142 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
D r.  A n t o n  M u z n i k, Clima Goritiense = Gori{ko podnebje. Ljubljana: In{titut za zgodovino
medicine, 2000. 414 strani
In{titut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je nedavno izdal delo
Antona Muznika Gori{ko podnebje/Clima Goritiense. Delo je vredno pozornosti (strokovne) javnosti iz
ve~ razlogov. Gre za skupno izdajo slovenskega prevoda in latinskega izvirnika, ki ga je gori{ki zdravnik
in zdravstveni svetnik Gori{ke in Gradi{~anske grofije dr. Anton Muznik (1726–1803) spisal v Gorici leta
1781. Posvetil ga je Cesarsko-kraljevi kmetijski dru‘bi Svetega rimskega cesarstva nem{ke narodnosti,
katerega del je bila v Muznikovem ~asu gori{ka pokrajina. Prav Cesarsko-kraljeva kmetijska dru‘ba je
Muznikovo knjigo prvi~ tudi izdala. Tenko~utnosti izdajateljice in urednice mag. Zvonke Zupani~ Slavec,
dr. med, predstojnice In{tituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani gre hvala,
da je Gori{ko podnebje/Clima Goritiense iz{lo kot svojevrsten spomenik v obele‘itev tiso~letnice prve
omembe Gorice in Gori{ke. Tolminski muzej in Muznikov rodni Most na So~i pa sta svojemu v zgodovini
zdravstva in literaturi znamenitemu rojaku nedavno odkrila tudi spominsko plo{~o.
V Climi izrisana celovita podoba gori{ke pokrajine dale~ presega podro~je zdravstva. Muznik se je pri
na~inu opisovanja zgledoval po Hipokratu in Gori{ko predstavil v dvanajstih poglavjih, zgovorno poime-
novanih: O imenu, zemljepisni legi mesta Gorice in vse de‘ele, O letnih ~asih, O vetrovih, O vodah, O
zemlji, O ‘ivljenju prebivalcev, njihovem zna~aju in lastnostih, O astronomiji, O gori{kem podnebju in
endemi~nih boleznih, O razli~nosti endemi~nih bolezni glede na letni ~as in primerjavi z drugimi podnebji,
O vinu, O raznih re~eh (z izjemnim opisom zgodnjih variolizacij na Slovenskem in nekaterih nenavadnih
primerov bolezni oz. porodov) in nazadnje, O ku‘nih boleznih goveje ‘ivine. Za sodobnega zgodovinarja
(medicine) in histori~nega antropologa se v teh skrbno nanizanih vsebinah najde veliko zanimivih podat-
kov. Naj jih izpostavim samo pe{~ico!
@e v za~etnem poglavju naletimo na presenetljiv “popis prebivalstva”. Muznik na str. 26 pi{e: “Okrog
3630 [v Gorici] je mo{kih, {tevilo ̀ ensk pa se je dvignilo na okrog 2530.” Ne le da je bilo ̀ ensk za tretjino
manj kot mo{kih, njihovo {tevilo je po Muznikovem pri~evanju nara{~alo in je bilo razmerje poprej {e
slab{e. Po drugih virih, ki sicer opozarjajo na pomanjkljivost in neto~nost tovrstnih podatkov za tisti ~as,1
pa naj bi ‘e takrat ‘ivelo na Kranjskem in v ostalih s Slovenci naseljenih pokrajinah za 5–10 % ve~ ‘ensk
kakor mo{kih. Izrazito nesorazmerje med spoloma v prid ‘ensk v Evropi konec 18. st. zgodovinarji sicer
pripisujejo vojnam (predvsem tako imenovani 1. koalicijski vojni med leti 1792–97), ki so zahtevale med
mo{kimi velike ‘rtve.2  Muznikovi podatki pa so starej{i, saj je Clima iz{la leta 1781. Razlago nam do neke
mere poda Muznik sam, ko se v nadaljevanju pri opisu svojih porodni~arskih izku{enj “pohvali”, da nikoli
ni uporabljal nobenih instrumentov. Ob visoki rodnosti (36 ‰) so bile `enske zaradi nizke kakovostne
ravni porodni~arstva izredno izpostavljene, smrtnost na splo{no pa skoraj enaka rodnosti.3
Zanimiv je tudi podatek, prav tako na str. 26, da je v drugi polovici 18. stoletja v Gorici bivalo {e nekaj
“malo{tevilnih @idov”. Iz drugih slovenskih pokrajin so bili ̀ e zdavnaj pregnani, na Primorskem pa je v
18. st. najti {e precej {tevilne judovske skupnosti.4  Italija je imela v Evropi najbolj strpen odnos do tega
naroda, zato so na njena ozemlja pribe‘ali od drugod, npr. mariborski Judje prav v Gorico. Muznik ne
omenja ve~ posebnega razpoznavnega znaka, ki so ga morali nositi, ulica, v kateri so gori{ki Judje morali
‘iveti, pa je najverjetneje {e geto. Obrt jim je bila prepovedana, zato pa so bili klju~ni akterji industrializa-
cije pokrajine. @e za Muznikovega ~asa so vsaj Judje v Trstu dosegli odpravo geta (leta 1784), “izginili”
pa so s tega obmo~ja {ele z deportacijami v 2. svetovni vojni.
V poglavju o endemi~nih boleznih se na str. 89 pou~imo o pomenu naslova Muznikovega dela. Za
klimo navaja, da jo “zdravniki razumejo v tistem navadnem splo{nem smislu, po katerem se ozna~uje
ustroj vsake pokrajine: letni ~asi, zrak, vetrovi, vode, lastnosti zemlje, pridelki in na~in ̀ ivljenja prebival-
cev.” Morda je prav naslov dela edina dvoumnost sicer brezhibnega – v posodabljanju jezika pa prav
mojstrskega – prevoda klasi~nega filologa prof. Silvestra Koprive, saj izraz klima uporabljamo v vsakdanjem
sporazumevanju tudi danes v {ir{em pomenu kakor podnebje (npr. dru`bena klima).
1 A. Gosar: Prebivalstvo. Enciklopedija Slovenije (9. zvezek), Ljubljana 1990, str. 250-251.
2 Meta Sluga, ur.: Svetovna zgodovina od za~etkov do danes. Ljubljana 1981, 459-62.
3 Prav tam.
4 M. A. Švarc: Judje. Enciklopedija Slovenije (4. zvezek), Ljubljana 1990, str. 316.
143ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
V istem poglavju na str. 72 sta tudi strokovna navedka, ki bralca pritegneta kot izrazito aktualna kljub
~asovni oddaljenosti. “[Kajti] ~lovek je sestavljen iz razuma in telesa,” zatrjuje Muznik. Ali niso zdravniki
na to v vmesnem ~asu ob sijajnem tehni~nem napredku medicine – predvsem v teku 20. st. – kar malo
pozabili in bolnika nazadnje obravnavali le {e kot organski skupek bolezni? Kljub razmahu mo`nosti v
okviru sodobne znanosti je pomanjkanje ~asa narekovalo vedno bolj mehani~no odmerjanje pozornosti
bolniku in kar nekoliko nostalgi~no se lahko oziramo nazaj k dobremu staremu dru`inskemu zdravniku
Muzniku, ki je kljub pomanjkljivemu znanju premogel ogromno potrpe`ljivosti in izostren ~ut za opazo-
vanje, pa seveda veliko ve~ ~asa, v katerem se je lahko svojim bolnikom polno posve~al. Na sre~o se
dru`inski zdravniki danes spet vra~ajo.
Na isti strani beremo tudi: “… kakr{na je zau`ita hrana, tak{na mora biti tudi na{a kri, tak{ni trdni deli
in tak{no celo telo.” [e eno spoznanje, ki ga medicina (kdove kateri~?) danes spet na novo osvaja in
preu~uje, saj so spoznanja o povezanosti na~inov prehranjevanja in du{evnih stanj v zadnjih desetletjih
povzro~ila pravo “revolucijo” v sicer farmacevtskem zdravljenju {tevilnih bolezni.
Pozornemu bralcu prepu{~am u‘itek presene~enja {e nad {tevilnimi drugimi Muznikovimi trditvami
in dognanji, ki pritegnejo s svojo zanimivostjo ali brez~asno aktualnostjo. Zgodovinske in medicinske
poudarke sta iz z opombami bogato opremljenega prevoda iz~rpno izlu{~ila dr. Branko Maru{i~ iz
novogori{ke raziskovalne enote Zgodovinskega in{tituta ZRC SAZU in mag. Zvonka Zupani~ Slavec v
spremnih strokovnih prispevkih. Koristna je tudi celovita bibliografija objav o Muzniku, prav tako delo
vseskozi zagnanega in vztrajnega pobudnika projekta dr. Maru{i~a. Na tem mestu torej ne ka‘e ponovno
povzemati niti Muznikovega ‘ivljenjepisa niti njegovih medicinskih vzornikov ali klju~nih sodobnikov; v
spremnih {tudijah h knjigi so omenjeni vidiki celovito obdelani.
Dr. Marjan Dolgan je prispeval zapis o povezavi med medicino in knji‘evnostjo skozi pisanje Muz-
nikovega rojaka Ivana Preglja (1883–1960). Primerjava Pregljevih Zgodb zdravnika Muznika5  s prevo-
dom Muznikovega avtorskega dela je zanimiva z dveh vidikov. Pregelj v Zgodbah ri{e docela druga~nega
~loveka, kot ga razbiramo iz resnega znanstvenega tona Clime. Literarna svoboda pri obdelavi zgodovin-
skih virov zanika morebitno vrednost Pregljevega dela kot biografskega dokumenta in izpostavlja sodob-
no historiografsko dilemo uporabe umetni{kih del kot zgodovinskih virov. Re{itev je seveda v uporabi
Pregljevega dela kot dokumenta o ~asu, v katerem je nastajal, ne pa o ~asu, ki ga delo obravnava. To pa
je ‘e predmet druge recenzije.
Obenem se ob primerjavi med obema deloma odpira zanimiv pogled na rabo razli~nih socialnih ravni
sporazumevanja v sloven{~ini – Pregelj v Zgodbah dosledno uporablja arhai~no primorsko nare~je, Muznik
pa se izra‘a v izrazito formalnem, privzdignjenem slogu.
Tako pridemo do vpra{anja, za koga in ~emu je Muznik napisal Climo. Kljub {tevilnim narodopisnim
vlo‘kom, ki spomnijo na za stoletje zgodnej{o (1689) Valvasorjevo Slavo Vojvodine Kranjske, je Clima
predvsem celovit popis “stanja” gori{ke pokrajine in pa Muznikovih bogatih zdravni{kih izku{enj. V obliki
nesporno strokovnega, ~eprav nekoliko konzervativno in mestoma samov{e~no zvene~ega priro~nika se zdi
namenjen Muznikovim naslednikom in drugim izobra‘enim bralcem, predvsem v okviru pokroviteljice
Cesarsko-kraljeve kmetijske dru‘be prizadevajo~ih si za splo{en blagor in napredek. Ker Muznik v Climi ni
izrazil posebnih zgodovinopisnih ambicij, je za sodobnega zgodovinarja {e toliko dragocenej{i vir. Nimamo
opravka ne z narekovano kroniko ne z zamegljenimi spomini, ampak najverjetneje s ~istopisom natan~no
popisanih ve~letnih opazovanj. Retrospektivno gledano lahko Climo beremo celo kot redek poskus kompa-
rativne zgodovine vsakdanjega ‘ivljenja tistega obdobja. ^eprav Transilvanija (kjer se je Muznik v letih
1756–1767 boril z epidemijo kuge) morda ni bila optimalna primerjava, je bila zaradi okoli{~in za Muznika
pa~ edina mo‘na.
Za Muznikove sodobnike dragoceno ~tivo s podro~ja “spoznavanja narave in dru`be”, za dana{njega
bralca okno v preteklost je torej Clima Goritiense. Ker pa se okno nenadoma na {iroko odpre v pokrajino,
oddaljeno 220 let, nam omogo~i tudi premeriti pot, prehojeno od takrat do dana{njega ~asa, katerega pri~e
smo. Najbolj izrazit vtis Clima naredi kot prepri~ljiv dokaz fenomenalnega napredka medicine v prete~enem
obdobju. Razviden je prav v vsem, diagnosticiranju, farmakopeji, razumevanju bolezni – med Muzniko-
vimi opisi nenavadnih bolezenskih primerov ni enega, ki ne bi bil danes z lahkoto ozdravljiv. Da se z
5 Ivan Pregelj: Zgodbe zdravnika Muznika. Ljubljana 1980.
144 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
dose`enim napredkom ohranjajo danes tudi `ivljenja, ki jih lastniki nimajo ve~ za `ivljenja vredna, ka`e
morda izpostaviti kje drugje…
Enako izrazito se po branju Clime vtisne v zavest tudi znatna sprememba statusa zdravnika kot ~lana
dru‘bene skupnosti, sprememba, ki je posledica usmeritve razvoja moderne znanosti. Muznik je bil {e
holist s {irokim razponom razli~nih znanj, splo{no razgledan intelektualec. Tako kot je bil dobrodo{el v
vseh plemi{kih hi{ah, sta ga dol‘nost in poklicna radovednost vodili tudi v ko~e zadnjih reve‘ev, ki so
potrebovali njegovo pomo~. Zdravnik je v 18. st. skupaj s sodnikom {e predstavljal najodli~nej{o, intelek-
tualno plast me{~anstva in v dru‘bi u‘ival nesporen ugled. Kaj pa zdravniki danes? V dru‘bi, ki je vse
razen meritokratska in odmerja ugled predvsem glede na premo‘enje, so preslabo nagrajeni, da bi ga bili
dele‘ni. Medicinska veda vsled neobvladljivega razvoja zahteva tak{no specializacijo, da prenekateri
zdravnik danes preprosto nima ve~ ~asa za vsestransko {irjenje duha. V imenu hladne znanosti je pogosto
le {e razosebljen mehanik zapletenega ~love{kega stroja (~eprav je ob‘alovanja vredno, da se je ne le ena
Muznikova bolnica raje odpovedala ‘ivljenju kakor srame‘ljivosti, je njeno odklanjanje zdravni{ke pomo~i
vendarle pomenilo tudi, da se v zdravniku zaveda mo{kega, osebe).
“Napredek”. Veliko prinese in veliko odvzame.
C i r i l a  To p l a k
Slovenska Istra v boju za svobodo. Druga, dopolnjena izdaja. Ur. Vid Vremec, Raul [i{kovi~, Jo‘e
Ho~evar. Koper : Zalo‘ba Lipa, 1998. 871 strani.
Obse‘na knjiga je monografsko zasnovano skupinsko delo 41 avtorjev in {tevilnih drugih sodelav-
cev; vodila jih je ‘elja, da na enem mestu celovito in natan~no opi{ejo politi~ne in socialne boje ljudi
Slovenske Istre za njihovo socialno in narodnostno osvoboditev. Iz{la je ob petdesetletnici zdru‘itve
Primorske z mati~no domovino kot dopolnitev in raz{iritev knjige z enakim naslovom Slovenska Istra v
boju za svobodo, objavljene leta 1976. Upravi~enost potrebe po novi, raz{irjeni izdaji je utemeljil uredni{ki
odbor z objektivnim dejstvom, da je v ~asu od prvega izida (1976)1  iz{lo kar nekaj knjig in razprav, ki so
prinesle nova spoznanja o preteklem ~asu Slovenske Istre. V tem kontekstu velja opozoriti na strokovno
uveljavljene izdaje Zgodovinskega dru{tva za ju‘no Primorsko in Znanstveno-raziskovalnega sredi{~a
Republike Slovenije v Kopru: interdisciplinarna znanstvena revija Annales (Anali za istrske in mediteran-
ske {tudije), zborniki v zbirki Acta Histriae, monografije v knji‘ni zbirki Knji‘nica Annales.
Tako kot prva tudi druga izdaja zaobsega geografsko obmo~je dana{njih obalnih ob~in Koper, Izola,
Piran in na italijanski strani ob~in Dolina in Milje. Seveda ne gre prezreti, da je to ozemlje zaradi svoje
prehodnosti in obmorske lege do‘ivljalo burna zgodovinska dogajanja. Na njem so v zadnjih stoletjih
vladali Bene{ka republika, kratkotrajen Napoleonov protektorat in Zdru‘ene ilirske province, avstro-
ogrsko cesarstvo, italijanska kraljevina itd. Vsaka od teh dr‘av je Slovenski Istri zapustila svojo dedi{~ino
in zaznamovala usodo in ‘ivljenje njenega prebivalstva slovenske in italijanske narodnosti. [e posebno so
istrski Slovenci okusili tegobe raznarodovanja in rev{~ine v obdobju vladavine italijanskega fa{izma, kar
je odlo~ilno vplivalo na tok korenitih dru‘benih sprememb, ki jih je do‘ivljal ta izjemno pomemben in
ob~utljiv geopoliti~ni prostor po drugi svetovni vojni.
Knjiga obsega 22 poglavij, razdeljenih v dva temeljna vsebinska dela. Prvi zajema zgodovinsko
obdobje od naselitve Slovanov do druge svetovne vojne (str. 7–298), drugi pa narodnoosvobodilni boj
1941–1945 (str. 299–812).
Raul [i{kovi~ je v uvodnem poglavju Zemljepisni polo‘aj in prebivalstvo predstavil geografski
prostor Slovenske Istre, ki obsega ozemlje treh sedanjih obalnih ob~in (Koper, Izola, Piran), naselja na
Podgorskem krasu in naselja sedanje ob~ine Dolina ter nekaj naselij ob~ine Milje na Tr‘a{kem. Salvator
@itko je prispeval strnjeni oris zgodovinskega razvoja Slovenske Istre od naselitve Slovanov do zloma
habsbur{ke oblasti; posebno pozornost je namenil {irjenju italijanskega iredentizma v 19. in 20. stoletju ter
1 Prikaz prve izdaje sem objavil v Z^ 1977, str. 403–404.