem pri- povedovati deci pravljice, da jo vse tiho okoli mono. Deca namreč, a punč- ko »a drevosu takrat oživo in mali an- gel na \rhu streso svoja srobrna kri- ta, zloti z drevesa in poljubi na ^elo vso, ki so v sohi, pa tudi revoke, ki sto- je zuiuij pied oknom, gledajo željno to prclest m pojejo božično pesem o Bet- loboinu in o zvozdici nad hlevonj . . .«; rDovolj, dovolj! Vsi se poznaniov sedaj lahko potujeto dalje!« pravi stražnik, a iz sobe se oglasi kapetan: »Ne, počakajo naj, da jili spoznaino natancnojo. Lepo posamezno, drug 2a. drugim naj vstopajo. Potne Tiste obdr- žim jaz. za vsakega velja ravno en me« sec. Ko ta rok potoče, ga vrnem v vase roko, u pripisoni na njoiu, kako jo last- ! nik nam (k'ljanom ugajal. Gospod Ja* j nuar, kaj no, yi ste prvi! Bodito tako prijazni »n vstopite!« In vslopil jo. Kadar pa zatonc zopet leto dni v ' veenost, ti povem, kdo so ti potniki in kaj so prhresli tebi in meni in nam vsem. Danes so ne vem in mislim, da sami ne vedo, kajti čudni so časi, kil i živimo v njih. Ktran 6. • NOVA OOBA« Stev. 146. Haarmann in nj<3govl prodhoduiki. Nedavno je končal v Hanovru proces proti strahovitemu morilcu Haarmannu, obdolienemu 33 öadistic- nih umorov, ki ao inu bili vsi dokaza- m. Koliko ztočinov pa je ostalo so ne- pojasnjenih? Nohote se mora človek z grozo vprašati, ali je mogoče, da eksi- Ptirajo taka poživinjena bitja? Žal, da ja tako. Haurmann velja momentano za največjega morilca sveta, vendar nam tako krim. kronika, kakor zgo- dovina dokazujeta, da je imel Haar- manii predhoclnike, ki lahko z njim š> tekmujejo. Pariäki Landru tu skoraj ne prihaja v poštev. Najhujše zločince in krvosese je menda rodita francodka revolucija. Z ničemur pa ni bila Ftrašna perverznost bolje oznacena, kot 7 izreki vodečih revolucijonarjev, pri katerih sta nenasitijiva krvoloč- nost in grozen cinizem tekmovala med seboj. Tako se je izrazil Calier v klubu Jakobincev v Lyonu: ^Tristo izbranih gfctv nam ne uidu. Zvežimo vse okraj- ne predstojnike, njih pisarje itd. v sno~ pe, jih položimo pod giljotino in si na- to umijmo roke v njihovi krvi.« To usmrtitvi kralja se je izrazil isti krvo- ločnež: *Še petsto je glav, ki zaslužijo isto usodo, kakor than!« Jzreki Saint-Justa so sledeči: >Narod se lahko dvigne in opornore saino iz gore trupel. Cemu pomite je- Č«, bolje je, da se polnijo pokopalisca.« Najhujši raorilec je bil Marat. Hrepe- nel je samo po krvi. Umor v masah, to jo bila po njegovem ranenju edina resitcv republike. V svojem glasitu je nasretoval, naj se nečimurno pleme sovražnikov zatre do poslednjega po- tomoa. in priporočal je usmctitev gar- de; ni zasluženejšega dela, kot je srart- na kazen za vse Mzdajalcet. Na njegov ukaz sii je morilo in strefjalo vsevprek. V decembru leta 1790. je znasalo §te- vilo njegovih žrtev 20,000 glav; dve loti kasneje je njih število naraslo za ne ftnkrat ioliko in i>ar tednov kasneje jO bilo 270.0{)0 gTav, ki jih je zahtoval. Prialo jo-eelo do toga, da je deputacija iz kia.ia Cette v skupščini izreksa svo- io.o.|)žalovanje, da se ni po Maratovora. wkazu obglavilo 300.000 oseb>. Napram Barbaroucu &e je Marat izrazil: »Naj so mi da na razpolago 200 z bodali oborožonih Neaporitan- co.v ki bi nosili varnostnp naprayp na levem rokavu in prohodil bom. vso Francijo ter izvedel revolucijo.« T)a bi jim olajsal posel, jc predlagaf, da mo- ra, vsak arkstokrat nositi moder trak. Kujaliste je treba pocakati na preži na koncih cest in jih nato umoriti. C*e se nahaja med 100 umorjonimi 10 pafri- jotqv, to ne škoduje! V ostalem ie naj- bolj. varno,-da se usrarti vsakogar, ki ima nož, služa.bnika, nosi svileno oble- ko ali prihaja iz glerlaliRM. Povpre&io i8to število kot Marat, 'je zahteval Vadier, ki je-zaslopal mno- nje, da je treba >družbo« obglaviti, da bo-pognala nove korenine. Treha je jsurao« tristo .glav orlsekati. Druni to- rorisli so se prekaSali Maratove za- hWe, ne morda u. dobi^kažel.>nosti, teinvof iz same naptade do ub'jania in vsled Mvoje nodosegljive fantazije. Tako je monsieur Antonele zastopal mnonie, da inorajo vsi .Francozi imeti enako prernoženje in če se to ne da doseči. mora trptj'na prcbivalfitv,^ izffiniti s povr^jst Franoije, Fa.natični mor.ilec J^an Bon Saint Andrt\ je zahteva1, da pe rerlwcira število prebivalstva Fran- cijc no polovico. To idejo so rmi komai i?h\\\ iz glave. Collot de Torbois pa je ,smatral< da ^politiojio izliappvanie« ".Franoi.ie ne sme prenehati preje, do- kler \? do 15 milijonov.Francozov ne bo iztrebljenih! O'lviMfiOKt rs«sti in pIoM»n;a od lnninih f/proni^TT»h 2q ljudski pregovor pravi, da bu- "^o najhitreje ra^tejo ob polni luni. V ipokrajinah olj iSrodo'^mskem moriu pa živj že od starega veka vera, da imajo nekatere ekoljke, raki in morski jdži najve^jo te?,o ob fasu polne lnne. Jasno je seveda pri tem, da ne vplivn luna na periodično porast mi&ičevja in meea, marvel kvo^jemu. le na rit- mi^iii razvoj spofnih produktov, ka- kor opažamo n. pr. pri črvu »i>apolocf ki se v Tihem in Atiantakem ooeanu pojavljä v poaebno veiiki množini pri prvom In tretjera luninem krajcu. Opazovanja, kl sta jih izvršila Francoza Fage in Legrende, in pa skrbna merjenja naravoslovca Foxa so mnogo doprineela k razisko\anju odvisno&ti razvoja jajčec in drstenja od periodičnosti luninih izprememb. I'rva dva učenjaka stA ribarila na franoo&ki attantski obali in sta pri ne- katerih ribah zasledila nekako odviÄ- noet od stau ja lune. Tako se je n. pr. ob prvem in zadnjem krajcu pojavilo na morski površini na milijone in mi- Hione nekih rib, imenovanih Platyne- ries dumorilii. Ob s^ipu ni bilo na morski gladini niti ene teh rib, ob mTa- ju pa zelo malo. Fox je dognal odvisnost od luni- nih izprememb pri morskem j«zu Cen- trechinus setosus, kl ga je mnogo zlasti v obližju Sueza. Dognal je, da so i moške i ženske ribe polne zrelih spot- nih produktov vedno le neposredno pred šcipom. Drstenje pa se vrši pri polni luni. Dozdaj se öe ni ppsreciio spraviti ta pojav v zvezo z. winanjinii vzroki. Gotovo je le, da ne_ pride y po- štev niti temperatura morja, niti ki- bavica in tudi no jakost luninega svita. Zakaj imajo moški brke, žensk« pa n^? K o je bog ustvarii najprej' syet, potem . pa prvega človeka Adama, '&i prvi clovek še ni dobro ogledal božjega stvarsUa, ko mu je že postalo dofečas na zsmlji. Stopil je pred svojega styar- nika. te4* ga pohižno prosil,. naj mxi ustvari ki enega čioveka. In ko ijs Ada,m zaspal, mu je vzel bog iz telesa robro in ustvaril iz njega Evo, ki naj bi krajaala in si'ajsala Adamu rajsko življenje. In Adam je dejal Evi: :Delala boa, kar ti zapovem, zakaj bog sam je zapovedal, da mi mora5 biti pokorna.« Eva ga je spočetka res ubogala, ko pa se je nekoliko privadila, ni ho- teila več poslušati njegovih ukazov; povhpd je hotela uveljaviti svojo voljo. Cira jo je Adam poslal po vodo ali kam drupam, mu je Eva jezno odvrnila: ¦"All nimaš sam nog?- Adam se je šel pritožit k dobremu bogu, da ga Eva noče ubogati, ta pa. mu je reket: * Ali niniaä palice?« Tedaj je Adam svojo ženo poštono naklootil, toda ona je bila posihmal šo Ik/'j trm&yta. Dobri bog je opazoval deio svojih rok, ki že v raju ni harmo- niralo. Štopil jenekočk Adamu, rekoč: >>Cakaj, pomagam ti iz zadrege.« Pljunil je na prste, prijel s temi prstl x'Vdama za zgornjo ustnico in sprego- ^oril: »Sedaj ti zrasto pod nosom pray taki.la.sje, kakrsne imas ixti glavi. In &? pbrriigas s temj lasmi, se te bo Kya böla in te bo ubogala.« ( . ;. ... Adajnm so rea zraštfe.brkc in Lva se ga je straino bala. Š^a; je brez ugo- vora, kamor jo je postal. Pozneje se ji je'zacela zdeti ta stvar »sumljivft in kor je b.ila vladežpljn.a, kakor vsak a. z#n- š)ka, je sla nekoč k dobremu t>ogu ter ga prpsifa, naj ,nare(3i tako, da bi ra- stie tudi pod nipnim nosom brke, Toda dcjbri lx)g joje apodil. In tako jt a^talo vse. do daziaBnjega dne, da ima raoeki brke, ženska pa rie, in zatp.mora žen- gka möskega .ubogati. fiOVO lijETOj; ZIATOROC Princ Jerome si je domišlj«vai, da teče po njegovih žilah več krvi,Na- potooma I., nego po žilah Napoleona III., ki mu v dusi ni mogel oprostiti, da jo poMa! ces.ar, djpčim Jerome ni bil rUcY Bil je strašno ponosen na to, dft je podolxjri velikemu cesarju in do- raišljoval si. jc, da mora vsak mimo- \ ido^.i prvi pögled spoznati to socpd- stvo. Sicer pa ni Lmel pri sebi nikoli drn^npra denar.ja, neVsaka naša nova kuharica go\ori sSpočetka: kokpsi gospoda žup- nika. CjQz nekaj tednoy pravi: nase-ko- koši, potem pa takoj: mo je kpkoöi.« * * * Voltaire.se je izprehajat nekoč s svojira prijateljem, ko je prišel müaio d ihovnik z najsvetojšim. Voltair se je odkri). Prijatelj ga je začudeno pogle- dal, «>a, kaj si se ie pobotal z bogom? > 'Pozdravljava se. sicer pa ne občuje- va«, je odg.ovoril" filozoC. ¦ * * Dama, srednjih lei, toda zelq lepa, s*e je naslajala pri pogledu na svojo lopolo pred zrcalom in vprašala svojo hčerko:. »Kaj bi dala duäica, da bi irnela niojo lepoto?« — »To, kar bi dala ti. mama, če bi imela moja lota«, jti- cdfrovorila hčerka. ¦ * • Tšeka dvorna dama je Sla k spo- vodi. Duhovnik jo je ifpraäeval teme- l.jMo o njenih grehih. Ko mu je pove- (jala vse in olajftala svojo vest, je bis mož tako netakton, da se je zanimal za njeno ime. »Moje ime, duhovni oce, ni greh*, je odgovorila dama. Josip Brinar: //s po olioliCE csjslii (J)aljo.) 11. Ob Hudinji pod Pohorje, Zapustivši mesto na mostu preko Koprivnioo, s^ ljapotimo mimo zgodflf- vinsko zaniiuive n.'rk\ice sv.Maksim.i~ lijana proti sevej'u jvo drzayni cesti, ki driiskozi Oabrje. To je eno izmed ti- stih redkih 'sloveiiskih imen, pri fcar- terih se nemtskzni* jo naj demo! a d6 hu- domusni prijatelj. ..Zato nam je pa tudi »ljubezen« tako tajmstvena ka^br razlaga imena »Ljubocria«. — Govorec o I.jubljani, pravi odlicni strokovnjakt vKoreri >L'ub« so Šlovonči jn'evgeli nnjbrz od pi'ebiynlcov, k,i so pred n-ji- hovim prihodöm y toh krajih stario- vali.«*^ Tej trditvi sioer ne bomo wgo- varjali, toda yzlic teinu se "mi'zdi prav, ako poižkusimo najti vsaj sled, ki "bi ut(ignila voditi do ražlage korwia vlj'ub«. Ako pretaknemo zgodovinsko vire. najdemo za ime Ljubečha (leta 1436.) -an der Livbiczen«, po«neje (1480.) »Lubicz« in nato (1500.) zopet »Libitschenc. Ta imena krtžejo, da se je prvoten koren poleg »lub« glasil tu- di vlib«, kar nas opozarja na skupino imen: Libna (pri Vidmu), Liboje (pri Petrovčah), Libanja (pri Ormožu) ia navsezadnje' tudi 1 Liana (v narečju ^ljubljanskih srajcO. Ako pa vsa *a imena poatavimo na realno preizkuÄ- njo, hot»č izfrlediti kako skupno zna.- . čilnost.toh krajov, sp nam pokaže, d«. jc povsod obilo vlage, bodisi močvir|a ali večjG tekoče vode. Spominjam se, da so neki jezikoslovci" »dognali« o I iitmškem »Berlinu*. češ, to je meeio I *) Ramovš, Slov. gramatika, 68. $*ev. U5. ¦ NOVÄ.ÜOBÄi Si fan T. ob močvkju (ob Sprevi), ki so ga Lu- čički Srbi iraenovali *porLin«, a »lin« baje pomeni v tamošnji srbščini »moč- virje«. Po metatezi bi torej imeh tudi t imenu »Berlin < Qi = il) okrnjeno obliko našega korena »lib« (ozir. lub). — Prijatelj, prebogat na domislicah, nas he prek&si, i-p?., tudi rastfinsko lubje« spada le-sčm, zakaj tudi pod suborn je ohilo vlago, kadar je drevje meževno. Na to opolzlo pot sicer ne böino sledili;, a dobili smo vsaj precej verjetno-steel, pc kateri bi mogli raz- -tölmaciÜ našo /amočvirjeno »Ljubeč- no« . Na drugo sled, ki bi nas privedla nst: staroslovenski »IV« (= grič), pa ,se veaj pri naši Ljubečni ne bomo dali speljati. • Vrnivsi se k Hudinji, pridemo v . Skofjo vag. To ime bo vsakdo na prvi pogled raztolntačil tako, kakor n. pr. Skof jo Loko, menec. da so bifi naselni- i-ki-te vaM podložni škofom-graščakom. : , Von dar- su mi 7di, da se ni nihče ne- ; opörecn-o dokazal, da bi bila ta vas ! kdaj v posesti katerihkoli skofov. Ra- ; zen tega nas tndi »irbarji privedejo na ¦domnevo, da se je ime Škofja vas iz- 1 cimilo iz osebnega imena prvotnega • naselnika, ki sc je pisal »Pišol« ali ; > Pisolfv afr fcako slično. V listinah ¦¦•najdemo namreo. zabeležena imena: ; Biseholidorf (1. 1457.), Pischelsdorf 1(1474.) in Bischalsdorf, a nikjer ne nahajarao dolc-čilne besede »Bischof-«, kakor vidiuio to pri imenih drugih fcr&jey, ki so bili skofom pod- ložni. V nemšikh grajskih pisarnah so prvotni ^Pischelsdorf« prekrstili v ¦.* Bisch of-dorl« in tudi Slovonci so v poznejkt dobi začeli pisati dobesedno provedbo »Škafja vas«, namesto da bi ostali pri starem imenu »Pišel«, ki se je kot osebni prümek ohranif še do da- nasn.üh dni. Na gričn i.ahodno od Skofje vasi se- je r&zprostrlo selo Prekorje. Caz to grit-evje je naraven prehod iz Hudinj- ßkg doline v /elene loke, razprostira- joče se sredi go.ščavja. Zategadolj so tudi naselbino ob prehodu erez gore istienovali »Prc-gorje«. Predlog »pre-* y.naci namreč v krajevnih imenih »pre- hode«, n. pr. Pre-dei, Pre-vatje (kraj, kjl.ja, uzremo razškroplje- ijo solo M'rovec. Näselnik, ki se je udomacil na tej obširni loki, je dobil p^riimek »Lokar«, a iz tega je po iz- petjanern pridevniku nastalo ime »Lo- l^rovec«, Ime za/.namuje pravza-prav •^a.selje, zadrugo >-Lokarjev«. (Prleki tn taki vasi rekli »Lokrovci«.) Šmartno (Sv. Martin) severoza- hodno odtod nae raika le zaradi Roi- tte doline, nad katero se severovzhodno dviga gozdnati Roznivrh. Iz korenike ^rož-« 'inwimo obilo krajevnih imen: Rožnik in Rožna dolina (pri Ljublja- . ni)t. Rožek in Podrožčica (na Koro- ' '*) Morebiti spada le-sem tudi JPrebold« ^pri öt. Pavhi), k.ior je pre- * jhod ' prevalj) iz Savinjeke doline v Tr- boyelJHko kotHno. Nedvomno je, seve, da se je poznojši v-botd« izpaöil iz neinškcga »-wald^ (Prag-wald). /T^ * •¦/¦¦¦ '¦^•i ¦ ¦ . . . |L ¦¦ - doö&o- žkem), Roano Cob Savi, zan. Rajhen- bürgu) i. dr. VKoobce se raztagajo ta imena it »vom* (uem. Rosental itd.); nekateri razlagavci so zaSli tudi na mokro »soso*, menda pač zato, ker rastlinstvo doti^nega kraja ni kazalo preveč »rož«. Pa je ree tudi hekam neverjetnö, da bi n. pr. pužcobrii, z go- zdovi ir. ermovjem pokriti »Rožni vrliT dobil svoje ünt po *rožah«,ki jih nikjer ni (vsaj danažnje dni ne vec)l In tudi Rožne doiinc'ne odlikuje obi- lica rož; par. pa }e spomladi vse v evet- ju sadno drevjo, ki ga j« tod ros obifo. Toda |K> evet/u bi so morala imenovati >Cvetna dolina^ ali kako slicnö (prim. Cvetkovoi pri Ormožu). Ker smo torej nezaupni do »rož« kakor tudi do »ro- so«, pojrlejmo se drugam po prirodi! i S skupnim ixnonom »rožje« imenujejo vinogradniki >rozg«ff (mladike), ki jih porežejo 9 trsov. Ponekod pravijo tudi dračju l'suhemu vejevju, grmovju) — »rožjo«. In ta razlaga (iz: >.rožja«) bi dobro prestala realno preizkušnjo na nažem zarastlera »Rožnem vrhu«, a najbrž tudi Lc na marsikateri- $T\i%i I vl'ozio( , . .;,. ^. 1 Povrnivöi &a k Hudinji, pridemo ' v VojYiik, Krtor hi hotel* izvajati'to kra- j jevno ime iz korena »voj-= (t. j. voj-.-l rik ~ vojak), bi za&ol kar precej y za~ gato; zaknj onirati se ne bi motrel niti na zirodovinske vire niti na ptirodne značilnosti. Takoj pa pridemo na pra- | vo slfid, ako upoČtevamo glasošlovno pravilo o izppidn soglasnikov. Kakor i pogosto opazujemo izpad ^oclasnika : »v» (n. pr. hvoja -— hoia; obvlak ~-- oblak, hvosta — hosta), prav tako se tudi mnogokrat obrusi »h« v zacetku besedo (n. pr. hvala — fala; h<*em (ho- fem) — čem). 7*0 le-takem pbrusenju z<\čotnega »h^ je nastalo tudi ime »Voj- nik« iz prvotrep-a »Hvojnik«, kar bi pomenilo kraj s hvcjevjem (jelov.jem) v bližini. Ta obmšeni »h« pa se je ohnmil Sg v nemAkem imenu »HoHe- nenr«r.c 0. 1iaF). ~ Hoh<«neke: 1. M73. -¦ Honhec); tudi ponemeeni tržani so nekoc iz^ovaTJafr-te ime »Hojöek«. Soverno od v'oinika je grad *Ta- boic (ugoden tubor ob sto^ju potokov, ki tvorijo nekak otok) Uiv prerej poleg ob Huri in ji Vi&ila vas. Ker sta grad in vas v izraziti nižini. ne moremo misliti na "Vi.sjo vns«< (i. j višje stojeoa vas)t ampak raztolinačiti moramo ime iz sadno^a'drex'esa >višnia«. Tö razlägo potrjnkMo urbnr.V». kier je zapisano 1 U. 1^76.) »Weyxeldorf«. (Prim. VU- iija gor a == Weixelbürg aa Dot). • PrcnJeu nadaljujeoiö pot ob H'u- dhiji, pöglejmo na sever pod Konjiško gbrol Tii rÄdenemo na Frankolovö! tuje zveneče iino šl razfožimo iz eweb- nega irnena »Francolo*, ki je bil nekoč lastnik tamoinje grascine. Poleg te tujke imamo pa so ohranj^no doma^e iroe vasi »Loka«. Pod visokimi peci- nami goi^) *S1e.tiice« (t. j. skalne stene) sioje 'se razvaline »Lindetixi« (Lan- deck). Ker imamo juzno odtod še olira- njt^no slövensko imi1 «TApa* t&r stoji tudi na' s'evorhem pobočju Stenice za- selje ^Lipa«', näm j<; seveda tudi jasen tk>stänek Imena *Liriäek<- (tinde* — 'Upa.)'. ¦"¦¦¦ ¦¦¦* ' •¦* ::- Vzhodno od FrankoWega na pen bočju Konjiške gore so Črešnjice. Ker je tod prehod »črezcr goro, so nekateri tolmačili irae iz >-Orez-nicec; drugi so i^kali koren v »čeren« (= pecina); a sprico nejasnosti listin (1. 1262. naj- dorno »Srenowiz«, 1, 1402. pa »Cher- steten«) o>^tanimo za zdaj se pri slad- iih ^čre&njah«. Juino od Črešnjic nalekimo na iz- t^nino¦ Ktxnimiy-o fsfičtto va#. Premožnih ghintarjev r^fi ne dobimo v Lačni vasi, roda zdi se mi vendarle prosmelo, da bi izvajai'i ime iz ^lakote*. Ogle j mo si ozemlje! Zaselje jo raztroseno po ostrcnv prcbenu. ki se na sever strrao sptifi^a v Rove (t j. v jarke, grabne), na ju^ pa je zopot strmina v Male Do- le, tako da t*!pijo koce kakor ob sle- menii na strehi. V täkih terenskih raz- merah je vožnja pač zelo težka. Zate- gadelj so so.probivaici posluževali naj- več le »vlaka* t. j> sprcdnjega dela vo/-i, s katorim se vlačijo hlodi iz go^di, in po fej znacilnosti opravila so nawflbino imcnovali >»Vlačno vas«. Po obrnfienju zacotnega »v« je nastalo iz »Vlacna vas« eodanje ime >»Lačna vaa<'. KrenivSi nazaj k Hudinji, doape- mo v Noim cerkev. ki pa se je tekom stolotij mocno postarala; saj najdemo že 1. 1LJ36. zapi.sano »noua ecelesia<*. i Proti zapadu oh potoku Dobrnici mirfo I.eml)epga (rwra* Leumburoh, 1213.; Lengeoburc, 1224.) dospemo v />r>bn>o To ime ima za podlaco sloven- ski vdob« (hr»8t) ali morobiti *dob- ravoc (Hain). Ker je osnova besede j sltfna . pr;dovniku >dobr« (— gut), zato so menda Nome? grad »Dobrnica* 1 inienovali »siutonock«, In že listinc iz 1-i. Htoictja govern o nekem graäcaku Ptlipu Gutenekarju. Malo verjetna se mi-zdi obratna razlaga, da bi namrec slovenska »Bobrna< izvirala iz nem- vškega osebneg.x imena »Guteneck«. Ob Hudinji severno od Novo cor- kve sta grad in va.s Socka. Tu so začne divjeromantičnn. sotcska; po glasovni redukciji in asimilaciji (ies — ts —- c) .»o nastalo ime >• Socka«. (Prim. tudi. Sorko. ob Piresnici. sew od Petrovč!) Na severnem koncu aoteske ob Hudinji je trg Vitanje z razvalinami svojih dveh gradov. Zgodovinski viri nam povedo, da so že v 12. sloletju (1155.) tu gospodarili vitezi : Witon- Stainif, Najlazje bi btta, seveda, raz- laga- imena >Vitanje« iz tega plemi- žkega priimka. Ah verjetnejae se mi zdi, da se je Vitanje imenovalo po cer- kviei Sv. Vida (= Vi.tuf), ki stoji se- verno od trga »v Hudinji«. Ker je ta cerkvica (sedaj podružnica) sezidana, na kamenitom, požčenem svetu, so jo '&tari tržani.5e pred nedavnirn časom .irneüovali *St. Veii am Sand«, a v pr- vi dobi so jimenda rekali ^vSt. Voit am Stom*. Iz tega irncna je nastal nemski vWitonstaine — Weitenstein«; Sloven- sko -Vitanje« pa ima za podlago ime >-Vit' (V'id), po kalerenvse je nasefjo- nec imenovalivVitah« (kakor n. pr. Pelran, Celja.n), a po neutvizaciji je '¦nU8tälo krajno ime »Yitanje«. Ob vznožju Pöhorja, vzhodno od Vitanja, stoji \ns Stranice v nekaki kotanji, kjer sf- jo najbrž nekdaj raz- profitiralo jozoitp. Ker je naselbina nokoliko *v stra-n« od glavne prompt- ne žile (ceste), zStraniče*-. (Prim; pogosto ime »Stranjo^, n. pr. pri Smarju, pri Rim. TopHcah.) Nasefbino >za reko« (Dravinjo) so inienovali »Zarecje«» a po izpadu glasnikov se je to irur spremenilo v da- liašnjc *Ztece<. Ob imeüu > Konjicß« bi utegiiil kdo misliti na ^koiija«, drugi zopet na •¦vkonoe«, kakor res veckrat naletimo n. pr. na njivo, travnike »v koncehKutlo«, in iz tega osebnega ime- 1 na bi se dale izpeJjati tudi naše »Ko- njioof. -'¦ (Dalje prih.) je VidttO pa futnmja ' Cglfjte si svetoviiH zniumke 2—1 Coty, Houbigant, tjogcr & Gallet, Piver, Calderara itd. C» & L fi* ji ft Srečno in veselo N LETG -,leM vsem ce ie.nlm stranuam, kaKor ludi vsem pnjateljein in fridiicem Josip Tomažič, kojaškl mobster, Cülje, Giavni trg St. 10. 1925 VesdJ© |H©^© Itte želi svojim cenjenim strankam Franc Krajnc, bri\^ec Pioda sc velik, dog moSki 2-2 kožtttl ves podstavl;enz lisičjo ko^o, posebno pri- ip iven za avtovo'.nje. Kjc, pjv^upravniš tvo. V brivnici Koštomaj striienje eamo Dim 5*— IŠtotatn ba-uftehje britev, Skarlj, Rllett, no- žev, kuhinjskoga in raznega orodja. Straa 8. »NOVA DOBA« Stev. 146 1925 VESELO IN SHEČNO NOVO LETO ŽELI CENJENIÄl STBÄNKÄÄ ZVEZN st TISKÄRN Ä IN KNJIGO VEZNICA obrecno in veselo /lovo leto jjeseto in sreeno 7?ovo fefo zeli svojim fcnj. strankam fllnrija Dergos iitaije perils Cosposka ul. 17. 1 925 Prao srečno Novo leto usem cenj. odjemalcem želt IGNACIJ ŠIMENC, ščetar Kral ja Petra cesta. Vsem svojim eenj. strankam želi prav srečno flovo leto MlHAEb ŠE^BEG. krojae. Vese/o in srečno Novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Josip Kos, čevljarski mojster, Ljubljanska cesta št. 10 Veselo m srečno NOVO LETO fel'in vsem svotlm ce* f. cdlema'crml*isfrankemttrse prlftoroCam še *a nadaljnle ianp«nfe in naklonienost Martin Orehovc» brsnarski nto|st«r. Gosposka ullca št. 14. Srečno Novo leto želimo vsem cenj. stalnim gostom hotela >Pri poiti« JAKOB, plačilni natakar. IVANKA, donašalka. ze//üse/n ces?/. oe/jfema/fcejp ^STašrfb, Ce/s'e. Srečno in oeselo flouo leto Zelt vsem suojim cenj. sirankam flmand Pepernik, briuec, Prešernoua ul. VESELO novo irro zeli svojim cenjenlm odjemalcem fllSJZ KROrilC 19ZS Sr^ČDO iD v?s^Io NOUO LETO želi vsem svojim cenjenim strankam Franjo Dolžan, kleparstvo in vodo- vodue inätalacijc Celje. I92S vr /. "r oft fotograf ei/e. dftajtagova ulies>. Lt«v. 146. »NOVA DOB A« Strait 9 Vse polrcbščhie za fotograflranje:p!ošče, papirjl, kemtkalije, zdek», kadunjlce, prožiia, stojhla, ko- ,v!nasta 5n lesena, rubinaste svetlljke, lijakl, \ •menzure, suSUna stojala, koplrne skoblce, vinje- tc obrezovalna peresa, lepila, lazurne barve lid. 2 po zmernih cenah pri 2 v «nltgarna in frgovtna nmziKalfJ ** PriporoČa bogato Izblro ***, leposlovnih siovensklti in Šaeinfel**** Hnjjg, kakor tudl mladinsSte Knjflge in SliKOVlitce. — Bogata zalogaumetniSkih silk. ČasopKse v vseh jezlkih preskrbi v nafkrajSera Času po originalnlh ceiuih 4-4 v prijtoo norVcšHo j« stož« dosjuio. priziiano SKtoWo proti slabo$rtfudsH taljo ! za edrasle HaHor za otroH«. | Pobi 5c pri | Saniias, Ceije. 63 | i Učenca sprejme fotograf JOS1P PELIKAN, CELJE. Priporočam svojo veliko zalogo Dß Foko delane, iz Iastne ope- k»me, po jako ugodnih cenah. Ivo Cater, Spod. Hudinja pri Celjai. Vabilo na XXXI. redni oMni zbor »Hranilnice in posoj?!nice na Dolu reglstrovane zadruge z neomejeno zuvezo«, ki se bo vrSil cine 17. januarja 1925 ob 2. uri popoldnc v posojilniški pisarui na Dolu št. 6 po slcdečem dncvncm rcdu: 1. Porofilo o delovanju zadruge. 2. Odobrenje letnega račurin za 1924. 3. Volitev dveh članov načelstva in vo- litev nadzorstva. 4. Čitanje revizijskega porofila Zadružne zveze. 5. Slučajnosti. Dol prl Hrastniku, due 23. decembra1924 Načelslvo. tipdtio 5? prod a: Krasno posestvo pri Vojniku pri Celju ca. 20 oralov la zemljiSča, 2 hiäi, vel. gosood. poslopje z velikim inrtvlm in živim inventarjem, je aroruiirano in leži ob glavni cesti. Cena Din 350 000. Dobragostilnain trgovina ter noral zemljišča z inventarjem pri Planini za Din 150.000. V krasni !egi blizu mesta Slovenske Bislrice imamo lepo meblirano vilo z gospod. pos!. ter 11 orali travnika in sadonosnike, ter 4 oraie prima vinograda | za Din 400.000 z živim in mrtvim in- j ventarjem. ] Krasna vila z razpoložljivim stano- j vanjem 5 sob itd., kopalnico, avtogaražo, I čez 4000 m2 vrta za Din 500.000 po!- komfort. Lepa enonadstropna hlša z električ- no lučjo, vodovod, parketi, vrt in veliko prosto stanovanje v Celju za Din 230.000. Čedna enodružinska vHa s prostim stanovanjem, velikim vrtom ter gospod. poslopjei-n, na periferiji Celja, za Din 170.000. Lepa enodružlnska nova his a kot vila, velikvrt,v okol. Celjaza Din 90.000. Velika vila s 5 oral zemljišča in gospod. poslopjem na periferiji Celja za Din 500.000. V prodaji imamo 5e gozdna vele- posestva 300 do 700 oralov, do 100.000 m3 lesa za sekati, graščinska posestva od 8 — 60 oralov, različne trgovine» gostilne, zage, inline, hiše, vile in industr. podjetja po zelo nizkih cenah. ReaHtetna pisarna Arzenšek & Comp., Celje, Kralja Petra cesta 22. Pomožne I dclavbe sprejme Viljem Braains, tovarna anilinskih barv, Celje. Za l^ojsni Qestsp iščem zmožno nernškega, hrvatskega in če mo- goče tudi slovenskega jszika. VeSča niora biti tudi stenografije in strojepisja. Lee? Lederer, < Somber (Badka)* 3-1 1925 Veselo in srečno Novo leto ieli vsem STOjim ecu j. odjemaicem JOŽE ZABUMOSEK xz^zz manufakiuriia !n modna irgovina *&&& 1925 Novoletne razglednice album! za razglednice, pismeni papir v kasetah v najvecji Izbiri, kakor tudi svileni papir, krep-papir, eno in dvostransko barvanl papir, perje za rože po najnlžjih cenah prl 6-6 Goričar & Leskovšek, Celie. Na debelo! Na drobno! Curisii^ borza v sredo 31. dec. Zagreb: 7 90 ZAGBEBŠKA BORZA v sreda, due 31. decembra. Dunaj: 0.0902—0.0922. Milan: 2.705—2.735. London: 306.5—309.5. Xewyork: 63.94—64.91. Pariz: 3.4580--3.5080. PraJ?a: 1.9-45—1.975. Cui-ih: 12.57—12.07, j Prosvefa« ! A'. SC-iWM/ElW: Zemlja, 2iv- l.ionskit koniedija v trch clejanjili. Po- slovenil M. Skrbinšok. -Oder«, zbirk« gledai'tskil: igor 8. zv. V Ljubljani 1925. Založila Ti.skovna zadruga. Ce- jui broš. 3 5.— Dili, poštnina 75 par« vec. Schünherrjeva drama »Zemljac je zajcta iz pri^tnega kmoc-koga zivljenja. (loiU so vi.suku v gorah v obližju lede- uikov na posestvu 72 let starega Kre- inonu. ki Jioco izroeiti svojega posest- va. ^(i-lctiuMuu sinu Janezu, ki bi m rad ožonil / očetovo dekto Rczo tor po- stal samostojen. Upanjo se inu vzbudi, ko udari očeta konj, da zaene hirati. Vedno ga .jo manj. vsak clan jo slabsi, t;iko ila jo na za(jnje sam prepričan, da ga >-hooc ijndi zemlju«. Zato si d«) napravili rakev, ki stoji odslej^poleg lijegove postoljo. v kateri. preleži vsd zinio. «Janez so j>riiiravlja niodtein, \oduo pi-ic':tkajo6 od'tovo siiuI'l na že- nitovanje. Pi id no toao zibolko za otro- ka, ki so um ima naroditi. Ko pa za- pihajo pi'vc spoinfadanske sape, tedaj ))Tošino zivljonska sila tudi starega Kronuma, da so inu obrno na bol.it, I'azbijo. rakev in prokriža sinove rauu- no. lioza mora od. hiše in se oženi k Ijodonini gnmtarjom, Janoz pa ostan«1 so imdalje ocetov hlapec. Pisatelj je hotel v vZomlji«: pokazati kinotiškeg.; človoka v njogovi veliki i'julwzni do zomlje in v hropenonju po lastnem ko- su /1'iiiljo. Ljubezon do Iastne zemlji1 pride do najkrepkejšega izraza v. sta- re in Krunionu, hrepenonje po njej pa v Rezi in Katri. Janez po svoji naravi jii kmet, kor tepra lireiwnonja no po- zna. Njoinu pro le zalo, da pastane sa- lnoslojon in da si ustanovi sastno dru- zino. >>Zemlja« je drama polna učiiv- kovitih scon. Našim dildtantskim odroni bo izredno dobrodosla in zato naj jo takoj narwe pri Ti.skovni za- diugi v Ljubljani. V ZALOZBI »Jl'C-. v Ljubljani je izsla tlragocena inl'adinska knjig*. ,/o.iip Hibičii;: Zavmttie pomsti. Cenn, broširanemu izvodu je 14.— Din. Na- rooa se pri založbi Jug« v Ljubljani, JJivd hkofijo 21/1. M AI 'RICE LEELA NC: >¦ Tigrwi zobje«. Iz iranooščine prevel F. J-o Knjižnica ^Jutra« zy. 7, Ljubljana, 10>4. Založilo *Jutro«. Str. 274. Gena bros. 30.—, vez. 40.—, past. 2.— Din. Tigrovi /objo« spadajo med najzani- lTiivejše doteklivske romino. Dejanje je. ^kozinskoz napeto, tluhovito in polnd velikili. obeudovanja v red nib dogod- kux. ki se do.unja.jo radi podedovanja dvostoniisijonske dedšoine. Jvdor vkh- 11K3 knjigo \r roke, je no odloži preje, dokler je ni prečital. 1 toman je okra- šon z lopo naslovno slikp. Naroča «e pri upravi i>Jutra^ ali Tiskovni za- drup;i' v Ljubljani. Odgovorni urednik: Uado Pečnifc. r?.daja in tiskn: Zvezna tiskarna. Celit Lahko, popo!noiTi2 novo, eiio in ßyQBprszno «, na Kralja Petra cesti št. 27, Celje se priporoča. Dobra in snažna postrežba. Za dijake znižane: cene. Sfrjin HJ. »NOVA DOB A, ¦itv U6 VESELO IN SRECNO NOVO LETO 2EL1 VSEtt SVOJI/A CENJENIA\ GO5TOW HOTELSKA DRU2BA V CELJU. Kupi se dobro chranjen pisalfii stroj Remington ali Underwood. Ponuibe na tr- govmo V. Jiladin, Ceije, Prešernova ul. 14. ' eb;io pa radi pornanjk^.nja poslovnsga prostora; zslo Ckusno sestavljeni reklamni koledar, k&i>rega nazivjja STEMSKä MEHKyR. Stei».©kl Merkur* se torej te dai dostavlja vsem ceui. naročnikom. Kakof se'je že potom posebmh Sepakov raz^lasilo, izJdf ^ft..•.¦jfsa»ki Me^kui* tudi v drug: i?.daji in s'.cer za SirSo Slovemjo ter se ga obenern uporablja za »Zajcrefo&č*! zbor«, »Ltublianslcf vzorini sejm« in »Mariborsko obrtno razstavo«. Takö bo tudi ta re* a Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LRSTHI DOM stavb. in krcditni zadr. z om. zavezo v Gabcrju pri Celju Obrestuje hranilne v ! o g e po 8 %. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jarnstvo za vloge nad 1 milijon 250 000 Din. Plsarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. is 3 n 170 dc ¦"i w w> «"P < o Krafevni zastopnik fiksum v proviziji se išče za takoj. Ponudbe na upravo lista pod St. 1572. Ofclejte si manufakturno tr govfno fgjjšaf tm . BB^M, ^HkJi iS^A9 aBI 4^bV BabPrJcSl.3 (gostllna Plevčak) nasproli Mestnega mHna fcÄ OHOBNOi 50-53 NA ÜCBELO PRIPOROČA avt jim ecFTJ»«lm odjemaloem tcSiko nvnoilno ino- lemikcgs büa^a kakor sukno c« moäke in zcn« »kr tfbicXe» LLflr, 4i*CRj vse kr&ja&ke pOtrcbädl- nlxkih cei/ab» prvovrstna ^^^~*^ novarcba, povsemzrela f nr \ i se --?obi povsod |^vv".rl Prvnhrvr.tskatvormcasa- fbr^// I lam, su5ena mesa i masti «¦»-".•.?t.ii ..¦¦» i jil&rtiiic-gsiswiy. Pstrinje, I " j General no j žasfopstvo tu Slovenf'n : j R Buno in drug I j Ljubljana, Manbor, CeJje. * [ 12-9 «i or JVC •or IB jooe, ovijače, SaJe, čepise in tclovnike, velikanska zaloga najmodernejših fazon kakor tudi nogavic, rokavic in vscga plcte- neg^ periia za da-nejn otiose, katero ^e prodaja Ictos pr» čudovito nizkih cenah sarno y veletrgovini H. STEBÄIECKI, Celje. Trgovcicngroscene! Hustrov. cenik ?.astonj! Ant. Lečnik O uraf in juvelir O Ce je, Glaon! trg St. 9 (c*r>*| Pacchiaffo). 129 Bp m !¦ hi wot ¦¦ u w "^ •"" *¦¦ ¦" **v "^ "^ ~** ™~ ^~ "^ ^™ |HB •¦* "™ "^ <¦¦¦ ^» ¦** *^ Foil štso, postBljnioo, mois otiieHa, cbu'rj trd. vse v dobrem stanju, se takoj iiffodno p voda Naslov v upravi. P ATRIA Cognac - Medicinal Pa/ace- Creme-Liquori Čisti vinski destilati najfineje kakovostii. V krojačnici zs dame lt> gospode - ': IVAN BIZ JAK, CELJE Prešernova ulica, zravei: magistrate so cene fazoni zelo nizkt. Postrežba zelo točna in sohdna. Na razpd-v- lago so tudi vzorci raznega iuknja ixprvor! vrstp.e tovarne v nug:..ti izbiri in nizki ceni..; 130v^ Se pnporoca ! . s>; Fotografien! atelje ^Vge Gernt Cel|e, JjjubJJanska e. 10, izdeluje umetni^ke portretev vseh velikostih. — Spccialiteta foto- skice. — S'ika in poveča po vsakj sliki v oliu, akvauViu, pastelu, kro- jouuin tuSu. Siike za to^ittrnaciie se na uslugo isvrSiio najhitre|e. 9 poctni dobro ohranjcna postelja, nočna ' oma ica, 2 veliki sliki (Maria Stuart), 1 le- " ksikoti tet I lepa st nska uranihalkn. Vprafia ¦ se v upravi lista. 2-2. Knjigovodja vešč vseh pisarniSkih poslov, i«čeroe«tar za takoj. Sprejme tudi na deželi. Conjene ' dopise na upravo pod značko »Knjigovodja«. Sprejme se event, mladi gospod. Soba je tophi, svetfa ''¦ in pri boljSi rodbini. Naslov v'upravi. 2-2 Inliasiranje, teijat^v :n op.;min)a:i!i? prev/cma »P06RED0VALEC« Ljubljana, Sv. Petra c. 23. Stran. 12. »NOVA n O B A * ''¦\fv. • : . TeleHori Stew 75 in 76 Podružnica Poštni ček.rač.10.50M Bb u| gM |m l&A H| w| ^WBBl ttBtffe ^P^Cto BBjMf ^tfttk BB^ay flR*tfe ^flttfe ^9*fl3 mi iflb Hb^ft ^ril^fe, ^HM^ ^MDh ^Hdflfc BlJ^r jfll^k MB MB jflfTB ^flVfe HI IB iff •{%L Delniška glavnica in rezerve Din 60,000.000 — Oentraia v Ljuisljani Delniška glnvnica in rczcrv« Din 60,000.000'— Usianovijetia leta 1900 >, Črnomelj, Gorica, •SCrani, Marlbor, Met)iov5:€, Nov? Sad, Plwf, Sarajevo, Split, Trsr ma vloge na knjižice In le&oči prell iigod^emu obrestovanfti Kupnje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, vaiut in dovoijuje vaskovrdtn® feredtte* ^tvarja akredifive in izdaja kredittga pisina za m-intnozeinsSvo. • Startle t:rc.H!''->h nloq Ccz S : f< J20.Vv0.000'—. \ V lasirn pa!^ri Narodni dom (na oglu v pritličju). i-si&i&K'. les1 j-nsi Saspla^uje fočno In nucll sz;a Isle iiojtooljše oöreötovsiTriiß ^an 3fi€L|vec|o v^niost. . I5ivi'ž(iwic>: -Vciss «leiiariie, Icteciltrte in posojllne posle. ICo2»uje In prodaja. devise In. valute. [ Sio.'ije hraniiiiih nloij čcz • I K 120,000.000—. j Podriiinica v Sošt^nju bio Oila^raeirm frpn» lire, zlafftrcino, srebr^o, ^čsfss, po najnižjili cenali pri 91« Salmič L dr. Ceije, Narodni dom. Kupujem staro zlato. Popravila z }amstvom točno in poceni. 1321 9 lacile in tiapvavu sireEovodov Frans o Bolžaii CEUE - Kralja Petra cesta - CLLJL Sprsjetna vs? dela zgoraj ost€H]cnih 5h'oH UaHor tad' ppraVila ?C5tr«zb3 focna. C«w zmcrü?. Soüdtta fzVrlllcv. 477 -75 b^hh ^^l^w '^^ft^ B Bb W ^V^H ^H ^B IS V ^SP^ID d8 V ^R H ^b H Bb ^h ^^P^H ^B HI ^B a 9.jbt El ^B 19 ^1 ^^B UB H BV A A llB ^^1 BH BO IG Ih hi H '^^b ' fln ^H ^1 ^^K i^B 1^1 bB ^^8 HI hb H ^H bR ^^1 hV B^K ^h ^flr ife Kb ^^v f^ft ^^i Vlagaieljem se naznanja, da se obrestujejo hranilne vloge od I. aprila 1924 naprej po ako so vezane na 30dnevno oziroma 90dnevno odpoved. Tudi te vloge se izplačujejo navadno takoj, zaracuni se le primerna eskontna pristojbina. Vecje vloge z daljšim odpovednim rokom in vloge v tekočem računu se obrestyj.ejo po dogovoru tudi višje. Obrestna mera navadnih vlog o.stan.e nespremenjena. Upravni §vet.