Št. 277.	V	Ljubljani,	ponedeljek	dne	5.	decembra	1910.	Leto	I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tndl ob nedeljah ln praznikih — ob 3. uri z]ntra], ■ ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-niitvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s poSto celoletno K18-—, polletno K 9*—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28'—.
Neodvisen političen dnevnik,
: Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredniitvo in nprevnlStvo je v Frančiškanski ulid št. 8. Dopisi se pošiljajo uedniStvu, naročnina upravništvu. Ne* franklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In aahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
1
I
Zopet spor med Hrvatsko in Ogrsko.
Med Hrvatsko in Ogrsko pravzaprav nikdar ni pravega prijateljskega razmerja in o miru med njima se še dolgo ne more govoriti, ali vendar nastajajo od časa do časa premirja, spori niso ostri, nego se za silo živi.
Sedaj pa nastane najbrže zopet oster spor, ki postane lahko usodepoln za na-daljni razvoj odnošajev med Hrvatsko in Ogrsko, ker Madžarji so trdovratni in nočejo odnehati, nego hočejo postopati s Hrvatsko kot s kako svojo provinco, česar pa hrvatsko-srbska koalicija, ki zastopa v skupnem ogrsko-hrvatskem državnem zboru Hrvatsko, nikakor noče dovoliti, ker noče postati enaka nekdanji Khuenovi »narodni* stranki, katere zastopniki so na vsa madžarska nasilja ponižno molčali.
Delegati hrvatskega sabora v ogrsko-hrvatskem državnem zboru imajo — kot zastopniki avtonomne kraljevine — pravico govoriti v skupnem državnem zboru v svojem (srbsko-hrvatskem) jeziku. To pravico jim daje zakon, ali Madžari se ne brigajo mnogo za zakone, ker sicer ne bi prišel predsednik skupnega državnega zbora na misel, da bi on določal, kako dolgi smejo biti govori, izrečeni v srbsko-hrvatskem jeziku.
On je pa to storil, da omeji govore delegatov hrvatskega sabora, je izjavil, da bo v bodoče dovolil vsakemu govorniku, ki bi hotel govoriti v srbsko-hrvatskem jeziku, samo deset minut časa!
Naravno, da je ta izjava izzvala med delegati hrv. sabora pravi vihar ogorčenja, posebno ker oni niso imeli namena niti obstruirati, niti z dolgimi govori zavlačevati debato. To se pa lahko zgodi sedaj,po izjavi predsednika skupnega drž. zbora.
Lahko pa se zgodi tudi nekaj drugega. Nekateri delegati so že izjavili, da v skupnem državnem zboru v takih razmerah ne morejo ostati, ker nimajo tam kaj delati in da bi bilo najbolje, ako demonstrativno položijo mandate v skupnem državnem zboru, novih delegatov naj pa hrv. sabor ne izvoli več in potem bi stopil spor med Hrvatsko in Ogrsko v tako akuten stadij, kakor se do sedaj še ni nahajal.
Približuje se torej zopet težka borba, v kateri bo Hrvatska mnogo trpela, ker Madžarji pač ne bodo izbirali sredstev, samo da bi strli odpor hrvatskega in srbskega naroda in uničili tudi poslednje ostanke hrvatske avtonomije, ali mi upamo, da izide Hrvatska tudi iz tega boja kot zmagovalka, ker boj bodo vodili možje, ki so boja vajeni, ki so v boju odrasli in mnogi v njem tudi osiveli.
„Svaka sila do vremena" pravijo ti boritelji, voditelji hrvatsko-srbske koalicije in sprejemajo vrženo jim rokovico veselo, ker imajo pred sabo velike cilje in vedo dobro, da je za dosego teh ciljev treba — mnogo truda in dela.
Madžarji Hrvatsko ne bodo strli. Oni so mogli delati s Hrvatsko kar so hoteli toliko časa, dokler je bila odporna moč Hrvatske radi spora med Hrvati in Srbi minimalna. Danes je složen ves narod na Hrvatskem, Hrvatje in Srbi stopajo. v boj kot bratje z ramo ob rami in v boju z Ogrsko bo cela Hrvatska en sam tabor ■složnih in odločnih boriteljev in to bo zadostovalo, da se, četudi po dolgem boju, odbije madžarski napad na avtonomijo Hrvatske.
t.	------------
Rako morajo hlapčevati naši župani gospodom birokratom.
(Z dežele.)
Z novim zakonom o zatiranju živinskih kužnih bolezni so bili odrejeni tudi novi živinski potni listi.
Tiskovine za te naročajo županstva pri okrajnih glavarstvih zategadelj, da jih glavarstva opremijo z uradnim pečatom.
Doslej so dobivala županstva tiskovine tako, kakor so jih naročila: numerirane oz. paganirane, izpolnjene z imenom občine in perforirane (preluknjane) za odtrgat. Kar naenkrat pa je živinozdravniški oddelek pri deželni vladi pričel županstvom usiljevati tiskovine za živinske potne liste iz c. kr. dvorne in državne tiskarne, ki so brez tiskanih imen občine, brez zaporednih številk in brez luknjic. Tako morajo župani sedaj, ko je njim samim odrejena izdaja živinskih potnih listov, vrhu tega še pisati in izpolniti imena občine, nuinerirati in konečno še rezati strankam namenjeni del s škarjami. Da je to delo, ki bi se še lahko v tiskarni izvršilo pri izdaji živinskih potnih listov, nad vse zamudno, mora uvideti vsak, samo ne gospodje, ki sede pri vladni mizi v Ljubljani.
Če se pa pomisli, da je na kmetih pri izdaji potnih listov pred semnji vsakokrat tak naval, da je treba zapored po 100 do 500 živ. potnih listov v najkrajšem času izgotoviti, je jasno, koliko mučnega, nepotrebnega in povečini brezplačnega dela povzroča županom taka nepremišljena in ka-pricarzka odredba naših gospodov birokratov.
Poleg tega pa je župan še s svojo osebo odgovoren za vsako najmanjšo formalno napako, bij bi se mu znala pripetiti pri izdaji živ. potnih listov; takorekoč je v vedni nevarnosti, da ga spravi v hitrici izpolnjena tiskovina v ječo. Kdaj pa pride g. referent živinozdravniškega oddelka dež. vlade in ukazuje županom, kje se morajo
tiskati živ. potni listi, in da morajo pomanjkljive tiskovine sami izpolnjevati. Tu se pač vse neha. Če morajo županstva tiskovine drago plačevati, bodo vendar tudi odločala, kje in kako se bodo te tiskale.
Naš tuhli birokratizem pač ne ume drugega, kakor vtesnjevati pravice avtonomnih uradov in množiti delo — ne sebi, ampak ljudem, ki se žrtvujejo za javno korist.	Kmečki	župan.
Slovanski Jug.
Iz Bosne in Hercegovine. Kako velika je tujska propaganda v tej turški zemlji, vidi se jasno iz službene uradniške statistike, ki je gotovo neresnična. Po službeni statistiki je v Bosni in Hercegovini 10.944 uradnikov, od katerih je 3846 avstrijskih in 3057 ogrskih podanikov. Bošnjakov in Hercegovincev je samo 4206. Po narodnosti je 1271 (!) Nemcev, 1330 (!) Madžarov, 1195 Čehov, 216 Poljakov, 401 Slovencev, 309 Rusinov, drugi Srbi in Hrvati.
Splošni pregled.
Italijanska zunanja politika.
V	italijanski komori se je pri razpravi o proračunu oglasil tudi minister zunanjih zadev di San Giuliano in je izpre-govoril o italijanski zunanji politiki. Po-vdarjal je, da je italijanska zunanja politika skoziinskozi miroljubna, in da se nahaja Italija z vsemi državami v najlepših razmerah. Trozveza je podlaga te politike in porok za ravnotežje in mir. Pri sestankih ministrov drugih držav se ni razpravljalo o premembi trozveze. Vse tri države so enega mnenja glede važnih sedanjih vprašanj, posebno glede nedotakljivosti turške države in balkanskih držav. Enako soglašajo s to politiko Anglija, Rusija in Francija. Da so razmere res take, kaže govor grofa Aheren-thala v avstr, delegacijah. — Zaradi malih vprašanj, ki so nastala zadnji čas na meji, se je doseglo z Avstrijo popolno soglasje. Slučaj Cima Dodiči je bil urejen že leta 1906. in zadnja določila glede te preporne točke kažejo, da ni Italija pri tem ničesar izgubila. — Glede iredente je izjavil minister sledeče:	Princip internacijonalnega
prava je, da se nobena država ne vtika v notranje razmere druge države. Minister je mnenja, da sploh ni več iredentizma in da posamezni slučaji nikakor ne dokazujejo splošnega mnenja italijanskega ljudstva,; ki si želi miru in zaupanja sosednih držav. V resnici se torej drugod pripisuje iredent-skemu gibanju preveč važnosti. Zastopniki tega gibanja bi storili domovini večjo uslugo, ako bi prenehali s svojim delom te vrste. Avstrijska vlada je sama priznala, da oboroževanje Italije ni naperjeno proti nji
in da nima sovražnih namenov. — Minister je torej govoril, kakor mora govoriti, stvari pa so lahko drugačne* ^ ic./u:
Demonstracije na krakovski univerzi.
Že pred par tedni so se pojavile na krakovski univerzi demonstracije proti teologu Zimmermannu, ki je hotel predavati na pravniški fakulteti sociologijo. Napredni akademiki so napravili takoj, ko je začel profesor Zimmerman predavati, v dvorani demonstracije, s čimer so predavanje onemogočili. Njih postopanje je bilo pravilno, ker sociologija potrebuje strokovnjakov, ne pa teolgoov, ki jo oklepajo v biblijske verige. Toda senat ni pripoznal akademikom pravice braniti svobodo vede, in Zimmermann je zopet nastopil. Zato so tudi študentje napravili zopet demonstracije proti teološkemu sociologu. Zdaj pa je senat sam posegel vmes, v dvorano je prišel rektor s štirimi dekani in je pozval dija-štvo, da dvorano zapusti, ker bi se sicer proti akademikom nastopalo sodnijskim potom. Akademiki so zahtevali od rektorja izjavo, da prepreči vsako sodnijsko postopanje proti akademikom. Rektor pa te izjave ni dal, zato so nastale v dvorani nove demonstracije proti senatu, ki proti vsem aka-demičnim tradicijam kliče policijo na univerzo. Na vsak način bo ostalo napredno dijaštvo pri svojih zahtevah in si ne bo dalo vsiliti teologa za predavanja, ki ne spada v njegovo stroko. Poljski klerikalizem hoče počasi dobiti v roke tudi svobodna akademiška tla in dolžnost mladine je, da to zabrani.
Rusija.
Zaradi raznih hujskajočih izjav, ki so si jih dovolili židovski akademiki na ruskih univerzah, je prišlo do nemirov proti Židom v Petrogradu in v provincijalnih mestih. Mase, ki so se pojavile na ulicah, so klicale: proč z Židi. Od naučnega ministra se zahteva, da izključi Žide iz univerz. Nevarnost je, da nastanejo židovski pogromi. „Novoje Vremja“ pravi, da se Židi igrajo z ognjem in da sami sebi napravljajo nevarnost. — Maloruski pesnik Čuprinko je te-legrafično prosil min. predsednika Stoli-pina, naj ga da obesiti, zato pa naj bi daroval življenje 28 političnim zločincem. Stolipin je seveda njegovo ponudbo odklonil, pač pa je naročil kijevski policiji, naj da preiskati duševno stanje tega človeka.
Cookovo priznanje.
Znani Cook, ki je vzbudil lansko leto toliko zanimanje s svojim bojem proti Pe-aryju, ki je trdil, da je odkril severni pol, je sedaj priznal, da ne more trditi, da je prišel na severni pol in da se je najbrže zmotil. Cook je bil dve leti v polarnih krajih in trdi, da bi bilo sploh težko spoznati, da je bil ravno na severni točki. Cook je zelo nejevoljen na svet, ki ga je odlikoval z vsemi mogočimi častmi, ko se
MICHEL ZEVACO:
LISTEK.
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.
[176]
»Kaj je to?“ je zamrmral menih in prebledel.
In že je zagrmela druga razstrelba, toda bliže pri Gar-coniju.
Dvignil se je enak steber dima, razsul se isti dež kamenja in skal, in isto rjovenje, isto ječanje je bruhnilo kvišku . . . Cezarjeva armada se je hotela umakniti, toda tisti, ki so prihajali zadaj, so rili še vedno naprej; nered je bil nepopisen.
Menih je strašno zaklel. Nato je planil na planoto ter stekel proti krčmi. In takrat je kakih petsto korakov od sebe zagledal človeka, ki se je sklanjal in zažigal prižigačo. Tretja razstrelba je vzmajala maso skalovja. Strašno kričanje je prihajalo iz doline . . .
Ta človek je sam s svojo lastno roko mesaril celo armado.
In Garconio je dvignil pest proti nebu te kriknil bogokletno besedo v oblake . . . Spoznal je bil Raga-stensa ...	•	,|;-
Ragastens je skočil naprej, bližaje se krčmi. Še enkrat se je sklonil, vzprasketal je majhen ogenj ... in še enkrat je zagrmela poguba! . . .
Podoben titanu iz bajeslovnih časov, je drobil Ragastens to gorovje, da zrnasti sovražnikovo vojsko! . . . Zopet se je pognal dalje, in peta razstrelba je zdaj podrla ogromne plasti skalovja v sotesko . . .
Okamenel, prepadel, kakor v hudobnih sanjah, je gle-
dal menih njegovo početje. Naposled ga je videl planiti v krčmo. In zdaj se ga je polastila nekaka blazna razburjenost. Tudi on je stekel proti krčmi ter planil v njeno notranjost skozi ista vrata, skozi katera je videl skočiti Ragastensa; tukaj pa se je zagledal pred stopnicami, ki so vodile pod zemljo.	'	i
„Oh, ta satan! Ta strašni zlodej!” je zaškripal -z zobmi.
In ves bled, z lasmi naježenimi od groze, blazen od besnosti, se je zagnal po stopnicah, in vse niže, vse niže v globino. Pretekel je dvoje ali troje kleti, v katerih je vladala poltema, in nenadoma je zagledal Ragastensa, prižigajočega dolgo lunto.
Usodepolna vrvica je zažarela in jela prasketati. Ragastens je zdaj vstal, zapustil zadnjo klet ter mehansko zaprl za seboj železna vratca. Brez naglice je stopil proti sledečim.
Naenkrat pa mu buši glasen krohot na uho, rezek krohot, kakor se pač krohočejo Dantejevi demoni. Vratca, proti katerim je korakal, so se bila šiloma zaprla! Ragastens je bil jetnik v drugi kleti, med dvojnimi železnimi vrati! ...	•.
Za njegovim hrbtom, v zadnji kleti, je prasketala pri-žigača, ki je imela zapaliti ogromno množino smodnika .
In on je ni mogel več zadušiti! . . . Pred njim, v sprednji kleti, onostran železne mreže, ki se je bila zaprla, pa je videl črno senco. Ta senca je bila menih! Bila je Garconio
—	Garconio, ki se je smejal in tiščal obraz med železne palice.
»Vidiš, zlodej", je renčal nad vitezom, „zdaj si ujet v svoji lastni pasti! . .
Ragastens je skomizgnil z ramami ter mu obrnil
hrbet.
»Umri!* je zarjul menih. »Umri v obupu! Umri, pro-kleti!“
In Garconio je planil na prosto. Ragastens je brezuspešno poizkušal odpreti vratca, ki so ga ločila od priži-gače. Toda vratca, ki jih je bil sam zaprl, so se zapirala z zapahom, ki je segal v skalo, in zdaj bi bil potreboval ključa, da bi jih mogel odpreti!
Prižigača je polagoma dogorevala.
Ragastens je izračunal, da mu preostaja jedva še pičli dve minuti življenja. Prekrižal je roke, sedel v kot, zaprl oči ter si z vsemi silami duše obudil v srcu podobo, ki jo je častila njegova ljubezen.
»Z Bogom, Primavera!" ... je zamrmral.
Nenadoma pa se je zdrznil; na stopnicah je slišal besno mikastenje. In zdajci se je prikazal človek, s težkim kladivom v roki.
»Spadacappa!“ je zagrmel Ragastens in planil po-koncu.
Spadacappa ni odgovoril ničesar; udrihal je po ključavnici z udarci, ki bi bili razbili tudi vrata Svetoangelskega gradu. Ob tretjem udarcu so vrata odletela. Ragastens je planil na stopnice.
Spadacappa je zdaj zagrabil črni zveženj, ki je ležal na tleh. Ta zveženj je bil menih Garconio, zvezan na rokah in na nogah.
»Milost! Usmiljenje!" je tulil menih ter se zvijal v smrtnem strahu.
Spadacappa ga je brez odgovora zavlekel v klet, v bližino železnih vrat, za katerimi je gorela prižigača. Nato je zbežal tudi on po stopnicah na vrh. Z dolgimi skoki je dohitel viteza, nakar sta se obadva naglo oddaljila.
(Dalje.)
Vvpttlifp	ako imate nahod, hripavost, zasliženje ali težko sapo, Fellerjev fluid z znamko .Elsa-fluid*. Sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o njegovem lekajočem učinku. Dvanajsterica za
»	poskužnjo 5 kron, dve dvanajsterici K 8 60 tranko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 264 (Hrvatsko).
je verjelo, da je res odkril severni pol, sedaj mu pa te časti očitajo in mu jih jemljejo nazaj ter mu očitajo laž in goljufijo. Zato v svojem priznanju izjavlja, da se bo vrnil v Ameriko in da bo živel mirno življenje brez ozira na nehvaležni svet.
Eksplozija v Zagorju ob Savi.
V soboto ob pol 8. uri zjutraj se je, kakor je našim čitateljem že znano, zgodila v Zagorju ob Savi velika -nesreča. Danes prinašamo o nesreči natančnejše poročilo.
V soboto ob pol 8. uri zjutraj je celo zagorsko dolino vznemiril strašen pok. Ljudstvo je trumoma hitelo v Zagorje in izpraševalo, kaj se je zgodilo. Kmalu se je zaznala novica, da se je v zagorskem ka-menolomu dogodila strahovita eksplozija, ki je zahtevala tudi eno žrtev. Več delavcev je bilo težko, oziroma lahko ranjenih.
Vzrok nesreče je bil sledeči: Rudniški delavec Franc Češnovar je grel približno 10 kg zmrznjenega dinamita na neki pločevini. Ker se je ista nepričakovano hitro razgrela, se je dinamit vžgal in eksplodiral. Učinek eksplozije je bil strašen. Franc Češnovar je bil raztrgan na drobne kosce, ki so ležali daleč naokoli. Delavci, ki s>o delali v kamenolomu, so vsled grozne eksplozije popadali na tla in bili silno preplašeni. Teško poškodovana sta bila delavca Feliks Pfeifer iz Kotredeža in Primož Podjet iz Zagorja. Prvega so takoj odpeljali v bolnico, drugi pa je odšel počasi sam domov, kjer ga je zdravnik obvezal in mu podelil prvo pomoč. Ostanke trupla Franca Češno-varja so odnesli njegovi tovariši takoj v mrtvašnico. Ranjki Češnovar je zapustil vdovo in 7 otrok. Bil je jako izobražen in vsestransko priljubljen.
Dnevne vesti.
Zaupnica dr. Oražnu. Na včerajšnjem občnem zboru »Političnega in gospodarskega društva za dvorski okraj" je prišlo med drugim do razgovora o osebnih napadih v „Slov. Narodu” na predsednika tega društva, g. dr. Oražna. V debato je posegel tudi predsednik izvrševalnega odbora, deželni poslanec dr. Tavčar in kot član društva ob burnem odobravanju predlagal, da izreče občni zbor dr. Oražnu popolno zaupanje. Občni zbor je tudi pozval dr. Oražna, da se zopet aktivno udeležuje političnega delovanja.
Javen shod pri Ribiču. Včeraj popoldne se je vršil pri Ribiču na Dolenjski cesti javen shod, ki ga je sklicalo „Poli-tično in gospodarsko društvo za šentjakobski okraj“. Obsežni gostilniški prostori so bili natlačeno polni. Shodu je predsedoval g. Bergant. Kot prvi govornik je poročal g. dr. Švigelj o splošnem političnem položaju. Deželni poslanec g. dr. Tavčar je govoril o deželnem gospodarstvu in razkladal namen novega, v deželnem zboru sklenjenega cestnega zakona ter pojasnjeval, kako škodo bi povzročil Ljubljančanom, če bi dobil sankcijo. G. Ribnikar je kazal na klerikalno 'politiko in gospodarstvo v dež. odboru 'in na pretečo nevarnost, če bi se posrečilo dobiti klerikalcem premoč tudi v Ljubljani. Govorila sta še gg. Šeber in Pust, nakar se je brez ugovora sprejela resolucija, v kateri se poživlja vlada, da naj ne predloži novega cestnega zakona v sankcijo. Zborovalci so bili navdušeni
Mali listek.
Književnost, gledališče in umetnost.
Veliki ljudski koncert ,.Zveze slovenskih pevskih društev v Ljubljani" je sijajno uspel in pokazal slovenski javnosti s hvalevredno dovršenostjo kaj premore marljiva požrtvovalnost vseh posameznih gg. dirigentov, združena seveda z dobrim, inteligentnim, disciplinovanim zborom.
Koncert je otvoril orkester „Slov. Filharmonije", ki je pod vodstvom g. Edvarda Czajaneka izvajal Davorina Jenka ouverturo za veliki orkester »Kosovo". Ouverturo že poznamo od zadnjega koncerta v »Unionu" v proslavo 50 letnice naše narodne himne. Karakteristično se oglase v začetku mogočni zvoki pozavne kot pred-znamenje za nekaj velikega, imponujočega. Udarci na pavke, tišina. Lok iz drznimi postopi prevzemo vodilne motive, ki se večkrat ponavljajo in karakterizujejo specifično slovanski element v ouverturi. V silovitem- fff doseže orkester svoj višek; nekaj čisto posebnega je ta ouvertura, katero je sprejelo občinstvo z gromovitim, več minut trajajočim^ aplavzom. — »Žirovnikov zbor" iz Št. Vida je prednašal Emil Adamičeva mešana zbora »Fantu" in »Lipa“ ter Janko Žirovnikovo »Se davno mrači", narodno pesem v obliki mešanega zbora. Izmed zbora, ki obstoji iz 20 pevcev, 11 moških in 9 ženskih glasov, se posebno odlikuje neka sopranistka, ki je
in slišal se je samo en glas, da klerikalci Ljubljane ne smejo dobiti in je tudi ne dobe!
Izredni zbor „Političnega in gospodarskega društva za dvorski okraj" je včeraj sprejel resolucijo, v kateri se »Izvr-ševalni odbor" pozivlje, da predloži na prih. občnem zboru stranke v tem smislu pre-menjen štatut stranke, da se bodo pri volitvah v to korporacijo še v večji meri upoštevali zastopniki političnih društev.
Slovensko deželno gledališče. V soboto zvečer se je pri nabito polni hiši ponavljal Richard Wagnerjev »Tannhauser". K svojedobni recensiji pristavljamo sledeče opazke: Predvsem nas veseli, da moremo pri g. Waszmuthu konstatovati, da je bil vse boljši v igri in petju; opazili smo, da se je potrudil in storil vse, kar je bilo v njegovih močeh; g. Peršl se je istotako toplo zavzel za svojo sicer jako hvaležno ulogo in jo izpeljal v naše mnogo večje zadovoljstvo kakor pri premijeri. G. Križaj se nam je pa nasprotno dozdeval za nekaj nijans pod prvotno višino, seveda je bil pa še vedno prav izvrsten. Gdč. Nad&sova je bila, žal, »edisponovana in nam je tako zmanjšala užitek; ono arijo v prvem aktu pred križem je izpustila; nedisponiranost je mučno uplivala zlasti v višini, kjer je bil njen glas kakor ovit s pajčolanom; gospa Foedranspergova je ostala enaka kakor pri premijeri; g. Kadrabek je pokazal razveseljiv napredek, ki ga rade volje kon-statujemo. Moški zbor tudi ta večer nikakor ni zadoščal. — V nedeljo popoldne je »Tat vseh tatov" deloma napolnil gledališče, zvečer pa je, kakor čujemo, »Grof Luksemburški" privabil toliko število gostov, da je zmanjkalo vstopnic. Ker se je vsled premale pazljivosti naš stalni sedež prodal, si predstave seveda nismo mogli ogledati.	—a—
Odborova seja „Matlce Slovenske" dne 4. decembra 1910. Predsednik omenja zasluge g. prof. Pleteršnika ter mu čestita za njegovo 70 letnico, — Ker je v Mestnem domu lovska razstava, se Vrazova »Akademija" priredi v veliki dvorani »Narodnega doma" (v nedeljo, dne 11. decembra ob pol 11. uri). — Dopis ravnateljstva dež. muzeja o študijah o slovenski hiši pride v meritorno razpravo v tehniškem odseku. — Prezidij finančnega ravnateljstva je dovolil, da prof. Pleteršnik pregleduje uradne mape v krajepisne svrhe. — Delo za Jugoslovansko Enciklopedijo je precej napredovalo.
— Publikacije za 1. 1910. so natisnjene in se bodo v 10 dneh začele razpošiljati; obsegajo 74 tiskanih pol. Nakažejo se honorarji pisateljem in urednikom. — Sklepa se
o	recenziranih in nanovo došlih rokopisih.
— Določi se program za 1. 1911: 1. Zborni^ (z razno vsebino, urednik dr. Ilešič). — 2. Štrekelj, Narodne pesmi. — 3. Mencingerjevi »Zbrani spisi" I. zvezek. — 4. Zabavna knjižnica (urednik M. Pugelj). — 5. Hrvatska knjižnica, V. zv. (v poštev prihaja neka hrvatska novela ali »Moderna srbska lirika" — eno kakor drugo bi izdali skupno »Matica Slovenska" in »Matica Hrvatska).
— 6. Knezova knjižnica (dr. Ivan Lah Brambovci, II. del). — 7. Slovanski živo-topisi (naslov knjige se še določi), kakor: Šumen, Gogolj, Obradovič, Mžcha, Tolstoj (ki mu je izdati en posebno značilen spis v celoti), ev. tudi Medved, Orzesakova, Ko-nopnicka.
Slovensko akademično društvo »Slovenija" priredi danes ob polu 8. zvečer v prostorih hotela Wandl I. Ktihfuftgasse 2 svoj drugi izredni občni zbor Slovanski gostje dobrodošli.
zbujala občo pozornost; kot posebnost naj navedemo, da je prednašal zbor vse tri točke brez not. Pevski materijal »Žirov-nikovega zbora" stoji na prav visoki stopnji; modulacije zmožni glasovi, med njimi nekaj dosti obsežnih. Prehodi iz pp v ff so bili fino izvedeni. Viharni aplavz, ki je zadonel po absolvirani zadnji točki, naj bo g. Žirovniku in njegovemu zboru v prijetno bodrilo! — Dični »Slavec" se je ugodno predstavil z Aljaževim moškim zborom »Na bregu". Disciplina zbora je premagala težkoče, ki jih stavi ta skladba na pevce; v I. tenorju moramo konstatovati zlasti dober materijal. Kot solist je nastopil v moškem zboru »Na dan" g. Wouko pevec obsežnega, močnega glasu; višino je nekako forsiral in je vsled tega prišel njegov glas v visokih legah do manjše veljave.
—	G. dr. Pavel Kozina je ob spremlje-vanju g. Czajaneka na klavir prednašal štiri še neobjavljene pevske piece g. Ger-biča. G. dr. Kozina nam je že znan kot vrlo inteligenten, temperamenten pevec razmeroma močnega, zelo prijetno barvanega glasu, kateremu zna ob priliki pridejati tudi efektnih dramatičnih akcentov. Muzikalno pravilno prednašanje, dobra vokalizacija in fin, globok čut, ga napravijo prvi moment simpatičnega; viharni aplavz je izražal dobro mnenje občinstva. — »Glasbena Matica" se nam je predstavila v dveh moških zborih. Gotovo je bila srečna misel nastopiti samo v moških zborih, ker poleg praktično lažjega nastopa govori za sam moški
»Sokol na Vrhniki" priredi kakor običajno vsako leto, tudi letos dne 5. t. m. Miklavžev večer v dvorani Narodne čitalnice na Vrhniki s sledečim sporedom: 1. Živa slika. 2. Sijajni nastop sv. Miklavža s spremstom. Začetek točno ob polu 7. zvečer. Vstopnina za odrasle 40 vin. Stariši, ki žele otroke obdarovati, vpošljejo naj darila pravočasno k g. Ivanu Bajcu, gostilničarju pri Črnem orlu na Vrhniki.
Litijski diletantje prirede dne 8. t. m. v gostilni pri pošti veseloigri: »V Ljubljano jo dajmo" v 3 dejanjih in »Raztresenca" v
1	dejanju. Začetek ob 7. uri zvečer.
„Naša bodočnost". Glasilo napredne mladine, prinaša v svoji 11. štev. sledeče zanimive članke. Petindvajsetletnica bratskega boja, Lev Nikolajevič Tolstoj, O univerzah, O tiskarstvu in knjigotrštvu, Jugoslovani, Vestnik za. sokolski naraščaj, Listek. Naša bodočnost stane K 3 na leto. Razširjajte med ljudstvo in med mladino dobre napredne liste!
Razžaljena zaljubljenca. Delavca Pe-zič Peter in Hosta Janez, oba iz Žabje vasi, sta se seznanila z delavko Marijo Mikec in se vanjo zaljubila. Mikec pa ni marala za nikogar, zlasti pa ne za prvega, ker ni dal nikdar za pijačo in je zato raje popivala z opekarskim mojstrom Italijanom Umbertom. Vsled tega sta se Pezič in Hosta zmenila, da se hočeta maščevati. Najprej sta se napila korajže, nato pa odšla proti stanovanju imenovane delavke, katere pa slučajno ni bilo doma. Razbila sta sedem šip in metala potem še kamenje v sobo. Za storjeno hudodelstvo je novomeško sodišče prisodilo prvemu tri, drugemu pa dva meseca.
Neusmiljeni sin. Alojzij Blažek, 18-letni zidarski pomočnik v Žabji vasi je že dalj časa popival ter vedno zapil ves zaslužek. Ko ga je v nedeljo njegov že popolnoma slepi oče pokaral, je skočil vanj in ga vrgel na posteljo. Nato ga je popolnoma razpraskal po obrazu in konečno še zabodel z nožem v hrbet, nakar je pobegnil. Neusmiljenega in surovega [sina zasledujejo orožniki.
Brez sredstev. Kakor smo že poročali, se je pred kakimi dvemi tedni javil na ljubljanski osrednji stražnici delavec Franc Zupančič iz Gorenje vasi in izjavil, da je brez vsakih sredstev. Odšel je v Ameriko, odkoder so ga pa poslali domov, ker ni imel s seboj dovolj denarja. Toda ljubljanska policija je dognala, da ga zasleduje novomeško sodišče radi težke telesne poškodbe. Zupančič je imel namreč to slabo navado, da je svojo nezakonsko mater neprestano pretepaval in ji prizadjal več teških poškodb. Ker mu je njegova dobra mati vse odpustila, je bil obsojen na 14 dni navadne ječe.
Zanimivi zapiski policijskega šefa.
August Bondi, kvestor (šef policije) v Milanu je napisal knjigo pod naslovom »Le memorie d’ un questore", v kateri opisuje nekatere izredno zanimive dogodke. Zelo zanimiv je n. pr. naslednji dogodek: Neke avgustove noči leta 1899. sta prišla k njemu nek soprog in soproga, vsa razburjena, z raztrgano obleko. Morda kaka zakonska drama? Mnogo več! Soproga sta prišla iz gozdiča Montagnole, kjer je žena zakazala svojemu možu sestanek. To je sicer malo čudno, ali vendar resnično. Zena, ki je bila zelo lepa, je dala možu takoj po
zbor tudi dejstvo, da je ta mnogo boljši od številnejšega ženskega zbora. Obe pesmi Matičinega zbora sta nam znani. Prvo, Gerbičevo »Slanco" smo slišali pri podoknici Gerbiču. Jednostavna pesmica je to, polna narodne melodike, brez umetnega balasta in menda ravno zato tako mogočna v učinku. Da je bila, ravnotako, kakor »Na moru" izvajana brez primere dobro, zato garan-tuje ravnotako ime pevovodje koncertnega mojstra M. Hubada, kakor renome Matičinega moškega zbora. Da proslavi jubilarja D. Jenka je G. M. še enkrat ponovila njegov zbor »Na moru". V tej umetni kompoziciji je štirikrat ponavljani efektni a-durski motiv »Dunte vetri" zvezan z lepimi z me-lodijoznimi themati od katerih kaže »Bela jadra zaman stopaje" . . . karakterističen tip srpske narodne pesmi. Nato je še izvajal orkesterAntona Dvoraka »Slovanski ples št. 4." z esaktnostjo, na kateri g. kapelniku res častitamo. Delo se odlikuje v motivni in themni tehniki in je posebno ritmično jako težavno; slovanska mehkota mu je karakteristikon. Večkratna repeticija istih thematov je značilna; g. soloviolinist zasluži priznanje. Kot zadnjo točko je podaril orkester sloviti Griegov »Norveški ples št. 4.", ki je pravo mojstrsko delo v muzikalni arhitektoniki; zlasti efekten je drugi stavek, kjer pripade lesenim pihalom jako hvaležna uloga, a tudi ostali instrumenti se nikdar ne ponižajo do neduhovitih oblik protestnega spremljevanja. — »Ljubljanski Zvon" je izvajal Emil Adamičev
poroki povoda za ljubosumnost in kmalu je prišlo do ločitve zakona. Ker pa ločeni mož ni mogel pozabiti svoje ločene lepe ženke, ker ni mogel živeti brez nje in je bil še vedno zaljubljen vanjo, jo je večkrat prosil, da bi se vrnila k njemu, da bi nadaljevala zakonsko življenje, ali ona ni hotela ničesar slišati o temu, ali konečno ga je vslišala v toliko, da mu je dovolila sestanek v zgoraj imenovanem gozdiču.
Dokler je mož govoril s svojo bivšo ženo, je držal roke vedno v žepih, kakor bi tam nekaj držal in čakal samo ugodnega trenutka, ko izvleče skrivnosten predmet iz žepa, a žena je stala izzivalno njemu nasproti.
Na enkrat skočita iz teme pred ločena soproga dva mladeniča: prvi se vrže na moža, da bi ga okradel, drugi pa na ženo, da'bi zadovoljil svojo seksualno strast. Žena je bila že skoraj vržena na zemljo, ali v tem zakriči prvi napadalec in zbeži, prijemajoči se z rokami za trebuh . . . Drugi napadalec se je vstrašil, pustil ženo in tudi zbežal. Niti ločena soproga nista ostala več tam, nego sta odšla takoj k policiji, kjer sta vse to povedala.
V	tem je pa prišel v bolnico nek znan hudodelec, težko ranjen z nožem v trebuh.
V	njegovem žepu so našli listnico v gozdiču okradenega soproga. Med drugimi papirji se je našlo tudi pismo, v katerem je zaljubljeni soprog javljal, da je šel na sestanek z ženo v gozdič samo za to, da bi jo umoril, potem umori pa še sebe. To pismo je bilo namenjeno oblasnijam, da bi vedele v čem je bila stvar, ko najdejo oba mrtva . . .
Ko se je tako zvedelo za namen ljubosumnega soproga, je ta policiji priznal, da je hotel res umoriti svojo bivšo ženo in potem samega sebe, ali ko se je našel pred svojo lepo ločeno ženo, je izgubil vso odločnost in ni mogel izvesti svojega namena.
Ali vseeno, kdo ve, kako bi končal ta sestanek ločenih soprogov, da nista prišla hudodelca. Možu je dobro došel nož, ki ga je pripravil za ženo in za sebe, da se je z njim rešil napadalcev.
Razne vesti.
* Židje na budimpeštanskem vseučilišču. Te dni je izšel izkaz o slušateljih budimpeštanskega vseučilišča. Po tem izkazu šteje imenovano vseučilišče 2785 rimsko katoliških slušateljev, 165 unijatov, 113 grško-pravoslavne vere, 692^ reformatov, 515 protestantov in — 2259 Židov. Srečno vseučilišče!
* Grozen slučaj. V Londonu so že več dni pogrešali nekega starčka. Ko je policija udrla v njegovo stanovanje, se ji je nudil strašen prizor. Starček je ležal mrtev na postelji, že popolnoma razjeden. Mačke, miši in kokoši, ki so bile že več dni zaprte v sobi brez hrane in pijače, so truplo mrtvega starčka tako zelo razjedle, da ga ni bilo več spoznati. Na lice mesta došli policijski zdravnik je konstatiral, da je umrl starček za mrtvoudom.
* Strašna nezgoda nekega krotilca živali. V nekem zverinjaku v Berlinu, se je te dni zgodila strahovita nesreča. Znani krotilec živali, Karol Meier, je imel vsaki dan predstavo, pri kateri se je bojeval z neko levinjo. Ko je stopil Meier pred njo v kletko, je nenadoma strahovito zarenčala, nakar se je pričel boj med obema. Meier je vsled svoje velikanske moči ostal zmagovalec. Toda, ko se je vsled viharnega ploskanja poklonil občinstvu, je levinja ne-
novi zbor »Vasovalec". Pevski zbor je dosti številno in v splošnem lepo glasovno temperiran, dasi so včasi tenorski glasovi preveč občutno prevladovali nad basi. Pristni narodni duh preveva vse izborno posrečeno kompozicijo, od katere je zlasti ugajal večkrat repetovani stavek »Tak dolgo sem popival" ... G. kapelnik Prelovec je v svojih manirah enak svojemu vzorniku M. Hubadu ; elegantne kretnje so napravile jako dober utis. — Pevsko društvo »Merkur" istotako pod vodstvom g. Prelovca je z okusom prednašalo E. Adamiča moški zbor »Ljubici", ki je žel viharen aplavz in uplival po svoji ljubki melodijoznosti zelo simpatično. — Pevski zbor kranjske »čitalnice" se je ugodno prezentoval z dvema muzikalnima točkama. Kot prvo je zapel po Osk. Devu harmonizirano »B a r-čico", katero odlikuje prijetna melodika; posebnih težkoč na pevce ne stavi in tudi nikakih prononsiranih rafiniranostij. E. Adamičev mešan zbor »Zaman pod oknom" je pa v nasprotju s prvim zborom dosti težaven; skladba je zgrajena tako, da oklepata mešani zbor najprej moški in zatem troglasen zbor; konec je šestero-glasen. G. kapelnik Rus je nastopil s sigurnim, dobro izvežbanim zborom; moški zbor se odlikuje po nekaj voluminoznih basih, ženski zbor je pa istotako ljubek v sopranih, kakor mogočen v altih. — Obisk od strani občinstva je bil jako dober; z aplavzom se ni štedilo.	—a—
nadoma skočila nanj in ga podrla na tla. Kri je curkoma tekla po tleh. Nastala je že nevarnost, da ga bo levinja popolnoma raztrgala, ko mu priskočijo drugi krotilci na pomoč, ki so razjarjeno levinjo ukrotili z železnimi drogi. Meierja pa so nato odpeljali v bolnico skoro popolnoma nezavestnega.
* Poljub najlepši učenki. Iz Szege-dina se poroča: Dne 29. p. m. sta bila ravnatelj tamošnje višje dekliške šole dr. Szimer in prof. dr. Bakos nenadoma odpuščena iz zavoda. Vzrok je bil slednji*. Ko je dr. Bakos pred kratkim urejeval šolsko knjižnico, je vpričo vseh gojenk poljubil najlepšo učenko. Ker vsled tega ravnatelj profesorja ni hotel odpustiti, sta bila sedaj od naučnega ministra, ki je zvedel za dogodek, oba vpokojena.
Nujnovejša telefonska ta brzojavna poročila.
Obravnava proti vohunu Vasiču.
Bel grad, 4. decembra. Obravnava proti znanemu falzifikatorju dokumentov, ki so služili kot dokazi pri zagrebškem in Friedjungovem procesu, Vasiču, se prične najbrže že dne 12. t. m. Obravnava bo tajna. K njej bodo pripuščeni samo oni časnikarji, ki so se dosedaj javili zunanjemu ministrstvu. Vzrok tajnosti obravnave je diplomatična taktnost srbske vlade, ki noče, da bi se tako delikatne stvari, ki bodo kompromitirale ne samo avstrijskega poslanika v Belgradu, grofa Forgacha, ampak tudi celo avstrijsko vlado, ne obravnavale javno. Za obravnavo vlada po vsej Srbiji velikansko zanimanje. Pričakujejo se tako važna razkritja, da bo strmel ves svet nad sramotno poiitiko avstrijskega ministra za zunanje zadeve, grofa Aehrenthala.
Prof. Masaryk o svojih Bveleizdajniških“
razkritjih.
Dunaj, 4. decembra. Prof. Masaryk se je o svojih veleizdajniških razkritjih v delegacijah izrazil sledeče: »Če se domneva, da moj govor ni bil utemeljen oziroma pravičen, hočem navesti sledeča dejstva, ki jasno dokazujejo, kako temeljito sem se o vsej stvari informiral, predno sem jo spravil v javnost. Znani vohun avstrijskega poslaništva v Belgradu, Dragoman Sventohovski taji, da bi bil kedaj občeval s falzifikatorjem Vasičem. Izjavljam, da sem osebno govoril z Vasičem, ki mi je rekel, da je tega in tega dne govoril z Sventohovskim in z njegovo gospo. Vasič mi je pokazal tudi ključ od one sobe v hiši Dragomana Sven-tohovskega, v kateri je falzificiral dokumente. Ključ je bil namreč od neke separatne sobe. Policija je sicer iskala nekega dozdevnega vohuna, a mu ni mogla priti na sled. Dokazati hočem, da je bil vohun Vasič stalen gost Dragomana Sventohov-skega. Znano mi je natančno, da je Sventohovski »dokument** pisal lastnoročno v nemškem jeziku, prestavila ga je pa neka druga oseba in ga obenem tudi ponaredila. Sicer bom pa bolj obširno govoril o tej zadevi kot priča pri obravnavi proti Vasiču v Belgradu. Hočem pa navesti še en dokaz, da je Vasič v resnici občeval s Sventohovskim. Ko mu je namreč nekega dne zbolel otrok, je vprašal Vasiča, katerega zdravnika naj pokliče. Vasič mu je nasvetoval dr. Simonoviča. In res je imenovani zdravnik prišel naslednjega dne k njemu. Enako imam zelo obtežilne dokaze proti grofu Forgachu in Tiefenbachu. Prepričan sem, da sem na podlagi svojih temeljitih študij in preiskav, govoril pred avstrijskimi delegati samo golo resnico, kar se bo izkazalo tudi pri belgrajskem procesu proti Vasiču.
Proces Colpi.
Dunaj, 4. decembra. Jutri se prične na Dunaju obravnava proti Colpiju in Toma-ziniju, ki sta obtožena radi vohunstva na korist Italije, dalje radi razžaljenja Veličanstva in skrivanja razstrelilnih sredstev. Obravnava bo trajala pet dni.
Volitve na Angleškem. Poraz konservativcev.
London, 4. decembra. Po dosedanjih rezultatih je smatrati, da so doživeli angleški konservativci precej hud poraz. Do pol treh zjutraj je bilo izvoljenih 51 liberalcev, 62 unionistov in 5 Redmondistev (Ircev). Liberalci so danes priborili en mandat, v celoti štiri, konservativci 7 mandatov.
London, 4. decembra. Kljub temu, da je včeraj volitev za unijoniste izpadla precej slabo, se smatra, da vlada kljub temu ne bo dobila zanesljive večine, vsled česar bo moral odstopiti sedanji kabinet.
Kriza v srbskem mladoradikalnem klubu.
Bel g rad, 4. decembra. Pri nekem pogovoru z urednikom »Politike** se je izrazil trgovinski minister Prodanovič, pristaš mladoradikalcev, da so vse vesti o kaki ne-
edinosti v klubu, neresnične. Sicer vladajo glede preosnove poslovnega reda precej različna mnenja, vendar je pričakovati, da bo kljub temu prišlo do sporazumljenja. Namen vlade je, sedanji koalicijski program izvesti na vsak način-
Angleškl kralj v smrtni nevarnosti.
London. 4. decembra. Kakor poročajo angleški listi, bi bil kralj Jurij na lovu v Windsorju kmalu žrtev kroglje. Ko se je namreč pričelo temniti, je neki lovec izstrelil še eno krogljo, ki je frčala ravno nad glavo kralja Jurija. Vsled tega je bil lov takoj končan. A kralj kljub temu, da je dobro vedel, kdo je izstrelil ono krogljo, ni zinil niti ene besede, ampak je šel čisto mirno in hladnokrvno naprej.
Potovanje ruskega carja v Sofijo.
Bel grad, 4. decembra. »Tribuna** poroča iz Sofije, da pride ruski car Nikolaj prihodnje leto v Sofijo, kjer obišče^bolgar-skega kralja Ferdinanda, pri katerem ostane tri dni. V bolgarskih krogih pripisujejo temu obisku izredno veliko politično važnost. Car bo potoval čez Črno morje. Njegovo jahto bo spremljalo več bojnih ladij. Po obisku odide zopet nazaj v Rusijo.
Avijatični poleti v Sofiji.
Sofija, 4. decembra. Današnjih avi-jatičnih poletov ruskega avijatika Masleni-kova v Sofiji so se udeležili tudi kralj Ferdinand, prestolonaslednik Boris in kraljevič Ciril, ki so se parkrat vzdignili v zrak in spustili na tla brez vsake nezgode.
Bo med albanskimi vstaši in turškimi
Lepa in koristna
i Solun, 4. decembra. Danes je v bližini vasi Lačevice napadla 20 mož broječa četa alba nskih vstašev oddelek turških vojakov in dva ustrelila. Albanci so izgubili tri može.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna** v Ljubljani,
Mali oglasi.
Beseda b Tin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 0. uri zvečer.
Moflk* obleka in perilo se proda. Kje, pove in-seratni biro .Jutra*.	409 10—4
Prazne že rabljene škatlje v vsaki velikosti in množini se prodajo J.v modni trgovini P. Magdič v Ljubljani, nasproti glavne pošte.	419	10	3
Spreta* šivilja želi izvrševati nove in popravljati stare obleke, v boljših hišah. Ponudbe pod .Domača šivilja* na inseratni biro .Jutra*. 425/2—2
Milko Krapeš
Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3
priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10-1 Primerna Miklavževa in božična darila.
Popravila se točno, solidno in ceno izvrže.
Alfonz Breznik
c. kr. zapriseženi Izvedenec In učitelj »Glasbene Matice".
Ljubljana, Kongresni trg štev. 13,
(poprej Gradišče štev. 12.)
Prva, najstarejša, največja in edina domača tvrdka vseh glasbenih instrumeato. strun, (tudi specialitet) in muzikalij. Noja raznovrstnejša izbira in najcen. izpoaojeval* nica prvovrstnih klavirjev in harmonijev.
Prodaja na najmanjše obroke. — Ugad* - zamena — 10letno jamstvo. — Gen iralno zastopstvo dvorne in komorne tvrdke Czapka, ROsler, Stelzhammer, H&lzl & Heitzmas, Manborg, Horugel i. dr
Popravila In ugla-ševanja vseh glasbil sprejema najceneje. — Vsak instrument moje zaloge Je najskrb-nejše preizkušen.
po že znano najnižjih cenah, dobite v modni trgovini PETER ŠTERK, Ljubljana, Stari trg 18.
Hotel in restavracija
»Bavarski dvor“
Dunajska cesta št. 29
se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v neposredni bližini kolodvora. ::
Restavracija je moderno urejena. Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
Štefan Bergant
lastnik.
Pozor sadjerejci! Redka prilika!
Ugodni čas!
200.000 vsakovrstnih dreves (hruške, jabolka, češnje, kostanje, orehe, slive itd.) proda radi opustitve umnega sadjarstva.
Dalje imam naprodaj tudi 3000 kilogr. „ananas“ jabolk.
Ivan Gerjovich,
■veleposestnik tt ZDotočji,
poštna postaja Dobova, (Spod. Štajersko.)
Cvetlični salon
ANTON BAJEC
ZLjj-u-ToljsirLa,
Pod trančo štev. 2
poleg čevljarskega mostu
izdeluje šopke, vence in trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila se. izvrše točno. Cene zmerne.
Vi prihranite denar!
Automatični namizni pri-
žigalnik
M
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk.
Lepo darilo!
Lepo darilo!
JOSIP SCHUNDER
Preprodajalci dobijo velik popust I — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarjl izjemne cene.
Tekoči M! Sla din!
Prihranek mleka v gospodinjstvu.
TT-pj I daje samo dr. pl. Trnk6czy-ja sladni čaj, imenovan »Sla-Mni*! d i n “! Dobi se pri vsakem trgovcu, zavojček */* kg a 50
Zdmvie! vinariev- Zav°i p° p°šti
uuiavjoi V glavni zalogi lekarne
501 prihranka I	v
Najboljši zajtrki .£f0kt
narjev, katere se pošlje v znamkah.
Specialna trgovina
Toni Jager
v Ljubljani, Židovska ulica štev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Plisiranje
Božična darila!
Predno si nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še moje izložbe in presodite cene! Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dajo drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili se bodete takoj, da si nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki
H. Suttner, Ljubljana,
Mestni trg ali Sv. Petra cesta
Špecljalna trgovina najnovejših precizij-skih ur (s spričevali točnosti) svoje lastne tovarna ur t ŠtIcI z varstveno znamko „Iko“.
Največja zaloga nr, zlatnine in srebrnine, juvelov ter briljantnih nakitov itd., istotako ogromna izbira kina-srebrnega blaga, kakor: nastavkov, jedilnega orodja itd. itd., vse v najmodernejšem slogu.
Postrežba strogo solidna! Cene najnižje! Na pismena vprašanja se odgovarja z obratno pošto. — Telefon št.273. — Brzojavni naslov: »H. Suttner**. Cenik zastonj in poštnine prosto!
Hiša
tik kolodvora, z lepim vrtom, v kateri se nahaja trgovina z mešanim blagom, mesarija in brivnica se odda z novim letom v najem, eventuelno se tudi proda. Slike hiše so na razpolago pri inseratnem biro »Jutra**.
Dopise je pošiljati na naslov Ivan Rabič, Bohinjska Bistrica št. 48, Gorenjsko.
Model lOlO.
Edino zastopstvo znamke
K.L.l i
Kinta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch- koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
- Točna, solidna In cena izvršitev. -
K. ČAMERNIK, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9.
.... Ceniki ma želj« brezplačno. - - - -
0
'd
•H
u
&
>N
d
pH
M
•H
Miklavž pride!
Priporočam slav. občinstvu in cenjenim trgovcem na deželi za nakup
mtklavževine
svojo veliko zalogo raznovrstnih
otroških igrač,
dalje tudi pleteno (triko) perilo za otroke, ženske in moške
v različnih kakovostih, po naj-——— nižjih cenah. ———
LUD. DOLENC,
Prešernova ulica 10—14
nasproti „Mestne hranilnice**.
Miklavž pride!
PT
N*
P
4
N<
V
*
(5
® v® «
narede največjo škodo v kleteh in skladiščih.
Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno pasto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 3*—. Izgotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in podgane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju. Vjame se v tako past 15 do 20 miši, ne da bi bilo treba past znova nastavljati. Cena pasti za podgane K 8*—, za miši K 3-60 do K 5*20.
Dobiva se pri iznajditelju in izdelatelju:
L Poseh
kleparski mojster, Dunaj XVII., Blumengasse štev. 60.
Izgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske-, vozne-in nagrobne svetilke itd.
P. KERŠIČ
. vlog sklepom 1909 3,700.000.	:
»► ♦ -4»	♦—4+*
Varnostni zakladi sk :	K 160.000,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Tovarna vozov
Peter Keršič v
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah.
===== Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. — "
Za točno in solidno delo se jamči.
i I	•	•	•.	1	■	:-y	y	-,, -
Že rabljeni vozovi se jem-— ljejo v račun. =====
Delniška glavnica: K 5,000.000.
301-46
kreditna banka v lj-m;—*
Stritarjeva, ulica »ter. 2.
Podružnic® v Spijetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici,
Rezervni fond: K 450.000.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 43|2°|o.
■» «■>	*"■	t	■	>	.	*	■!'"	V	- 'i .m .u 'i i	•
Lepa božična in novoletna darila!
* i .••■J	-	! ud .1 i.n j" |	-.*■ j ,
KojbOgatejša in velikanska tovarniška zaloga po liajnižjlli cenah.
Ure-budilke od 3 K naprej, nikel-ure od 5 K naprej, srebrne ure od 7 K „ šivalni stroji od 60 K „
Vse novosti in velika izbira briljantov, namizne oprave iz srebra in kina srebra, nastavki, vase itd. — Ceniki s koledarjem in lepi plakati (kinč za gostilne) tudi po pošti zastonj.
Za obilni obisk se priporoča, zagotavjajoč najtočnejšo postrežbo, z velespoštovanjem
FR. ČUDEN, Ljubljana
samo nasproti frančiškanske cerkve.
H
I
I
i
i
Franc Souvan sin - Ljubljana
Mestni trg štev. 22 in 23
veletrgovina.
Učenec
poštenih staršev se sprejme v večji trgovini na Dolenjskem.
Ponudbe na inseratni biro .Jutra “ pod .štev. 100“.
j Nekaj izborno ohranjenih
automobilov
vseli -velikosti se ceno proda.
Moje ime jamči za solidno ’n dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov in trgovina
Ing. JIJBIJ .TIEJ, Dunaj XVII.,
§g	SSim	ter^nisse	13
O
Krasne damske
' : ■ 1
\z 1 n Vi 11 Vr kakor tudi za deklice Jk. J. vf RJ 11. 1%. jn otroke najnovejše •
mode v največji izberi po zelo ugodnih
cenah priporoča modni salon
P. Magdič, Ljubljana
• S ' j .0 S	!l	^
nasproti glavne pošte.	1
					j ' ' • ;'v' :V; ' " •• -v
			_		*	
5SS SSS
533 533
Največja božična
okasion prodaja
v konfekciji za dame in deklice, ter izgotovljenih oblek za gospode, dečke 1 in otroke. Primerna koristna darila.
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
, t ,........  T	........
*	: Poštne hranilnice št. 49.086. :	\	:	Telefon štev. 135.	:
Giro račun Avstro-ogrske banke.	T	Število zadružnih članov čez 600.
Stanje hranil, vlog sklepom 1909	1	Varnostni zakladi sklepom 1909
:	K	3,700.000.	:	;	:	K	160.000.	:
avt. plesni učitelj
Prijave In vpisi vsak dan od 11.—12. ure dopoldne in od 2.-4. ure popoldne v hotelu „prl Slonu", soba št. 73.
TapetnikD.Puc
Ljubljana, Marije Terezije c. 16.
se priporoča za vsa dekoracijska in tapetniška dela. Divani, otomani, mo-droci se izdelujejo po najnižji ceni.
ffffffffffffffff
Ne išči v tujini, kar najdeš doma!
Vedno najnovejše damsko volneno blago, tuzemsko in inozemsko sukno za gospode, perilne parhente, kotone, zastore, preproge vse vrste, odeje, možko letno in zimsko perilo, kravate, nogavice, rokavice izvrstne kakovosti po vsaki poljubni ceni.
Posebno priporoča svojo veliko zalogo Sifona, platna, brisalk namiznega perila ter vezenine za nevestne opreme
Manufaktur na trgovina J. Kostevc, ^
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4.	^
(|)Sršr^____________________________________________6)3^
Pisarna: Kongresni trg štev. 15, Ljubljana
sprejema in izplačuje hranilne vloge in jih
obrestuje po 434°0 od dne vložbe do dne vzdige
brez odbitka rentnega davka.
Uradne ure od 8.—12. dopoldne iii od 3.—6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.	Na	razpolago	so	domači hranilniki.