vsako sredo. ASLOV ištva in upravništva: 1151 W. 22nd Place Chicago, DL te latest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1951 W. 22nd Place Chicago, Df. OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATH. UNION Knt*rwi m Second-Claw Matter January 18, 1915, at the Poet office at Chicago, Illinoie, undeT the Act of Augnet 24. mi No. 15. % Štev. 15. Chicago, I1L9 21. aprila (April) 1915 Leto 1. Volume 1. |1 Naznanilo preselitve. Qg. uradnikom krajevnih društev tako tudi ostalim članom in B4ročnikom našega lista naznanjamo, da smo minuli teden tfRBDNIŠKI IN UPRAVNlSKI urad preselili na 1961 WEST 22nd PLACE CHICAGO, ILL. Novi urad se nahaja en blok aapadno od slovenske cerkve, oed So. Lincoln St., blizu vogala South Robey St. Vsled tega prosimo uljudno vse gg tajnike krajevnih društev, kakor tudi vse droge dopisnike, a moral isto zapreti. Tako postopajo zavedni Poljaki s svojimi narodnimi izda-jicami! Čudna oporoka. Pred kratkim v Chicagu umrli zasebnik Mark Birmingham je v svoji oporoki določil, da naj se njegovo truplo sežge in prah potrese okolu drevja stoječega pred Columbia univerzo v New YorkU. Večji del svojega bogastva je zapustil pokojnik raznim sorodnikom. V znamenju prosperitete. Philadelphia, Pa. 19. aprila. Pennsylvania železnica bode dala v nekaj tednih popraviti v svojih delavnicah veliko število tovornih vozov in strojev za kar bode izdala 20 milijonov dolarjev. Naravno da bode potrebovala zato nekaj več delavcev. Napad pred cerkvijo. Ko so se vračali minulo nedeljo, dne 18. t. m. ljudje iz cerkve sv. Viatorja na Addison cesti in Ked-vale Ave, Chicago, 111. se je pojavil naenkrat na stopnicah nek slaboumenž z zbritvijo v roki. Razburjeni verniki so pričeli tekati na vse strani iz strahu pred zbesnelim neznancem. Konečno se je vendarle posrečilo nekaterim možem, da so slaboumneža odvedli na policijo, ko je že zadal neki mladi ženski občutno rano v lica. Napadalec George Kilson, je baje ušel zadnje dni iz neke bolnišnice. Posledice slabe družbe. Družina WiMam J. Boddija, stanujoča na 2343 W. Ohio St. Chicago, 111. je izgubila dne 18. t. m. svojega najstarejšega, 19 letnega sina Franka na zelo tragičen način. Označeni sin je bil izprva dober mladenič. Rad je hodil v cerkev in poslušal nauke svojih starišev. Konečno je pa zašel v slabo tova-rišijo, ki ga je popolnoma izpridila ; privadil se je polagoma~pohaj-kovanja in tatvine. Tako ga je v nedeljo zasačil policaj H. Baumgartner, ko je hotel sprijeni mladenič vlomiti v neko trgovino na 1722 W. Grand Ave. Ker se navedene ni hotel vstaviti na večkratni opomin policaja, ga je slednji na mestu ustrelil. Policija je aretirala še 3 druge mlade uzmoviče, ki so bili z Frank Boddijem v zvezi. Njesrov oče zatrjuje, da se je sin izpridil po raznih bilijardnih igralnicah. Harry Thaw. New York. N. Y. 19. aprila. Najvišje prizivno sodišče je določilo, da se ne sme znani morilec milijonar Harry Thaw vrniti več v državo New Hampshire in da se ga mora takoj oddati v norišnico Matteavan, odkoder je svoječasno ušel. Velika stavka mizarjev. Poročali smo že, da je zastavka lo minuli teden v Chicagu približno 16.000 unijskih mizarjev, ker jim gospodarji niso hoteli odobri ti nove plačilne lestvice, ki določa 70c plače na uro. Ker so se pridružili mizarjem tudi razni drugi rokodelci stav binske obrti, je vsled tega prizadetih okoli 50.000 delavcev raznih slojev, da popolnoma počiva stav-binsko delo v našem mestu. Računa se, da je bilo tukaj v gradbi Začeli zopet z delom. V velikih plavžih Illinois Steel Co. v So. Chicagu se je dne 19. t. m. zopet pričelo z delom. Nad 1200 mož se je vrnilo na svoja stara mesta. V tovarni št. 1, kjer se izdelujejo tračnice se je pripetila pred nekaj tedni velika nesreča, ker se je razpočilo neko večje gonilno kolo , da je bilo pri tem več oseb poškodovanih. Za popravo tega stroja se je potrebovalo cel mesec dni. Vrl diplomat. Slovencem po Zed. državah je gotovo še v živem spominu naše gore list bivši konzul v Denver, Colo, rojak JosijJ Goričar, rodom iz Spod. Štajerskega. Kasneje ie opravljal tudi službo avstrijskega konzula v San Frisco. Cal. Za časa velike premogarske katastrofe v Primero, Colo je Mr. Goričar veliko pripomogel družinam ponesrečencev glede poškodnine. Govoril je tudi pri skupnem pogrebu nesrečnih žrtev. ' Po izbruhu evropske vojne ga je avstrijska vlada odpoklicala lansko leto v Berlin. Ondi je spoznal naš domoljubni, g. Goričar, nakane nemške vlade glede sedanje vojne. To se mu je tako pri-studilo, da se je zahvalil na svoji 16. letni avstrijski diplomatični službi. Sedaj se nahaja zopet v Zed. državah. Predzadnjo nedeljo, 11. t. m. je držal g. Goričar v dvorani na 1224 Milwaukee Ave, Chicago, 111. govor zbranemu občinstvu ki sočustvuje z Belgijci. Povdarjal je iz zanesljivega vira, da je povzročal sedanje evropsko klanje samo nemški cesar. Avstrija in Turčija bodo primorani plačati veliko odškodnino za opustošeno Belgijo. Mr Goričar bode ostal še nekaj dni v Chicagu, kjer bode govoril zunanjih vojnih razmerah in o ameriški trgovini z Rusijo in balkanskimi državami. Ako bi se slučajno mudil naš narodni veljak Mr. Goričar, v kaki slovenski naselbini je naša sveta dolžnost, da ga sprejmejo rojaki z objemom v svojo sredino. Ameriške vesti. Državna železnica v Alaski.. Washington, D. C., 19. aprila. Kongresna zbornica je dovolila $38,000.000 kredita za nakup Alaska Northern železnice in za gradnjo novih prog po ondotnem pre-mogarskem ozemlju. To bode prva državna železnica Zedinjenih državah. Nesrečna vožnja Arlington, N. J. 19. aprila. Blizu našega mesta se je smrtno ponesrečil včeraj Alfred T. Terhune, njegova soproga in sin, ko se je prevrnil na nekem klancu s svojim avtomobilom. Obsodba narodnega izdajalca. Poljska narodna liga v Chicagu je minuli teden postavila na sramotni oder svojega nekdanjega a, gilnega člana Stanislav-a Dangel-na, lastnika nekega poljskega lista v Cleveland. O. ker je objavil nedavno nek narodno izdajalski članek v prilog Nemcev. Dangel je postal vsled te obsodbe narodno mrtev, ker era vsak Poljak obsoja za izdajalca domovine. Dovoli denarja. Washington, D. C., 19. aprila. — Iz uradnih poročil 120 večjih Narodnih bank širom Združenih držav je posneti, da so znašale vloge teh bank koncem marca t. 1. preko » 13 milijard dolarjev. ($13,758,396,903.) Umestni zakon. Albany, N. Y., 19. aprila — Minulo soboto je podpisal' guverner Whitman novi zakon, ki določa gotovo državo podporo ali pokojnino revnim materam t številnimi otroci. Za ta zakon oz predlogo so se protegovale razne stranke več nego dve leti. Guverner je podpisal ta pokojninski za-kon s sedmimi zlatimi peresi, ko-ja je potem razdelil med prvobo ritelje te ideje. Zdravstvena preiskava učiteljev. New York, N. Y., 19. aprila. — Mestne šolske oblasti so izdale novo odredbo, da se morajo dati vsi učitelji in učiteljice mesta New York preiskati pri zdravnikih. Učiteljske moči, ki bolehajo morda za jetiko se bode odstavilo, da se jetike ne zanese med šolsko mladino. Oženj ena šolarica. Joliet, DI., 19. aprila. — Komaj 14 let stara lepo izraščena italijanska deklica Jennie Catalini, ki obiskuje tuk. ljudsko šolo se bode v nekaj mesecih poročila z 211etnim Italijanom John Deko-jem. V zakon so njeni stariši že privolili. Deklica je morala šolski oblasti obljubiti, da bo redno obiskovala šolo še do 16. leta, čeravno se sedaj poroči. Zavrača spomenik svojemu so. progu. Albany, N. Y., 19. aprila. — Ker se namerava postaviti v tem mestu veliko spominsko ploščo z relifom pok. generala Sheridana — temu še živeča vdova Mrs. P. H. Sheridan odločno nasprotuje iz vzroka, ker baje ni osnutek na relifu podoben sliki pok. junaka iz zadnje državljanske vojske. 30,000 vreden konj poginil. New York, N. Y., 19. aprila. - V Harry Paynejevi konjušnici v Brookedale je te dni poginila plemenska kobila "Bashti", kojo so cenili na $30,000. Mr. Whitney si je pridobil ž njo na raznih dirkah prve nagrade. Povišanje plače. New York, N. Y., 19. aprila. — Vsled obilnih naročil na smodnik in dobre kupčije je sklenila znana E. I. Dupont de Nemours Powder Co. povišati plačo vsem svojim delavcem in sicer za 20%. Inozemske vesti. Evropska vojna. Neresnična vest o separatnem premirju. Dunaj, Avstrija* 19. aprila. Danes je prinesel oficijelni list "Fremdenblatt" uradno izjavo da so vsa poročila o kakem separatnem premirju med Avstrijo in Rusijo izmišljena, ali neresnična Avstrija še ni dosedaj storila niti najmanjšega koraka v tem oziru in ga tudi ne bo ker se hoče braniti do zadnjega, dokler ali častno ne zmaga ali častno ne — po dleže. Položai v Karpatih. Dunaj, Avstrija, 19. aprila. — O položaju avstrijskih čet v Karpatih je izdalo vojno ministrstvo danes sledeče uradno poročilo: "V Karpatih so se vršili zadnje dni na nekaterih posameznih gozdnih točkah hudi spopadi z sovražnikom. Prodirajočo rusko infanterijo smo vspešno pognali nazaj z veliko izgubo nasprotnikov. Posrečilo se nam je zajeti 400 vojaških vjetnikov, samo v dolini Stry je padlo nam v roke 268 vjetnikov." Dodatno k temu poročilu se še dostavlja: "Odkar se je pričelo bojevanje na naši severni meji, smo imeli zadnje dni velike vspe-he, da smo prepodili sovražnika iz raznih pozicij. Pomniti je treba, da je bila to ena izmed najbolj vročih bitk kar jih pomni svetovna zgodovina, kajti skupno število vojaštva obeh sil znaša nad Sl/2 milijone mož. Rusi so imeli pri tem občutne izgube. Skoro sleherni dan so odvedli številni ruski vojaški vlaki mnogo svojih ranjencev v razne kraje proti severu. Nekatere dni je bilo po 500 do 600 teh vlakov v prometu. Vojne bolnišnice in ambulanč-ne postaje so prenapolnjene z žrtvami. Mnogo teh umre brez kake zdravniške pomoči. Vjeti ruski častniki sami priznavajo, da vlada med ruskimi ranjenci nered in veliko pomanjkanje." Dunaj dobro utrjen. London, Anglija, 19. aprila. — Nek vojni poročevalec lista "Times", ki se je pred kratkim vrnil semkaj naznanja, da sta mesta Dunaj in Budimpešta dobro utrjena pred vsakim napadom sovražnika. Tako je na levem obrežju reke Donave blizu Dunaja več močnih utrdb in strelskih jarkov, opremljenih z električnim žičevjem pred morebitnim napadom sovražni ka; istotako so tudi utrdili glavno mesto kraljevine Ogrske — Budimpešto. Te utrdbe so veljale erar 14 milijonov kron. Neverjetna vest. Rim, Italija, 19. aprila. — Ker se ni zamoglo doseči med Italijo in Avstrijo sporazuma glede vojne odškodnine, oziroma odstopa južne Tirolske Italiji, se je baje pričelo med obema vladama še enkratno pogajanje dokaj čudne propozicije. Tu se govori, da naj bi Avstrija odstopila trentsko ozemlje papežu toliko časa, dokler ne mine vojska, šele zatem naj bi sv. oče izročil Trent italijanski vladi. Rnsko poročilo. Petrograd, Rusija, 19. aprila.— Uradna ruska vojna poročila se glasijo danes sledeče: "Naše čete so se včeraj neopaževano približale z omrežjem zabarikadiranim sovražnim četam med taboriščem. Telepoč in Zuela. Posrečilo se jim je, da so prodrle dalje z bajonet-nim naskokom, ter so vsled tega zavzele dve zelo važne višine. Mnogo sovražnih vjetnikov je nam padlo vsled tega v roke. Boji se še nadaljujejo. Pri mestu Rostok se je sovražnik zaman trudil odbiti našo silo; istotako se mu je napad ponesrečil pri vasi Krospač. Žal da so v nekaterih mestih v Karpatih ceste in poti sedaj v j ako slabem stanju. Sneg se je pričel topiti, da ovira mokrota in blato prevoz municije ter vojaštva proti sovražni smeri. Mnogo potokov in gdrskih voda je sedaj prestopilo svoje bregove. To povzroča oviro, da naše čete ne morejo u spešno prodirati dalje. Rusi bodo vztrajali. Rim, Italija, 19. aprila. — Včerajšnji list "Messagiero" je prinesel zanimiv članek izpod peresa ruskega profesorja Pavel N. Milu- demokratične stranke v ruski dumi. Označeni profesor trdi, da je bila Rusija že pred leti pripravljena za vojno med Avstrijo. In če bi trajala ta vojna tudi celo leto ali dve. Dosedanji vspehi Nemcev niso Rusije niti najmanj iznenadili ali oslabili. Dalje se navaja v tem članku, da so Rusi že davno nameravali razširiti svoje ozemlje ob Črnem morju in si prilastiti Carigrad s pomočjo Anglije in Francije. Na vsak način bi morala pripasti ta, velevažna balkanska strate-gična točka Rusom, kar bo zanjo velevažnega pomena. V tem slučaju naj bi prevzela tudi Rusija ves otomanski kržavni dolg in naj bi se ji poleg tega dovolilo še 6 samostojnih vijaletpv v Armeniji pod pokroviteljstvom Rusije. S tem ni se naj zadalo Turčiji enkrat za vselej zadnjo brco iz evropskega ozemlja. Da se vse to vresniči ali doseže, bodo Rusi vstrajali z vojno celo leto ali pa dve. Vojna odškodnina. Označeni profesor zatrjuje dalje, da naj bi se Srbiji dovolUo kot vojno odškodnino celo Bosno in Hercegovino in dalmatinsko ozemlje, južno od reke Narente. Cela Galicija se ima priklopiti Rusiji ter naj se ji dovoli svojo posebno avtonomijo. Tudi Poljski naj bi se dovolilo popolno prostost glede vere, govora in samovlade. — Rusija je tudi pripravljena dati enakopravnost in prostost vsem Židom. Glede Italije, navaja profesor Milukov, da naj odločno i zahteva od Avstrije Trent, Trst, Pulj, od Turčije pa nekaj ozemlja v Mali Aziji. Delovanje nemških aeroplanov London, Anglija, 18. aprila. — Tekom zadnjih 24 ur se je vršilo obstreljevanje z zraka na razna angleška in francoska mesta. Poroča se, da je priletelo nad ozemlje 12 nemških Zeppelinov in aeroplanov. Tako je bilo videti sovražni aeroplan nad mestom Ipswich, ki šteje 75,000 prebival--cev. 'V mesto Colchester je bilo vrženih iz zraka sedem bomb Zeppelini so metali tudi bombe v angleško mesto Faversham, kjer se nahaja velika vladna smodniš-nica; vendar se ni posrečilo sovražniku doseči svoj cilj. Napad francoskih avijatikov. Pariz, Francija, 18. aprila. — Včeraj je napadlo več francoskih aeroplanov razna obmejna nemška mesta in sicer so se jim ti napadi dobro posrečili. Blizu mesta Leo-poldshohe ob alzaški meji so naši avijatiki vrgli na neko smodniš-nico 10 bomb; na neko elektrarno pri Metzu pa 40 bomb; tako so tudi razdejali veliko zalogo smodnika blizu mesta Rottweil na Wuertemberškem. Francoski avijatik ujet. Berlin, Nemčija, 20. aprila. — Včeraj se je posrečilo našim strelcem, da so zajeli nad nekim flanderskim mestecem najboljšega francoskega zrakoplovca, poročnika Roland G. Garrosa, ker je zasledoval naše čete. Garros je bil prisiljen spustiti se na tla, ker je bil njegov aeroplan obstreljen. Navedeni francoski poročnik je prizadel nemškim zrakoplovom že veliko škode. Veljal je za naj boljšega avijatika sedanje dobe, ker je preletel lansko 'leto Sredozemsko morje iz Pirejusa do Bi-zerte v 7 urah in 45 minutah. Ta razdalja znaša 558 milj. Izgnan grški ministrski predsednik. Pariz, Francija, 20. aprila. — Bivšega grškega ministrskega predsednika M. Venizelosa, ki se ie bil zadnje dni spri s kraljem vsled vojne bode grška vlada izgnala v inozemstvo. Sodi se, da bode bežal Venizelos v Zedinjene kovega, vodje konstitucionalistov j države Dopisi in društvene vesti. in sovraštva med narodi. Preveč materialistov, kateri imajo naravo za Boga, zatorej je Bog poslal to strašno vojsko med narode, da bodo spoznali, da edino On je stvarnik vsega vesoljstva, nebes in Dorugo, Golo. Spoštovano uredništvo:— Rad bi Vam sporočil, kako se nam godi tukaj v Durango, Colo, ter okolici.^ Glede delavskih razmer se ne morem in ne smem prav nič pohvaliti, ker je glede dela tukaj še slabše kot morda drugod po druzih krajih. Res ni tukaj dosti ljudstva, —I zemlje, m vseeno ni dobiti sedaj tu de- Dragi mi sobrat in sosestra. Ka la. Naša rudotopilnica prav slabo kor sem rekel, pomlad je prišla obratuje, tako je tudi v rudoko- tudi v našo novo domovino. Ali pih.. Skoro vsi rovi za premog ne more se je niti izdaleka pri-počivajo; dela se k večjem po 3 merjati s pomladno lepoto v do« ali. 4 dni na teden. movini; saj še pesnik poje, da: Rojakom torej nikakor ne sve- "Naših rož je lepši cvet, čebelic tujem hoditi semkaj za delom, naših slajši med!" ko se razmere kaj zboljšajo, bo- In vendar moramo biti naši no» dem že v našem listu poročal. vi domovini hvaležni, da nas je S pozdravom do vseh članov sprejela v svoje varstvo, osobito m članic K. S. K. J. še v sedanjih časih, ker ne pozna- M. Žonta, jo v naši stari domovini ne več Animas Porks, Colo. | pravice, Boga, postave in človeko ljubja! Willard, Wis. | Trdno sem prepričan, da je že Iz urada dr. sv. Družine štev. 136 marsikateri ameriški Slovenec K. S. K. J. blagroval isto uro, ko je priše se naznanja članom omenjenega semkaj. Da se je na ta način izog-drustva, kateri se niso udeležili nil tugi in številnim solzam koje zadnje seje dne 11. aprila, da je bi moral zunaj prestati v seda društvo sklenilo, da bode imelo njem resnem času. dve izvanredne seje. Prva dne Zatorej dragi mi rojaki! 25. aprila in druga dne 9. maja. mejmo vseeno v vednem spominu Začetek točno ob pol deseti uri našo starokrajsko rodno grudo! predpoldne. Na teh zborovanjih A še bolj pa ljubimo in imejmo se bodo setavljala društvena pra- pri srcu našo novo svobodno do-vila za tisek. Vsak član se je movino tukaj! pod kaznijo 50c dolžan vdeležiti Ne pozabimo nikdar lepih nau teh sej; kajti sedaj bode dana kov in besed naše matere na Slo priložnost vsakemu članu znati | venskem. Spoštujmo vero, narod je pri naši zadnji redni mesečni seji 4. aprila sklenilo, da morajo ,vsi člani pripadajoči k temu društvu redno prihajati k mesečnim ji rekel:''Polaži 8e>invda.iSey izostane od 3 sej, bode bozjo Toho ker U vojaka je mo- ^ 25c kazm v društv^0 bU. 8 Pntl- Prevec Je b,1° MPuha gajno. Vsi člani kateri stanujejo sedem milj v okolici Biwabika, to je v Belegrade Location, Biwabik Location, Cincinnati Loc., dalje Pineville, ali Bengor, Aurora, Mc Kinley in na Gilbertu. Torej so naprošeni cenjeni sobratje, da to društveno naznanilo in odredbo upoštevajo, in da prihajajo redno k sejam, da se ne bi nikomur krivica godila. S sobr. pozdravom do vseh članov in članic K. S. K. J. Math Tometz, tajnik. kaj se bode stavilo v pravila, ker in novo domovino in le na ta način na poznejše oporekanje čez pra- bodemo dospeli do našega zaželje vila se ne bode oziralo. Daljo|nega cilja! pozdravom do celega član-K. S. K. Jednote. Peter Majerle Andrijanov, tajnik dr. sv. Petra in Pavla št. 38. se ne se naznanja članom zgoraj ome- S njenega društva, kateri dolguje-1 stva jo društvu na asesmentih za dva meseca ali več, in ki se še niso opravičili pri društvu, naj se zgla-sijo pri dr. tajniku najkasneje do dne 25. aprila, ker drugače se takorekoče sami suspendajo iz društva in K. S. K Jednote. jSobratski pozdrav Prank Perovšek, tajnik. South Chicago, m. Dragi sobrat urednik: — Dolgo sem pričakoval, da se bo zopet kak dopisnik iz So. Chica-ge oglasil v našem glasilu. Ker pa tega le ni bilo, hočem s temi vrsti eami jaz nekoliko poročati, kako smo obhajali tukaj letošnje velikonočne praznike. Glede dostojne oprembe božjega v naši slovenski cerkvi sv. Burdine, Pa. Iz urada društva sv. Jožefa štev. 21. v Federal, Pa. se naznanja vsem članom in čla-|groba nicam, da bode imelo zgoraj ome- Jurja, ter sijajnosti cerkvenih ob njeno društvo skupno spoved in redov je zopet letos naša cerkev sv. obhajilo tretjo nedeljo po kakor druga leta prekosila vse Veliki noči kot je bilo že poprej druge v tem mestu, v navadi. Toraj se vrši spoved Za to gre vsa čast in priznanje v soboto zvečer to je 24. aprila našemu marljivemu domaČemu in 25. aprila zjutraj do prve sv. župniku Rev. Krašovicu. Ta se je mase. Daritev sv. maše se prič- namreč največ potrudil, da se je ne ob 8 uri zjutraj. Tako je bilo vse tako lepo izvršilo. Cast in hva sklenjeno na redni mesečni seji la mu toraj zato! Bog ga živi še dne 14. maja tega leta. Opozarja mnogo let! se vse one člane (ice) stanujoče Dalje tudi ne smem prezreti na-v bližini društvenega sedeža, da šega vrlega društva Vitezov sv. naj opravijo spoved v soboto Morjana št. 44 K. S. K. J. ki je večer to pa zato, da ne bode pre- tako vrlo in ponosno čuvalo božji več drenja v nedeljo zjutraj, ker grob v cerkvi. Častna straža pri po navadi pridejo zjutraj največ božjem grobu je nastopila svojo k spovedi člani, ki so oddaljeni od službo na Veliki petek popoldne društvenega sedeža, da naj o- točno ob 3 uri, do 9 ure zvečer pravijo velikonočne dolžnosti Ravnotako na Veliko soboto zve tako kot Jednotina pravila zahte- čer od 7 ure do 9. in v nedeljo vajo. Ako bi pa član (ica), zane-1 zjutraj pri vstajenju našega Izve marjal (a) velikonočne dolžnosti, ličarja se bode pa postopalo z njimi po Dolžnost me veže, da se na tem pravilih Jednote. (Glej člen 14, mestu uradno zahvaljujem kot točka 121, stran 43, Jednotina društveni vodja Vitezov sv. Flor-pravila) - jana štev. 44 K. S. K. J. v prvi Opozarja se člane do bi se bolj vrsti sobr- Antonu I'uceln-u, prve-marljivo vdeleževali društvenih mu Vltezu> ker Je tako redno men" sej in tako pripomogli bolj k na- Paval 8traŽQ 111 dal«»e se ^valju-predku društva in s tem tudi po-jJem:tudilL vitezuMartin Golobi- spešili društvene dohodke, da bi NAZNANILO. Barberton, Ohio. JLz urada predsednice društva Srca Marijinega štev. 111 K. S. K. J. v Barberton, O. se tem potom naznanja vsem članicam imenovanega društva, da bodemo imele iz-vanredno sejo in sicer četrto nedeljo meseca aprila t. 1. to je 25. aprila. Seja se vrši v svrho tega, da ae pri društvu zapletene stvari spravijo v pravi tir in red. Izvanredna seja se bode vršila v dvorani Uršule Dormiš. Začetek seje ob 2. popoldne. Torej ste na-prošene članice, da se vse brez izjeme vdeležite te seje, ker bode več važnih zadev na dnevnem redu. S pozdravom do vseh članic imenovanega društva. Fannie Bertoncel, predsednica. 1 1 — nina znaša 25c za ddraslo osebo; I ni legi obdano krog in krog z vi-za otroke od 10. leta do 15. leta sokimi hribi, od katerih se leske- Če sneg ponekod celo leto. 10 centov. Nikomur ne bo žal, kdor bo prišel gledat to prvo veliko slovensko gledališko igro, prirejeno v našem mestu. Igralci se bomo potrudili, da se bo nudila vsakemu cenj. gostu dobra zabava. Ze samo naš novi oder Vas bo zanimal ki ima krasne scenerije predstavljajoč naše divne gorenjske planine in gore. Radi tega vabimo vsi igralci še enkrat vse Slovence in Slovenke iz našega mesta, da se te prireditve v obilnem številu vdeležijo. K sklepu pozdravljam vse so-brate in sosestre naše si. Jednote. „ Član Slov. Dramat. Kluba. Sheboygan, Wis. Sobrat urednik: — Poročam Vam, da so se delavske razmere tukaj malo zboljšalc a vendar še ne svetujem Slovencem hoditi semkaj za kruhom ali zaslužkom. Najboljše je res, da se v takih slučajih obrne vsakdo preje na kakega izmed svojih znan-cpv, ali prijateljev, da mu on preskrbi delo. Tukaj so plače zelo nizke, radi tega ne rabimo pri nas grabelj, da bi spravljali tisočake na kup. Glede društev smo pa tu jako na dobrem mestu, imamo jih namreč 7 raznovrstnih. Nekatera društva so samostojna, druga pa spadajo k različnim Jednotam. Zadnje dni smo pa vstanovili še Slovenski dramatični klub. Tukaj dOsedaj nismo zamogli prirejati sake večje igre, ker smo imeli premajhen oder in glede slabih de-avskih razmer. Cerkveni odbor ni bil zato, da bi se napravil večji novi oder. In mi smo se že uči-in vadili znano krasno zgodovinsko igro "Divji lovec." Naš namen je bil, da bi to igro urizo-rili v kaki drugi dvorani, pa to hi rilo nevmestno. Zato smo se pa združili vsi igralci v eno misel in smo vstanovili nov Dramatični sluh. Napravili smo tudi nov oder, na kateremu bodemo igrali dne 25. aprila 1.1. gorioznačeno krasno igro "Divji lovec." Cenjeni rojaki in rojakinje! pridite tedaj zadnjo nedeljo 25. apri-a v cerkveno dvorano. Pričetek i-gre je ob pol 8 uri zvečer. Vstop- Iz Wyominga. Po Wyomingu se prostirajo velike peščene planjave polne osa-ta in grenkega pelina. Poraščene so te prerije z malo kot svila drobno zeleno travico, koder se pasejo velike črede ovac. Vidijo se po nekaterih krajih tudi romantične skupine skalovi-tega hribovja poraščenega z brinju podobnimi cipresami. In vse to tvori glavni kras Wyominga. Čez Wyo. teče reka Green River, znana vsled izvrstne pitne .vode. Tu in tam je dobiti tudi že obdelane kmetije, a le blizo kake vode, da se lahko v poletnem času zemljo namaka. Ta država je bogata z rudninami posebno je tu dosti premoga. Slovenci žive večinoma v mestu Rock Springs, ki je 4. največje mesto te države po zadnjem ljudskem štetju, menda ima okoli 6000 duš. Slovencev živi tukaj z okolico vred do par tisoč. V Rock Springsu dela ponos naselbini krasni novi "Slovenski Dom." Gradi se tudi novo slovensko cerkev. Pritličje iste je že postavljeno in porabno za bogočastje. Na Veliko nedeljo letos so priredili tuk. slovenski diletantje znano veseloigro "Anarhist". I-gralci so tu vedno na dobrem glasu in dasi sem videl že večkrat to igro, se moram splošno izraziti, da vsa čast Rockspringškim fantom, ki so razmeroma dramatiki prve vrste. Umevno je, da je tu vsakojakih društev in menda so tu zastopane skoraj vse naše številne podporne organizacije ali Jednote. Tudi K S. K. J. ima tukaj dva društva. Nekaj milj oddaljeno od tukaj so še druge manjše slovenske naselbine kakor: Diamondville, Cumberland, Kemmerer, Sublet i. dr. Rojaki se ukvarjajo večinoma v premogokopih, več jih ima tudi gostilne in druge trgovine, neka ter i izmed teh so precej i m oviti. Dela se tu povsod le od 2 do 4 dni v tednu. S pozdravom M. P. V državi Utah živi do par tisoč Slovencev in to pa po sledečih naselbinah: Murray, Millvale, Bingham, Tooele, Park City, Alta, Sco-field, Winterquarters, Clearcreek Sunnyside, Kenilworth, Black Hawk itd. Naši rojaki delajo po večini v premogovnikih. Dela se povsod prav slabo; zlasti samce ali neoženjene odslovljajo zadnje čase. Salt Lake City, Utah je nekako centrala slovenskih naselbin v U-tah. In semkaj prihajajo rojaki kaj radi ob gotovih prilikah in poslih kot n. pr. ob ženitovanjih dohajajo ali pridejo v edino tuk. ka toliško škofijsko cerkev. Mnogokrat doleti tukaj komaj iz stare ga kraja došlo Slovenko izvanred na čast, da jo poroči tu sam kat škof tuk. cerkve, kar je v starem kraju običaj le v aristokratičnih krogih, pri grofinjah, princezin-jah itd. Slovenci prihajajo v Salt Lake City tudi ob drugih prilikah, največkrat pa žal nevarno pobiti ali bolni, da se zdravijo v tuk. veliki bolnišnici. Tako sem za časa mojega zad njega potovanja po Utah obiska v bolnišnici se nahajajočega člana K. S. K. J. rojaka Anton Koseča iz Sunnyside, Utah. Zlomilo mu je križ, da se revež že par let muči na bolniški postelji. Doma v starem kraju ima ženo in otroke v sedanjih žalostnih vojnih razmerah, mož pa tukaj na pol živ, — na pol mrtev! Le zaupanje v Boga mu daje tolažbo. Leži v St. Marks bolnišnici. Istotako sem obiskal tudi rojaka Josip Pišlerja iz Rock Springsa Wyo., ki se nahaja v Holy Cross bolnišnici. Ima operirano koleno vsled neke bolesti ali dobljene poškodbe pri delu. Država Utah je bogata z krasnimi sadonosnimi farmami; po hribih ali v ozemlju je pa skrito še polno dragocenih neizčrpanih rudnin kakor zlata, srebra, bakra, premoga itd. S pozdravom M. P. Vam Iz Utah. Najbolj znamenito mesto države Utah je Salt Lake City ob sve tovno znanem Slanem jezeru.- Tu je tudi prestolica mormonske ver ske sekte. Mesto se prostira v krasni rav ču in vsem onim sobratom ki ste čuvali božji grob. Srčna Vam hvala vsem skupaj! Povodom Vstajenja se je zbralo naše društvo na Veliko nedeljo točno ob pol osmi uri zjutraj v dr. Kansas City Kans |Prostorih J* Zabukoveca. Potem je Dragi mi sobratje in sosestre koraka{° dr^yo z S°dbo na čelu proti slov. cerkvi sv. Jurja. Vse se je izvršilo v najlepšem redu, za tudi bolj redno plačevali mesečni ase8ment. Z bratskim pozdravom John Krek, tajnik. K. S. K. J.! Minuli so velikonočni prazniki in približala se nam je tako željno pričakovana vesela |:gre zahvala vsem navzočim pomlad. Nekako dolgo se nam je 8obratom d™*tva! Bog Vas zrn! to leto odmikala. Mogoče je ča- Pohvaliti moram tudi našega kala njega, na katerega tako vrleSa organista g. J. Smrekarja željno in z nestrprostjo pričakuje m nie«oye P*™*5' ki so nas ta dan svet, da bi se sklenil mir, ali ni Uk? Menadih z leP° ubranim ga mogla dočakati. petjem. Dal Bog, da bi vsi prepe- Tam v domovini, najlepši deže- Ta}i,Se mnogo let vesel° <.... 1 SIS!?*' Pozor slovenski gostilničarji! Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranite denar, ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi tega, ker jaz ne ,#la6ujem dragih agentov ali " managerjev'' in opravljam tem vse posle. Moje tvrdka je prva in edina samostojna tvrdka, ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec in zll-vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pristne, ki nosijo na steklenici napis: "IMPORTED". Tudi izdelujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino ln Kranjski Gren-čec (Bitters), te vrste pijače eo najbolj zdravilne, kolikor jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo na debelo. Pišite po cenik. A. HORWAT, 600 N. Chicago St., Joliet, III. Pozor Jkrajevna društva K. S. K. J. Kadar potrebujete nova druitvena pravila, puma ali kov-rte, vstopnice m raza« veae-lice ali druge tiskovine, obrnite se tudi na: Narodno Tiskarno 2146-21S0 BLUE ISLAND AVE._CHICAGO, ILLINOIS Ta Vam bode izvrSila vse tiskovine ▼ najboljšo zadovoljnost glede cene in ličnega dela. Pri nas j. vse osobje anijsko. Imamo tudi Slovence zaposlene.—Osobito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačilne knjižice" za člane, ali članice, katere rabijo tajniki ali blagajniki pri mesečnih sejah. Te knjižice so sestavljene zelo praktično za vsako druitvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 20 let. Razdelba ases-mentOT j« narejena na posebni tabelici in na podlagi "National Fraternal Congress Rate". Knjižice so tiskane ali narejene v malem žepnem formatu in so trdo vezane. Piiite po vzorec, kojega Vam dopošljemo takoj brezplačno. Opomba: V naii tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote." GROCERI JA IN MESNICA ZALOGA KUHINJSKEGA IN NAMIZNEGA ORODJA. Na razpolago imam vedno najbolje vrste grocerf Jsko blago; raznovrstno sveže ln snbo meso, domače krvavice, snbe kranjske ter raznovrstne drage klobase po najnižjih cenah. Kranjske suhe klobase domačega izdelka, čiste ter sveže, razpošiljam na vse kraje. Piiite po cene teb. JOSEPH SITAR, 801-3-5 N. Chicago Str, Joliet, 111. TELEFON: CANAL 2910 Frank Banich West 22nd Si. vogal South Lincoln St. (nasproti slovenske cerkve) OHIO AGO, ILL. NAJVEČJA SLOVENSKA PRODAJALNA VSAKOVRSTNEGA GROCBHIJSKEOA BLAGA NA DROBNO IN DEBELO. V zalogi imam posebne stvari ali pridelke, katere naš narod dobro poms Se is rtarega kraja is jih »d kupuje. — Pri meni dobite po nizkih cenah vaakovretne jestvise. Naročila razvaiam odjemalcem po mestu na dom; zunaj mesta jih pa poiiljsm po ekspreeu. Priporočam se oeobito Slovencem in Hrvatom, zmernih cenah! to je moje geslo. 'Dobro blago po as v ;jS" - lakaja vsako sredo. ;e Katoliške Jednota t Združenih državah ameriških. Uredništvo in npravniitvo: 1951 West 22nd Place, Chicago, HI. Telefon: Oanal 2487. Naročnina: Za ilane, na leto....... Za netlane............. .$0.60 .$1.00 .$1.50 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN 8LOYENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Oarniolian Slo venian Catholic Union of the United States of America. OFFICE: 1951 West 22nd Place, Chicago, HI. Phone: Canal 2487. Subscription rate: For Members, per year..........$0.60 For Nonmembers................$1.00 For Foreign Countries...........$1.50 31 Ameriško časopisje o svetovni vojni. Odkar je izbruhnila krvava sve tovna vojna v Evropi, smo postali tudi mi ameriški Slovenci deloma bdcepljeni ali odsekani v stiku z našo staro odmovino. Potovanje na Slovensko in na-obratno je popolnoma prenehaloi poleg tega pa še brani našim dragim onstran oceana stroga avstrij ska cenzura pisati med svet o zu< nanjem vojnem položaju. Vsako pisemce ali dopisnica roma po več tednov semkaj, ko ga je vojaška oblast preje strogo pregledala Vsakdo se je o tem morda že sam prepričal. Naši sorodniki zunaj bi nam radi bolj obširno pisali, pa ne sni e jo. Kakor drugi inozemci, tako smo torej tudi mi navezani samo na vojna poročila ameriškega časopisja, ki pa zavzema v tem slučaju jako čudno stališče. Smelo bi trdil človek, da delajo razni večji ameriški listi s sedanjo vojno sa mo velike dobičke potom velike reklame ali bombastičnih novic. To je pa povsem naravna stvar Vsak večji list ima zunaj svojo časnikarsko agenturo, ali posebnega vojnega poročevalca. Ti delajo radi običajno, ali navadno iz muhe celega — bika, samo da je poročilo bolj zanimivo, ali inte-resantno. Ko bi bil Človek sproti sešteval število avstrijskih žrtev v sedanji vojni, — bi ne bilo morda danes v Avstro-Ogrski ne ene moške o-sebe več! Kar pa 200.00 mož na enkrat ujetih! 50.000 padlih itd. In take novice je čitati teden za tednom. Ameriško časopisje je s svojim peresom porazilo tudi že več milijonov Nemcev in vendar znaša skupno število ujetnikov ranjenih ter ubitih menda? samo en milijon? Najbolj zanimiva so pa vojna poročila ameriških listov tedaj, ko poročajo v en in tisti izdaji, da sta oba sovražnika zmagala na en in isti dan, na eni in isti točki To je naravnost nemogoče. Zmagovalec ne more biti premagan, tako tudi ne more premagana armada zmagati! Iz vsega tega se torej učimo, da niso taka poročila verodostojna. Če že zunanje časopisje ne sme pisati vsega o vojnem položaju, kako zamore baš a-nteriški vojni poročevalec, kar naenkrat prešteti na en dan število padlih? Tudi zanj velja zunanja vojaška cenzura. Saj vendar oblasti vsako pismo, namenjeno v inozemstvo, pregledajo. Iz Avstrije ali Nemčije se pa semkaj naravnost sploh ne more brzojaviti; in to še celo naravnost iz fronte! Niti naši rojaki v stari domovi ni ne vedo o natanjčnem položaju vojne in menda tudi ne bodo ni kdar izvedeli o glavnih stvareh, ker iste vlada prikriva sama zase, da se ljudstvo preveč ne razburja. Teško je torej tukajšnjim slovenskim listom pisati o zunanji vojni tako, da bi bila poročila povsem resnična, da bi se vsem čita-teljem ugodilo! Vsak list se ozira le na vojna poročila ameriškega časopisja l Iz neke večje slovenske naselbine nam je došla minule dni pritožba, da pišemo premalo v prilog Avstrije! Radi verujemo toli-koštevilnim našim čitateljem, da sočutstvujejo nekateri z Avstrijo, drugi so ji pa zopet nasprotni?! Kako naj torej sestavi urednik prvo stran, da bi bila vsem čitateljem všeč! Prav iz srca radi bi prinašali številko za številko vesele vesti o avstrijskih zmagah. če so pa naše čete morda? zunaj ke-daj poražene, — tedaj vendar ne moremo pisati, da je bila zmaga na avstrijski strani! Če bi pisa danes kak list* da je n. pr. Pre-my8l še v avtrijskih rokah, — bi se mu vsako smejal, istotako je tudi z zadnjo reokupacijo —. Bel grada. Da se bodo morda potolažili oni razburjeni duhovi v krogu naših čitateljev, smo napisali danes te vrstice v prevdarek. Opetovano pa naglašamo, da zavzema naš list nepristransko pot v tem pogledu. Naš list je gla silo velike slov. podp. organizaci je,vtanovljene v Zedinjenih državah. In kot tak list mora v tem zavzemati.samo nevtralno stališče Mi ne držimo ne z Rusi, Srbi, Nem ci, Avstrijo, Francozi, Anglijo, T talijo itd., to smo že v prvi štev lista ali v našem programu odloč no povdarjali. Glede takih Yiovic se držimo le srednje poti, ki je menda najboljša. Prav radi tega se naš list noče in ne sme vmešavati tudi v gotove novodobne politične gonje, ki so naperjene proti gotovim vladam Trdno smo prepričani, da bode to naše stališče vsak član K. S. K J. odobraval, ako bode pomislil da vsem ljudem niti — Bog- nikdar ne vstreže! .. Kaj je sreča? Spisal A. K. Danes Vas vprašam, cenj. čita-telji: Kaj pa je pravzaprav člo« veška sreča? Kaj pomeni ta bese da, ki je mladini in starini toli krat na jeziku? Jako težko je povedati to na kratko. Le kdor je izkusil, ta ve. Kadar nimamo nobene mučne skrbi, kadar nam srca ne stiska nobena bolest, kadar smo mirni, za dovoljni, veseli: tedaj se blagru-jeino, v glavi spoznamo' in v srcu čutimo, da smo — srečni. Čim večkrat nam tako pride, tem večkrat smo srečni, in ko bi nam bilo zmeraj tako, bi bili pač zmeraj srečni. In taka sreča človeka večkrat tako prevzame., da niu začne v veselih prsih srečno srce kipeti da se samega veselja — razjoka A besede "nobene skrbi", "no bena bolest", mirni zado voljni", "veseli" itd. so hitro iz govorjene, pa koliko reči je treba premagati ali prenarediti, preden se uresničijo! Koliko dolin je tre ba zasuti, koliko gričev ponižati koliko krivega zravnati, ostrega pogladiti itd., preden se pride do sreče. Torej lahko izprevidite, da mo ja naloga, temeljito razložiti nauk o sreči, res ni lahka, posebno tudi zato ne, ker mnogi različno tolma čijo že pomen besede "sreča" Zato se mi zdi potrebno, da si naj prej reč prav razdelimo in razlo čimo po zahtevi starih učiteljev "Qui bene distinguit, bene docet JKdor si prav razdeli, prav po uči." Sreča je dvojna: popolna in nepopolna; popolna se imenuje z bolj učenim imenom tudi absolutna (nepogojna), nepopolna pa relativna (pogojna) sreča. Popolna sreča je zopet dvojna: naravna ali zemeljska in nadnaravna ali nebeška. Naravno popolna sreča je bila v raju, kjer sta živela Adam in Eva, prosta vsakega trpljenja, v popolnem vsestranskem zadovoljstvu. Popolna sreča v pravem pomenu besede in po vsem obsegu je pa nadnaravna sreča v nebesih, tam ne bo nobene najmanjše neprijetnosti, ugodnosti pa vse, kar si jih bo le poželelo v sreči kipeče srce, veselje, vsestransko popolnoma zadovoljivo, kakršnega tukaj na zemlji niti zmožni nismo. Ker sta rajsko srečo že prva dva človeka zapravila in izgubila za ves človeški rod, nebeška sreča pa nam bo v delež šele po smrti, če je bomo vredni, nam ne preostaja zazdaj nobena .druga kot nepopolna ali pogojna sreča. Do-)ro si torej zapomnite, preden se začnete učiti zemeljske sreče: lo ena sama so nebesa, dvojnih ne more imeti nihče! Tudi naša sedanja, nepopolna sreča je lahko dvojna: znotranja in zunanja. Zunanja sreča nam večkrat pride brez našega prizadevanja, n. pr. dobri starši, izdatna zapušči na, loterijski dobitek, blagoslov pri živini in poljedelstvu, zdravje, dobri prijatelji, ljubeznivi so sedje, ugodne vreme itd. To je t* sta sreča, ki je "opoteča", ki "kogar hpče, sreča", ki je "sle pa", ki "še ne da za nos voditi' i. t. d. Znotranja sreča pa je srčna za-dovoljnost z vsem, kar smo in kar imamo — je nekako otroško ve selje nad vsem in z vsem. Iz tega se razvidi, da zunanje sreče si večjidel sami ne moremo dati (če pride, nam pride tako rekoč ponoči v spanju), pač pa si s pametnim prizadevanjem lahko pridobimo notranjo srečo. Utegne se zgoditi, da je kdo zunanje zelo nesrečen, znotranje — v srcu pa popolnoma srečen. Mi si sicer mo remo z veliko pridnostjo pridobiti lepo premoženje, sezidati si kras no pohišje, obsejati si široko po 1 je; a če nam toča pobije ali ukon-ča hudo vreme, če požge ogenj ali vzamejo hudobni ljudje itd., če nas, kakor smo vajeni reči, obišče nesreča — kaj si moremo? kaj ho-čemol — Pač pa si z velikim tru dom svoje srce dobimo v tako oblast, da .smo tudi v nesreči ven dar srečni, vsaj toliko srečni, koli kor je mogoče v tej solzni dolini Še tako visoko se moremo povzpe-ti, da v največji nesreči celo veselo kličemo z Jobom: "Bog je dal, Bog je vzel, njegovo presveto ime bodi če&čeno!" Da, bila so na svetu blaga srca, tako blaga, da so se veselila trpljenja, kakor se mi veselimo kratkočasnic, veselic in zabav. Na vse to se mora ozirati, kdor hoče pisati o sreči; še bolj pa seveda oni, ki si hoče srečo skovati Srečo si pridobiti ,srečo si skovati, se torej pravi: svojih ugod nih okoliščin se z veselim srcem posluževati; slabe pa, kolikor se da, izpremeniti in ublažiti; v hudih urah, katerim se ne moremo izogniti, pa tudi ne izgubiti srca marveč v miru, zadovoljnosti, ce lo v veselju ostati, ter tako si zmnožiti in zagotoviti število radostnih dni. Na prag u. Spisal F. S. Finžgar. Tiho je odgrnila rdeči zastor na malem oknu in pogledala v noč Po vsej dolini se je pasla siva megla', ki se je plazila nizko, potuhnjeno pri tleh, tako nizko, da je gledati iz nje zvonik podružnice svetega Mihaela. Kjerkoli je tičala vas pod gričkom v soteski, povsod tjakaj se je iztegat od doline tenek, dolg prst, širil se in razbli njal, dokler ni tudi teh kotov pokrila in objela megla. • "Kakor skrb", je preudarila ona pri oknu. "Vsakega najde, vsako hišo, vsako družina——> ta megla' \ Pa se je nemudoma prestrašila te misli. "O — in jaz imam toliko skrbi in vendar do naše hiše ne se-ga ". Prav tedaj pa je zakipelo sredi megle. Od spodaj se je dvignila, iz srede je zrastla visoka kopa in se nagnila proti hišici na rebri. Vztrepetala je. Oči so zakoprne-le v strahu kvišku, kjer se je ra-dovalo brezskrbno nebo zlatih milijonov. Po železni prečki so zadr-seli rumeni krožci, rdeče rožasto riago je zagrnilo okno. 'Seveda, k nam se ne iztega skrb s prstom, z dlanjo. S kopo je navalila na hišo!" Sedla je za mizo in se zami'slila v nekaj črnega, ki je stalo sredi liše. Ob slahi luči so se razločili temni obrisi črno'pobarvane skrinjice z zaokroženim pokrovom. Dišala je še po sveži barvi. Ko je uprla pogled v skrinjico, jo je nenadoma stisnilo krog srca. Kakor bi se bila velika, težka ke-la megle v tem hipu prevalila nad fiišo in z vso težo legla na njeno dušo. Zavzdihnila je. Hotela je, da bi bil ta vzdih čisto brezslišen, kakor vzdihne trpeča in skrbeča duša, katero čuje samo nebo. Ali bil je glasan ta vzdih. Njo samo je vzdramil, da se je boje«če ozrla v kamro, kjer so rili že vsi pri pokoju. Prisluhnila je. Toda nihče se ni ganil, nihče obrnil na ležišču. Le ona sama je slišala ta glas; čulo ga je bolj srce, čutila g-a je bolj duša kakor uho. Zakaj v tem vzdihu je bilo upanja in strahu, sreče in žalosti polna kupa. Kako težko smo se odločili — in vendar — kako radi! Jutri poj-de. Zgodi se božja volja 1" Tedaj je vstala od mize prijela luč in jo postavila na klop, da je obsvetila skrinjico. Varno ji je dvignila pokrov in pokleknila k nej na tla. Dvakrat je že zložila in preložila vanjo perilo in obleko — m vendar ji skrb ni dala pokoja. Se tretjič je začela s skrbno roko ravnati in predeva ti obleko. Prevzemal jo je tih ponos, ko je -dvigala lepo slikane nove srajč ke, preštevala rutioe, pogledala še enkrat po gombih, jeli vse v redu in dobro prišito. Kakšno perilo! In koliko so pri pravili! Še nihče ni imel pri An-dre-jčkovih toliko obleke, kar se spominja ona. In takšne \ Vse na-kupljeno v mestu, narejeno pri najbolj spretni šivilji! — Ko je tehtala posamezne skupine, so se ji zdele težke same dragocenosti Na vsakem šivu, na vsakem koščku se je poznala njena skrb, je gorela njena ljubezen. Kolikrat je pritrgala družini boljši prigrizek, da je kaj prištedila in odprodala. In ona sama! Kako bi se ji bila prilegla dninarica ob žetvi! "Nikar", je rekla možu, "ne išči najemnikov! Bomo že kako prebili!' — In tako jo je pozdravil prvi svit na njivi in Zdrava Marija ji je odzvonilo na polju —- vse zaradi njega — vse žaj sina Andrej-čka. 1 sedaj je vse njeno delo, ves pot in vse trpljenje celega leta zloženo v skrinjico, oškropljeno 3 srčno krvjo kakor daritev. Bili so dnevi trpljenja in truda polni toda skrinjica se je napolnila vse je minulo, vse je pozabljeno... Previdno, brez ropota se je zazi bal krivi pokrov in pokril in zaprl skrinjico. Mati se je dvignila s tal, segla na klop pot'sVetiIko in obstala za trenotek sredi sobe. Napotila se je po prstih iz hiše v izbo, kjer je spal Andrejček. Še enkrat.mu je morala pogledati v speče lice, napiti se še tistega smehljaja, ki je igral sinu krog ustnic v pokojnem snu. Z materinsko previdnostjo je odprla vrata, da bi ga ive predramila. Svetilko je zasenčila z roko, da so le motni plameni osvetlili Andrejčkovo lice. V tistem hipu je pa sin bolest no zaječal in zaklical na pomoč "Mama, mama!" Mati je odmeknila roko od lu či, da se je vsul poln svit v sinovo lice. !Jačudila »e je. Prišla je po smehljej — pa je našla grenkobo. Stopila je k postelji in ga rahlo prijela za čelo. Komaj se ga je do teknila, se je grenkoba pretopila sladkost, radosti poln smehljaj se je zazibal na njegovem licu. "Sanjalo se mu je. Hude sanje Revček! Tudi njega mori skrb. Od doma — tako mlad, od matere — ubožček..." Materi je silila greaikost v oči. Roko je odmeknila od njegovega čela in tiho odšla iz sobe... Ko je legala, ni legel k njej na skromno ležišče spanec, ki bi ji za-tisnil oči. Ko je pihnila luč, se je vzdramila v čudovitem strahu, ki je hipoma prevzel njeno dušo. Vnovič je zagledala ono sivo, težko kopo megle, ki se je nenadoma dvignila proti, njeni hiši in io zagrnila. Iz megle so se sedaj motale pred njeno oko dolge, grozeče sence. "Zakaj pehaš od sebe nedolžno dete?" Tako so jo vpraševale sence. "Ali veš, kam gre? Kam tvoj angel j, tvoj Alojzij — kam? V tujino, v svet, v pohujšanje! Kri boš pila sebi in očetu, kri prestrezala sestricam in bratu, da boš hranila sina v tujini, kjer te pozabi-— kjer se izneveri — in ti ljubezen povrne — s sramoto..." Poglej študenta tam z drugega konca vasi; ga poznaš, kajne — poznaš mater in očeta... Ali jim ni izpil mozga — ali ni pojedel dote sestram — ali ni omajal trdni hiši vseh oglov.... In sedaj — kaj pa je? — Nič. Ko bi bil kožar, bi bil nekaj. Ko bi bil črednik, bi bil imeniten. Ko bi bil hlapec, bi bil spoštovan, in spopadali bi se gospodarji za njegovo delo... Tn ta-io. Oče se je skrivil do tal, mati se je izsušila kakor drevo, ki redi črva v srcu, sestre se starajo — in nihče ne vpraša po njih, ker so sirote... In hiša koncu vasi je bila trdna — tvoja pa je sirotna. — Pomisli, kam gre tvoj angelj — 9 ............382.62 30. ..'.'. ? ..............................352.70 32 ............91.63 33i !!!!'.!............................186.11 38............................101.02 3 9............................28.16 40 ............139.99 41 ............121.23 40 ............ ............148.49 43.'.'.:::::::::::::............173.10 44 ............311.63 4 5...........i................79.35 46 ............53.58 47! . ! ..!......!!!!............118.89 49. . . . ................................84.57 5 0............................................309.69 51 ' ' > ................56.96 5 2...........................82.96 53. ......................277.05 54 . .............96.60 . 55. ................118.88 5 6............................................263.41 57 ..................129.68 58. . . ."... ......................104.58 5 9........................263.62 6 0............................................63.05 61 ................144.02 62. . . . *.............................32.96 63 " * ............235.59 •i'.'.'.'.'/.'.'.'.'.......................95.56 6 5............................................141.34 6 6.......................25.64 6 7......................................71.32 68 ..........35.69 «!!!!!!"!!!!!"..............37.92 70 v .... 131-22 7 1................ . 29.78 70.................. ... 115.34 7 3..............................68.56 7 4........................" 81.54 7 5................. ........115.40 77............ .. 278.18 78*"'.......".K*. ..... 189.81 79 ________135.45 50.'. ......................189.70 81 ....................181.00 83 ......... ..........93.38 8 4.......... ............100.13 SS. '.'. V. MV.....................42.28 8 6____....:..........................59.57 87 ............133.56 8 8........... .....52.28 8 9......................159.47 9 0......... ..... 20.45 9 1........................139.05 92 !......! ......................71.99 Izplačali Smrtnine Poskodnine Boln. pod $ 1,3 4 4 1,0 1,0 1,0 00 I $ 100 00 ! 50 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 50 250 00 00 144.43 77.69 138.22 72.39 82.16 99.09 33.82 46.23 8.71 114.48 79.00 56.44 124.40 49.79 59.14 32.30 129.86 98.69 36.93 106.22 35J1 44.75 . 78.53 55.64 41.00 65.40 49.37 87.78 48.88 21.17 11.30 94 69 22.75 28.53 ~ 86.60 V* 46.27 42.05 23.76 44.26 21.98 33.44 115,38 37.18 67.69 34.72 21.85 9.53 27.81 23.20 37.01 36.38 30.90 15.23 15.84 L27 U5 $14,533.85 275.00 500.00 $8,545.00 m Drugi zopet izzivajoče čakajo na pozdrav onih, ki so morda v živ-benju slučajno ostali za spoznanje nižje in niso dosegli dovolj visoke družabne stopinje, a so po zaslugah, pameti in omiki višje kot domišljave ničle! V tem oziru se posebno odlikujejo nekatere žene odličnih ali bogatih mož, ki od merjajo svoje pozdrave in odzdra« ve natančno po či no vnem razredu svojih soprogov ali po številu svojih tisočakov. Pozdrav in odzdrav sta termometer inteligence, srčne izobrazbe in plemenitega iziroma surovega čustvovanja človeštva. Pozdravljaj vedno vidno in dovolj glasno, ne vsiljivo, brez ošabnosti. a tudi brez drzne domačnosti! Od-zdravljaj prijazno in slišno! Ako pa ti kdo da vljuden pozdrav le hladno in nemo povesi nos, tistega ali tisto poslej tudi ti prezri! Ig tako ti se ne bo treba sramovati lastnega poniževanja. $450.00 Preostanek 1. marea 1915....................................... Prejemki tekom meseca marca 1915. Plačanega od društev...............................$14,533.85 Obresti.......................................... 910.34 . $327,606.44 $ 15,444.19 Izdatki. Plačali posmrtnim) ....................;............$ 8,545.00 Plačali poAkodnine ................................. 450!00 Upravni stroški ...............................1,548.35 $343,050.63 $ 10,543.35 Preostanek 31. marca 1915. JOSEPH ZALAR, gl. tajnik .,. $332,507.28 K. S. K. J. Pozdrav in pozdravljanje. Pozdrav ni nič priučnega, marveč nekaj prvotnega; najdemo ga pri vseh kulturnih in nekulturnih narodih. Ustvarila ga ni kultura, nego je samo predrugačila njegove oblike. * ^ • Stari Grki so si zaklicali, kadar so se sešli ali ko so se poslavljali: "Veseli se!" To je gotovo značilen dokaz za življenjsko nazira-nje Grkov, ki se jim je zdelo veselo uživanje vsega lepega najlepši namen življenja. "Ave" (pozdrav ljen), "vale" (zdravo) je pozdravljal Rimljan, v čigar čim dalje večji dt-žavi so ljudje neprestano prihajali in odhajali, se danes, pojavljali, a jutri %zopet izginjali. Izraelci, prvotno pastirski narod, ki se je pomikal s kraja v kraj ter živel stoletja v suženjstvu, večkrat tlačen in preganjan, niso poznali dražjega na svetu, kot mir. "Mir bodi z vami" se Je zato glasil njihov pozdrav. Ko jih je usoda razgnala in razkropila po svetu, tedaj so se spoznavali med seboj po besedah '' mir bodi z vami". Krščanstvo se je začelo razširjati po svetu in ime odrešenika je postalo geslo in znak bratstva. "Hvaljen bodi Jezus Kristus!" so se tiho pozdravljali že v času preganjanja kristjanov, in "Amen na veke", so odgovarjali. Ta pozdrav se je ohranil še do danes v mnogih narodih. Prav posebno je v navadi pri nas na kmetih. — "Z Bo« goni" pravita Francoz in Italijan, in tudi Slovenci smo si prikrojili italijanski "a Dio" v "a-dijo". Narodi, ki prebivajo ob morji in se mnogo vozijo, se poslavljajo z željo "vozi se dobro!" "Fare well," pravoi Anglež, "Far-waell" Šved, "Farvel" Danec in " Vaarvel" Holandec. Jako značilen je pozdrav Rusov "Praščaj!" (Oprosti). V njem se kaže pravi značaj Rusa: mešanica mehkosrčnosti in rezkosti. Zdi se kakor da hoče, ko odhaja, prositi odpuščanja za morebitno žalitev, ki jo je nehote izrekel. Slovani, posebno Poljaki in Slovenci, si žele zdravja, ko se snidejo ali kadar odhajajo. " Pozdravi jan", "na zdravje", "zdravo" in pa "dober dan — Bog daj!", to so naši navadni in najlepši pozdravi. Sedaj običajni "klanjam se" smo povzeli od drugih, tujih narodov. Razun teh in mnogih drugih izrekov igrajo veliko ulogo pri po- zdravljanju tudi kretnje. Pri civiliziranih narodih je skoraj sploš no v navadi, da se poklanjajo in odkrivajo. Stikanje rok je baje nemški običaj ter je znak zaupnosti. Poljubljanje rok damam je francoska in nemška navada ki so si jo prisvojili tudi Poljaki in Čehi. V zadnjem času pa so tudi Slovenci začeli posnemati to, da si je tako pozdravljanje v popolnem nesoglasju in protislovju z njihovim značajem. V času, ko se bo rimo za * žensko enakopravnost naj bi se poljubljanje rok pač od pravilo ali do skrajnosti omejilo. Zdi se mi, da je poljub na roko za onega, ki ga da, skoraj vedno nekaj poniževalnega, in naj bi bil zato samo izraz posebnega spoštovanja, velike ljubezni, izredne hvaležnosti in udanosti, ne pa o-bičajen pozdrav, ki ga je deležna že skoraj vsaka ženska, da le nosi moderno obleko in klobuk. Pri Rusih je bila včasih navada, da je gospod poljubil dami čelo namesto roke; danes pa se je ta o-bičaj že skoraj popolnoma umaknil ppljubljanju rok. Pozdravi nekulturnih narodov so jako različni. Turek, da si je že stoletja v Evropi, si je vendar o-hranil šege in navade orijenta. Njegov pozdrav docela odgovarja njegovemu značaju; resno in slavnostno prekriža roke na prsih in se nakloni. Prebivalci severne Afrike tudi panes pa hite ljudje brezbrižno drug mimo drugega in se pozdravljajo, ne da bi pri tem kaj mislili. Pozdrav ni nič več simbol najplemenitej-ših čustev, ki polnijo človeštvo: izraz spoštovanja, prijateljstva in ljubezni, marveč prazna forma, ki ne pove ničesar. Še manj. Način pozdrava in odzdrava je stokrat izraz nadutosti, ošabnosti, domišljave puhlosti. Koliko je ljudi, ki ne znajo — ali nočejo — pravilno odzdravljati, ter v zahva: lo za udan ali prijazen pozdrav jedva vidno pokimajo z nosom! ^^^^^^^W^^^WWWWWWWWVWWVW Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine priporočamo prvo in na|stara|šo domačo tvrdko F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, III. Vse delo in blago garantirano. --Ceniki zastonj. — V zalogi imam še nekaj obeskov na spomin 20. letnice K. S. K. J. kot so jili prejeli delegat je zadnje konvencije. Pozlačeni in čisto zlato. V zalogi jih imam samo jaz in nikdo drugi ne. VWWWWWWWW^^ Z $1.00 se otvori lahko pn nas hranilno vlogo katera se O obrestuje ¥Q po .... Joliet Trust & Savings Bank 114 N. Chicago Street JOLIET, ILL. Ta banka je pod državnim nadzorstvom. lWWWV wwwww Martin Nemanich slovenska gostilna In restavracija Rojaki Slovenci vedno dobrodošli! Zaloga in prodaja pristnega domačega vina. Telefon: Canal 80. \ 1900 W. 22nd St. Chicago, 111. \ A\W XVWXWW ČLANI FEDERAL RESERVE BANKE UttlROVljllll lata 1857 Racijonilizi-militi 1864 Pod nadzorstvom vlade Zed in jenih držav NALAGAJTE VAŠ DENAR v najstarejšo, največjo in najbolj močno BANKO V JOLIETU -ki daje- 3% obresti 3% i pripisuje polletno k glavnici Mi pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. (Prva Naclfonalna Banka) FIRST NATIONAL BANK I 'ssrs?. $5,101.001.90 I Wr GLASILO K. S. K. is dr. J. Prevel M. B. Kratka po v est i ca, ki jo hočemo tu povedati, se je zgodila v Sever ni Ameriki v začetku prejšnjega stoletja. Ob majhnem zalivu Belega la bodjega jezera je stalo kakih dvajset indijanskih hiš, ki so bile napol s snegom zamejene. Sneg je ležal tudi na visokih gorah, ta so ofbkrozaie mirno jezero, sneg je pobešal in pripogibal dolge veje visokih, vednozelenih smrek v gozdu in sneg je kril zamrznjeno jezero. Kamor si se ozrl, nisi videl drugega nego bel sneg, mec gorami pa je brila ostra burja in se igrala s snežinkami po mrzlem zraku. Sredi med kočami se je dvigala večja hiša z lesenim križem na slemenu, ki je bila zložena iz surovo otesanega lesa. To je bila misijonska kapelica in neposred no poleg nje stanovanje očeta Reneja, ki je deloval vneto tu med Indijanci, po imenu Hipevas, že kakih deset let. V hiši je gorel velik ogenj na ognjišču in obseval z rdečim plamenom staro Indi janko, ki je godla kot kaka mačka in sede mešala nekaj v kotlu. To je bila Gegozaza, stara mati. Ime je bilo pravzaprav 'divja mačka sicer pa je bilf, če izvzamemo smrčanje, katerega je povzročalo njeno kratko in težko dihanje, dobra starka, ki je kuhala duhovniku m oskrbovala njegovo malo imetje. "Gegozaza", reče nekoč oče Rene pri odhodu, "mešaj pijačo, dokler ne zavre in vskipi; potem pa odstavi in daj dečku vsake pol ure malo piti. Manšakita je zelo nevarno bolan." "Vava," zamrmra starka, "lahko ste mirni in brez vse skrbi. Gegozaza ljubi dečka." Kdo pa je bil Manšakita T To je bil sin Ompatonga, "krepkega jelena", in Monotave, ki so ji rekli "bela košuta", ter vnuk Gegozazin. Bil je šest let star, ko je izgubil mater, in devet, ko mu je umrl oče. Na smrtni postelji je prijel oče duhovnika za roko, položil Jo dečku na glavo in dejal: "Poslušaj me oče! Ompatonga gre k velikemu Bogu nad oblake, kjer najde zopet Monotavo, Manšakita ostane pa tu. Vzemi ga, oče, tvoj je, tebi ga izročim!" In res je vzel duhovnik še tisto uro dečka k sebi in skrbel zanj kot oče. Od tedaj — bilo je tega že tri leta — se je porodila v Manšakiti iskrena ljubezen do misijonarja; deček je gojil do misijonarja globoko spoštovanje in neko sveto navdušenje, misijonar ga je pa ljubil in mu vračal njegovo ljubezen z očetovsko skrbnostjo in ljubavo. Trinajstkrat je že videl deček pasti sneg. Okrog Belega labodjega jezera ni bilo daleč na okoli nobenega vrstnika, ki bi ga bil prekosil v hitrosti, nobenega, ki bi tako dobro streljal, in nobenega, ki bi znal s svojim malim čolničem tako kljubovati šumnim valovom razburkanega jezera. Mastne losose, ki so se sušili v dimu, in skoraj vse ribe, ki so prišle na misijonarje-vo mizo, je on nalovil. A kar je bilo še največ vredno, imel je še nepokvarjeno srce, čisto, nedolžno in ni mu manjkalo vzvišenega, hrepenečegA poleta mlade duše. "Ali more postati sin rdečeko-šča duhovnik T" vpraša deček nekoč o. Reneja pri pouku in veselo se mu zaleskečejo črne oči, ko mu leta vprašanje potrdi. Man-šakitov cilj ni bil, da bi postal kdaj glavar Indijancev, marveč da bi služil oltarju, da bi postal duhovnik. Že nekaj dni je mučila otroka mrzlica, ga vrgla na posteljo in adelo se je, da se mu je v zadnjem času še poslabšalo. O. Rene je sedel ves v skrbeh poleg postelje, kar prideta dva Indijanca in ga prosita, naj obišče dva bolnika. In moral je iti. V vsaki vasi je imel namreč oče Renč po enega zaupnega moža, ki je hodil vedno ponj, ako ga je kdo želel. Niti aoč, niti megla, niti divje nevihte in nevarnosti ga niso mogle zadrževati, da ne bi fel, in če je bilo treba tudi sto milj daleč — na pomoč svojim ovčicam v najbolj oddaljene koče. Indijanci dobro poznajo in vedo ceniti pravo nesebično požrtvovalnost; zato niso bili blagemu duhovniku zastonj tako vdani. ficTeži izmed onih dveh, ki sta prišla ponj, se je imenoval Kra-tunka, "velika vrana"; bil doma onstran sosednih gora. "črnolaska, tvoja vdana hčer ka je bolna in želi duhovnega očeta," mu reče Kratunka. Drugi je bil pa Teopunko "brzonog", in je prišel od druge strani jezera. Doma je leža smrtno bolan njegov oče. Nič več niso upali, da ozdravi, potekali so mu zadnji trenutki življenja. Oče Rene se odloči, da pomore najprej temu in obišče še le vra čajoč se bolno deklico. Hitro vzaime zimsko suknjo in kapo obuje gorske zimske čevlje, vza me gorke rokavice, skrije sv. olje v žepu na prsih in malo šatuljo sv. R. T., se vsede na sani in se odpelje •z doma po zakovani zmrznjeni poti za vodnikom. Vapezuk, "beli oblak," je bilo ime sedemdesetletnemu starčku ki je ležal na smrtni postelji. Svoj čas je bil mogočen poglavar, seda; je pa prežala mrzla roka neizpros-< ne smrti nanj tako hudo, da je le žal že delj časa nezavesten in ni kazal prav nobenega znaka življe nja. Vsi okolustoječi, zaviti gorke rjuhe, so ugibali okrog postelje toinono in sami niso vedeli ali je že umrl, ali morda še živi Naenkrat strese bolnik bledo upadlo obličje in pogleda s široko odprtimi očmi proti vratom, oč koder se je v istem hipu bliža postelji oče Rene. Stopi k bolniku, Sklone se nad njim in ga pri me s prijaznim pozdravom za roko: 'Dobro!" zamrmra z globokim glasom bolnik, "beli oblak je ve del, da bo videl še enkrat svojega očeta." Ljubeznjivo Se vsede misijonar na stol ob postelji, tolaži bolnika z lepimi, prijaznimi besedami, ga okrepi s sv. oljem in mu da zaužiti sv. R. T. Le tresoča, umirajoča desnica se zahvali blagemu možu ter oči in glas so že onemfogli. Pred hišo je čakal misijonarja Vala in ga srčno prosil, naj obišče še njegovo umirajočo mater. Pot je bila dolga in dan se je že zelo nagnil, ko obišče oče Rene na povratku še enkrat umirajočega starčka,, da se od njega poslovi Najde ga popolnoma nezavestne ga; 'zato poklekne mirno k postelji in priporoči poslavljajočo se dušo Bogu. Že hoče vstati, kar odpre bolnik steklene oči in dvigne nekoliko težko glavo. Videti je cot bi se mu povrnila neka nova mlada moč. Misijonarja prime za obe roki in de z močnim glasom in jasnim pogledom: "Oče, danes se ne smeš vrniti preko jezera. Slišim nek glas, *ri mi pravi, da ne smeš iti!" Zakaj ne?" vpraša oče Rene. 'Duhovnik je storil vse, kar je mogel za bolnega glavarja." Vapekezuk ne misli na sebe samega," odvrne starček, "marveč misli na Vas, čegar življenje mu je zelo dragoceno. Čuj, misijonar, čuj, kako tuli burja! Duh vetra jezdi na oblakih. Ostani!" n beseda mu zastane, glas zamre, oko ugasne in se zapre, že-ezni prsti pa izpuste očeta Re neja. Ta ujame omahujočega glavarja na svoje roke in ga položi rahlo na posteljo. Vapekezukova duša se je ločila v trenutku, ko je končal svarilne besede. Dobri duhovnik se ponudi še malo, potolaži žalostne sorodnike, blagoslovi mrtveca in se odpravi zopet dalje. "Oče," prosi starejši glavarjev sin, "poslušaj besede umirajočega rdečekožca in ostani čez noč v naši koči!" "Moram tjakaj, moram," odvrne oče Rene. "Črnolaska me je poklicala in ne bi rada umrla brez mene. Ali jo smem pustiti, da se loči brez pomoči?" "Glej oče, kako pada gosteji in gosteji sneg; nevihta se na-pravlja na gorah, ki te gotovo dohiti. Ostani, ostani!" Oče Rene pa se iztrga in odrine, kar more "hitro na obrežje, spremljan od dobrih Indijancev, ki ga srčno prosijo, naj se vrne, naj ne gre danes dalje. "Tiho, ljubi otroci, moram iti! Kliče me dolžnost. Bog me bo že varoval." Psi v vasi začno cviliti. Sambo, nejlepši med njimi in raditega Vodnik, naperja ušesa in miga Ž njimi,* kot bi poslušal daljne negotove glasove in nekam vprašujoče zre misijonarja. In oče Renč se poslovi od skrbečih Indijancev, ki ga hočejo zoper njegovo voljo spremiti. Bič zazvižga in kot pu- šica zdrče sani po zamrznjenem jezeru in v nekaj trenutkih izgine oče Bene gledalcem na obrežju v megli gostih snežink izpred oči. • • • Manšakita je ležal bolan, hudo bolan doma na postelji. Gegozaza je sedela še vedno pri ognju in si grela nad plamenom svoje koščene mrzle roke. "Gegozaza, kdaj se pa vrne oče Rene?" vpraša bolni deček starko. Več ur. ga je tresla prei mrzlica in več je sanjal, bolestno vzdihoval in govoril čudne stvari. Starka je menila, da še sanja; zato strese glavo in reče: "Ša, ša, oče Rene se ne vrne danes.'' "Pa mi je obljubil pri odhodu, da se gotovo vrne še danes." "Gegozaza pravi, da ne pride." "Zakaj pa ne, mamica?" "Nevihta je jezna in tepe svoje pse — oblake. Ali slišiš, kako rjovejo? Duhovnik je pa pameten in počaka do jutri. Manšakita pa naj nikar preveč ne govori marveč mirno spi," dostavi starka nekam zapovedujoče. Deček utihne. "Mali glavar spi," zamrmra čez nekaj časa zopet starka, vstane in gre vun. Komaj pa je zunaj, dvigne se deček na postelji in posluša sklonjen v burno, viharno noč, ali ni slišali morda odkod žvenkljanja bližajočih se konj, ali pa težkih korakov po ledeni £oti. Ničesar ne sliši. Onemogel se zvrne na posteljo in sladko zaspi. A vzbudi ga kmalu divja nevihta, ki je začela uprav sedaj najhujše razsajati. Divje kot četa volkov tuli okrog voglov male kočice in skuša prodreti skozi majhne luknjice v sobo. To nepopisno tuljenje, zaničljiv smeh, jezno divjanje in razsaja-nje, pretrgano zoperno kričanje, vsi glasovi se združujejo in spajajo v nočnem koncertu "severne nevihte." Dečku kar sapa zastaja in srce mu utripa burnejše, ko vse to posluša. Nekak čuden, neznan strah mu leže v dušo in nekaj čudnega mu teži srce. Naenkrat — čuj! Ali ni to Sambo? Zamolklo tuli burno noč. Izmed sto drugih psov ga je deček vedno dobro spoznal po glasu, saj je bil njegov jubljenček. Silno razburjen napne deček uho, da bi ujel še enkrat glas, ki mu zbuja v srcu obenem upanje in velik strah. In čuj! — že zopet — toda sedaj le še zelo zateglo tuljenje in cviljenje, ki postaja vedno bolj neraz-očno in se polagoma izgublja v neizmerno daljavo. Za božjo voljo, kaj je vendar to? Zakaj doni ta glas tako tajno, tako čudno kot v smrtni nevarnosti? Bo-estno vsklikne deček in plane s postelj«, da bi šel in naprosil jrepkih mož, ki bi šli rešit dobrega duhovnika. A znova ga zgrabi onemoglost in v popolni nezavesti se zvrne nazaj na posteljo. Ura poteče za uro. Počasi se umiri nevihta in le visoko pod nebom se pode še črni, pretrgani oblaki. Izza gora posije ščip — polnoč je. Srebrna svetloba jasno blestečega nočnega ozvezdja se igra po vejah in vejicah stoletnih s snegom obteženih smrek. Iz dalje se sliši zamolklo tuljenje volkov, od bližnjega jezera pa skrivnostno pokanje ledu. A kaj je neki ona-le črna stvar v belem, razsvetljenem snegu, ne daleč od jezera? Podobna je kaki gomili, zpod snega moli roka s križem v roki, tam zopet kos črne obleče ... In poleg čuva čvrst, velik pes, ki napenja ušesa in prisluž-cuje proti gozdu, od koder je slišati tuljenje volkov. Koliko časa je bil Manšakita v nezavesti, tega sam ni vedel, ko se je prebudil. Ko pa odpre zopet oči, je vsa soba razsvetljena. Suhe, napol ogorele smrekove trske so se bile užgale in velik plamen je švigal proti stropu in razsvetljeval majhno sobico, da si lahko razločil vsako stvar, predvsem pa duhovnikovo vitko, visoko postavo lepega, visokega, od temnih korov obkroženega če-a, ki je klečala ob dečkovi postelji in molila. Ravnokar je vzdignila ta postava glavo in častitljivo obličeje in Manšakito je stegnil roko in radostno vsklik-nil, ker duhovnik ni bil nihče drugi kot oče Rene, ki je zrl dečka z nepopisnim izrazom očetovske ljubezni in dobrote. "Ljubi oče, kdaj si pa prišel?" vpraša Manšakita in ga hoče objeti. V trenutku pa ugasne plamen, soba se stemni in podoba iz- gine. Ali so bile to sanje, ali je bila resnica? Manšakita sam ne ve. Začujen si drgne oči in gleda in išče po napol razsvetljeni sobi. Nikjer ni nobenega sledu o očetu Renčju. "Ali čujem, ali sanjam?" vpraša se deček nehote. Bil je pač zbujen, ker je slišal zunaj veter, ki se je še tupatam malo zaletel v okna ali vrata, a takoj zopet izginil, natanko je razločil in videl, ko se je plamen iznova vžgal in posvetil, videl je malo razpelo na steni, ki ga je bil izrezljal oče Rene, razuntega tri lepo barvane podobe svetnikov božjih, ki so bile že od prej tu, videl majhen stol, videl tudi velike zimske čevlje, ki so se sušili pri ognjišču, vse to je natanko videl in razločeval In mislil je in se čudil in misel se mu je vrstila za mislijo, medtem je pa zopet mirno zaspal. Zbudi se šele zjutraj, ko ga prebudi skozi okence prijazni žareK zimskega solnca in zasliši zunaj neko mrmranje napol tihih glasov. Prav dobro sliši in razloči med temnimi glasovi svojih rojakov jasno in razločno besedo nekega Evropejca. Toda to ni glas očeta Reneja. Tega ne boš nikdar več slišal, ubogi Manšakita! Nič prav ne more razumeti, kaj govorijo zunaj. da bi pa vstal, zato se čuti še preslabega. Oboje pa je bilo zanj dobro. Bog sam je tako hotel, da ga ne bi udarac. ki ga čaka, prehitro in morda smrtno zadel. Pri odprtih vratih male misijonske kapelice je stala gruča Indijancev, ki so bili zaviti v svoje različno barvane kožuhe in se nekaj pogovarjali in večkrat nekam pomenljivo pokazali proti odprtim Vratom. Notri pred oltarjem se je pa sklonil neznan duhovnik nad mrtvim truplom, ki je ležalo v leseni krsti, zbiti iz raskavih desk. Kdo je ta duhovnik in kdo je mrlič? Duhovniku je bilo ime Gaskon in je bil dušni pastir sosednje misijonske naselbine, po imenu Opaškve, svojega iskrenega pri jatelja in duhovnega sobrata Včerajšnja pevihta ga je pa prisilila, da je prenočil med potjo v neki vasici. Danes zjutraj je pri šel seinikaj, da pozdravi vdanega prijatelja in vernega sotrudnika na vrtu Gospodovem. — A kdo more popisati njegovo bol, ko sreča sprevod, ki nese mrtvega očeta Reneja. Mrtveca je našel v snegu Teokunko, starejši sin belega oblaka", ki je včeraj umrl. Skrbno so gledali Indijanci na obrežju jezera za blagim dušnim pastirjem, ki ga je gnalo apostolsko navdušenje neustraše no vkljub nevihti naprej, naprej za ciljem. Negotovost, kako je potoval, jih je gnala in že zjutraj na vse zgodaj so šli na jezero, kjer so našli v veliko žalost vsem vašča-noni mrtvo truplo blagega duhov nika. Tudi psi so bili zraven, a še živi in so glasno cvilili, ko so jih zagledali. "Pojdi, oče," reče Teokunko Gaskonu, ko stopi s solznimi očmi iz kapele, "pojdi, pokazati ti hočem, kako je oče Rene umrl." Oče Gascon je poznal dober čut Indijancev in je šel za njim. Ž njima pa je šlo še veliko drugih Indijancev, ki so bili vsi radovedni, kako je umrl njihov duhovni oče. Sli so na ono stran jezera in sledili stopinjam očeta Reneja. In Teokunko začne razvijati in kazati oni čudni inštinkt, ki ga da narava sinu divje puščave v posebni meri, da zna slediti naravnim znamenjem- Skoro z neverjetno gotovostjo sledi Teokunko stopinjam, ki so bile za oko Evropejca že vse za-metene in zasute. Indijanec slika vso pot nesreče, ves dogodek tako živo iai s tako gotovostjo, kot da je bil sam zraven in je sam vse videl. "Tukajle," de, "izgine nam misijonar izpred oči." In tiho gre dalje skoraj miljo daleč in zopet se ustavi in reče: "Tu se je oče prvikrat ustavil in prvikrat obrnil hrbet proti vetru." Tudi drugi rdečekožci slede z veliko paznostjo in vsemu pritrjujejo. In videti je, da se tudi oni razumejo na to in da kažipot govori resnico. "Tule," de zopet s spoštljivim glasom, "tule je prvič pokleknil in molil." In poklekne ter pokaže, kako je klečal duhovnik, kakor je bil razvidel iz stopinj. Vse to vzbudi še med Indijanci izredno začudenje, da še sami mrmrajo svoj "Hana?" Teokunko pa vstane in nadaljuje pot. Od tu naprej pa ni več prave smeri. Stopinje so zmedene, tu se je začel boj na življenje in smrt, boj blage zaupajoče duše z divjo močjo naravnih sil. Toda vrl mladenič je bil dober tolmač kot kak učenjak, ki čita star napol izbrisan rokopis. Tu oče zopet pade, se dvigne in sili zopet naprej. Toda divja, nevihta je prehuda. Vedno krajše so črte, ki jih prehodi s skrajnimi silami se boreč. Tu je mesto, kjer je omahnil in nič več vstal. Skrajna utrujenost, ledena burja, ki jemlje kar očem vid in zapira sapo, pretresa mozeg in kosti in ustavlja skoraj kri po žilah, je premagala hrabro, vestno srce. Tu so našli Teokunko in njegovi tovariši mrtvo truplo ponesrečenega misijonarja; roke je imel na prsih, sklenjene za molitev, častitljiv obraz pa je bil vkljub strašne smrti zadovo ljen in lepo ohranjen in je bil obrnjen proti nebu, kamior je poletela njegova zadnja misel. Pač je bil to pretresljiv .trenutek. Tiho stoje oče Gaskon in njegovi spremljevalci nekaj minut okrog nesrečnega mesta in njihove ustnice šepetajo pobožno molitev." Potem se pa vsi vrnejo nazaj v vas in gredo skupaj v kapelico, kamor so drli že od vseh strani Indijanci, da bi videli še enkrat vsaj mrtvo truplo ljubljenega dušnega pastirja. Nikdar več jim ne bodo delile njegove trde roke kruha življenja, nikdar več jim ne bodo oznanjevale njegove otrple ustnice naukov sv. Duha. Življenje blagega apostola je sedaj končano: padel je kot žrtev poklica v najlepši moški dobi. Čez dva dni so ga pokopali na hribčku ob robu jezera. Mogočna stara smreka raste ob njegovem grobu in velik lesen križ kaže daleč na okoli sinovom puščave mesto, kjer je dobil njihov dušni pastir zadnji zaželjeni mir. Po posebni božji previdnosti je prišel oče Gaskon ravno takrat v vas. Lahko je tolažil žalostne Indijance, vzel je pušico s sv. R. T. iz duhovnikovega žepa in nesel nebeško jed smrtnobolni Indijan-ki, ki je klicala že očeta Reneja. zaradi katere je šel na težavno zadnjo pot. •Gaskon je bil pa tudi tisti, ki je razložil dečku v primerni obliki smrt njegovega očetovskega prijatelja in dobrotnika, katerega je iz vse moči, z vso dušo in s celim srcem ljubil in mu bil vdan. "Tja je šel, kjer ni neviht, kjer se smehlja večna pomlad, kjer je in bo večno srečen pri nebeškem Bogu. In zrl bo na Manšakita kot svetla zvezda in ga opominjal, naj ostane vselej zvest krščanskim naukom, ki mu jih je dajal v življenju." Ubogi otrok je bil pač potreben lahko razdeli med seboj; če sta popisani obe strani, more ob istem času staviti spis le en st«. vec. 9. Kar si spisal, preberi še tn. krat, predno odpošlješ, gotovo boš vselej še kaj našel, kar je treba popraviti. 10. Pod vsako poročilo podpisi svoje ime ali z uredništvom dogo. vorjeno drugo ime ali znamenje. Bodi pri tem brez skrbi, ker u. redništvo imen svojih sotrudnikov in dopisnikov ne izda. 11. Če sam hočeš, da nihče ne bo slutil o tem, kar si poročal, ne govori o tem, kar si spisal, ker drugače se izdaš sam s kako besedo ali opombo. 12. Ne bodi hud, ako ti urednik kaj črta; vedi, da ve, zakaj je to storil. Ako kako stvar zavrže, ne bodi jezen in mu zaupaj, ker on najbolje pozna položaj in marsikaj zadošča, ako tudi ne pride v list, za njegove informacije. Po. ročaj kljub temu točno dalje! DESET VAŽNIH TOČK ZA NAŠE NAROČNIKE. tolažbe. • # • Dvanajst let pozneje je bilo, ko se je poletno solnce kopalo v globočini kristalno čistega Belega labodjega jezera, ko so vsenavko-li zeleneli lepo gozdovi in je odmeval po dolinah strel za strelom; takrat je stopal prvi duhovnik iz rodu Hipevasev v domačo dolino, v malo vasico. To je bil Manšakita, "mali glavar." 1. Kdor ne prejema "Glasila K. S. K. Jednote", naj sporoči svoj naslov tajniku svojega društva in zahteva od njega, da ga takoj pošlje na upravništvo. 2. Kdor spremeni svoj naslov, naj pove tudi svoj stari in novi naslov. Če pošljete samo novi naslov, ne vemo, katerega spremeniti, ker je velikokrat več članov s tistim imenom in v tistem kraju. 3. Vsak član (ica) naj natančno pogleda, kako se piše pravilno kraj, pošta in ulica, če je le jedna črka napačna, ne dostavi pošta lista. 4. Pri pismih pač išče pošta z napačnim ali pomanjkljivim naslovom člana (ico) pri listih pa vrne list upravništvu ali sporoči, da se mora dotičnika črtati- iz naslovnika. 5. Upravništvo spremeni vselej vse naslove, kteri pridejo en dan pred izdajo lista. 6. Če ne prejemate lista, je boljše, da nam to takoj naznanite v dobri volji po dopisnici, kakor pa da čakate tedne in pozneje v jezi spišete celo pismo. 7. Če vam kdo jemlje na pošti liste, pazite malo in naznanite ga potem poštni upravi. List je nekaj malega, a kazen, katera čaka take, je velika. 8. Kdor pristopi, kogar se črta ali izključi ali kdor umre, kakor tudi kdor spremeni svoj naslov, naj se takoj naznani. V naslovniku ne moremo spreminjati naslovov po uradnih izpremembah, ker ni tam nobenih naslovov. 9. Kadar popravljate naslove, ne pozabite dostaviti številke tistega društva, h kateremu spadate. To je potrebno, da pride tudi številka društva poleg naslova. 10. Za dober red je treba dobrega in točnega delovanja vseh. Upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote" 1818 W. 22 nd St. Chicago, 111. Pravila za dopisnike. 1. Kar misliš listu sporočiti stori hitro in odpošlji takoj, do-ker je še novo; stvar kmalu zastari in ni več zanimiva. Pošlji listu vsako prijetno in neprijetno novico. 2. Piši kratko s tem prihraniš dragocen čas urednikom, stavcem in samemu sebi. Bodi ti vodilno geslo: Pazi, kaj se je zgodilo, kje in kako. 3. Piši razločno, posebno imena in številke, ne gosto in ne s svinčnikom, temveč s črnilom. 4. Ne piši: To se je pripetilo včeraj" ali "danes," ampak katerega dne in meseca. 5. Delaj kratke stavke. 6. Ne piši preveč skupaj, da u-rednik pomote lahko popravi. 7. Ne popravi nikdar kakšnega imena ali številke. Napačno besedo prečrtaj in napravi pravo nad njo, za njo ali na robu. 8. Glavno pravilo ti bodi: Ne iši nikdar na obe listovi strani! e je poročilo pisano le na eni strani lista, potem si stavec spis Roko naj ji prinese! Bilo je na Francoskem bojišču. Nemci so naskočili neko vas in pognali iz nje Francoze. Nesreča je hotela, da je pritekla tedaj iz neke hiše na cesto desetletna deklica in da jo je zadela krogla v roko. Deklico so odpeljali v bolnišnico, kjer so jej morali odrezati roko. Revica je bila v bolnišnici tudi čez Božič. Pa so vprašali deklico, česa si želi, da bi ji Jezuš-ček prinesel na sveti večer. Odgovorila je: "Prosim, recite Jezuš-čku, naj mi prinese nazaj mojo roko!" i\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\ mal pošljimo dar svojim dragim na altar. Pošiljamo denar v staro domovino: V stari domovini izplača denar c. k. pošta: Najnižje denarne cene: 5 kron pošljemo za ......$ 0.95 25 " '* it ......$ 435 50 " " «« ......| g.50 100 44 •• «« ......| x7.oo 500 " " « ......| 84.00 1000 " «« «« ......$168.00 Pri tek cenak je poštnina še vraio-nana. Pazite na naše prave cene denarja Pošiljat ve in pisma naslovite na: AMBRIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Vse naše poslovanje je jamieno.