Posamezna Številka I>in 1.—. ŠT F, V. 221. V LJUBLJANI, sobota, dne 24. oktobra 1925. Poštnina plačana ▼ gotovini. LETO il. n*k daa opoldn®, in praznike*, nedelj SKesefrm naročnina: V Ljubljani In po poilfts Din fO-—, iaosenutvo Din 80-—. Pr- ..■a liodsisen političen lisL omaoivo n upravnistvo: «R?ON GBBGORCICHVA ULICA STBV. 18. nUVOl STS?. Uk Rokopisi m m vračajo. — Oglasi po tarifu. Plameni« vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Balon prt poštnem ček. urada štev. 13.638. Ženevski kongres. Kongres narodnih manjšin v Ženevi, ki so ga nekateri (tudi v naši sredini) odklanjali kot nekak instrument nemško - madžaro - bolgarskega rohnenja proti teritorijalnim določbam mirovnih pogodb, je svoje delo končal. Položeni so temelji vsakoletnih sestankov zastopnikov narodnih manjšin, saj je ta kongres izpolnil vse nade idealistov, verujočih v boljšo vzajemnost med narodi in v sko-rajšen polom nacijonalne intransigent-nosti. Slovenci smo — kljub obupni borbi, ki jo bijejo naši bratje onstran državnih inej — lahko ponosni, da je sin našega naroda, ugledni borec za etiko narodnosti, dr. Josip Wilfan izvoljen predsednikom kongresa za dobo dveh let. Treba je primerno oceniti pogum, ki ga je manifestiral vodja tržaških Slovencev, ko je podpisal oklic vsem zastopnikom evropskih narodnih manjšin, da se zbero na ženevskih tleh k resnemu posvetovanju, kako bi se pomagalo bednim pari jam XX. stoletja — narodnim drobcem v borbi za njih obstanek. Ženevski kongres ni obtoževal, ni re-zoniral. In to je velik napredek. Zbrani zastopniki 30 milijonov pripadnikov narodnih manjšin so iskali formulo za skladno sožitje med večino in manjšino, priznavajoč v polnem smislu besede današnje s politično stanje in v njem zapo-padene teorijalne razmejitve. Ženevski kongres ni bil koncil nezadovoljnih iredentistov, marveč sestanek evropsko mislečih, konstruktivnih borcev za manjšinska prava, ki hočejo le eno: čim popolnejšo redukcijo krivic, ki se dogajajo narodnim manjšinam na kulturnem, socialnem in deloma političnem polju. Politik anarodnih manjšin je dobila — v smislu idej, ki jih pri nas širi znani nemški publicist in delegat na tem kongresu dr. Camillo Morocutti — novo, mirotvor-no formulacijo. Iredentizem in vsenarodna konspiracija ne moreta priti v poštev pri iskanju sredstev, ki so potrebna za rešitev manjšinskega vprašanja. Gre za to, da se svetovni mir, ki je v deljenih nacijonalnih centrih in na periferijah na-cijanalnih teles tako evidentno ogrožen, v sporazumu prizadetih činiteljev utrdi in stabilizira. V Ut namen so bile potrebne nove norme takega sožitja. Med te pa spada brez dvoma kulturna avtonomija, kakor jc je dala mala Estonska svojim narodnim manjšinam. Pogrešenc je misliti, da je princip narodne asimilacie dostojen naše dobe. Kar je v verskem oziru prozelitstvo, to je v nacijonalnent pogledu reuegatstvo. Narod, ki šiloma vzgaja nacijonalne ba-staide, s takim početjem ne pridobiva prav nič na ogledu. Država ni poklicana, ustvarjati »nacijo« po receptih iz predmarčne dobe. Švica nam nudi dokaz, da lahko žive različni narodi pod enim državnim krovom, ali prvi pogoj sta verska m predvsem popolna nacionalna toleren-ca. Država nima pravice, določevati staršem jezika, v katerem morajo vzgajati svojo deco. V nacionalno kompaktni državi se to vprašanje samo regulira. Interes sili vsakogar, da se prilagodi mi-lieu-ju, čeprav je ostal zvest svoji materinščini Vtepati tujcu s silo znanje jezika in novo nacijonalne afirmacijo je absurdno in groteskno obenem. Večinski narodi so poklicani, revidirati svoje stališče napram manjšinam. Doslej jim ni- : so dali niti tega, kar je zapopadeno v j pogodbah; s to prakso bo treba nehati, : če hočemo, da se nam v Locamu zajam- j čeni mir ne zruši s svojih papirnatih j temeljih. Ženevski kongres je razčistil reli kompleks tesno povezanih vpra- Seja radikalnega kluba. PAŠIČEV GOVOR ZA SPORAZUM IN PROTI NEDISCIPLINIRANIM ČLANOM KLUBA. Beograd, 24. oktobra. Včeraj popoldne se je vršila seja radikalnega kluba, katere se je udeležil tudi Nikola Pašič. Seji je prisostvovalo 120, poslancev. Prvi je govoril predsednik kluba Ljuba živkovič, ki je omenil zadnje dogodke v klubu povodom nastopa nekaterih poslancev proti njegovi osebi. Pravi, da je delal iz prepričanja. Ni imel časa, da iznese pred klub volitve za finančni odbor in predlaga, da naj o tem razpravlja pos&ben odbor. Klub je Živkovičev predlog z večino glasov sprejel, medtem ko je posl. Kosič izjavil, da Živkoviča ne smatra za predsednika. Živkovič stavi tedaj vprašanje, ali je še kdo, ki ga ne smatra za predsednika. Kosič zahteva tajno glasovanje. Posl. Vraniševič pravi, da tajno glasovanje ni potrebno in da se ne nahaja v tradiciji radikalne stranke. Nato je povzel besedo g. Nikola Pašič, ki je govoril pol ure. Najprej je omenil včerajšnji incident v klubu in obsodil vse one, ki se ne pokoravajo disciplini kluba. Zasti je povdarjal, da je radikalna stranka vedno očuvala disciplino. Ti dogodki morejo biti samo poskus, da se disciplina ruši. Pašič je obsodil tudi one nezadovoljneže, ki so oddali prazne glasovnice, ker sc tako dali povoda nasprotnikom, da verujejo, da je prišlo v klubu do razcepa. Dalje je Pašič govoril o onih, ki ne vrše svoje dolžnosti ter ne prihajajo na seje kluba in skupščine. Predlaga, da se vsak, kdor trikrat ne pride na sejo kluba, izključi iz kluba ter da preneha biti narodni poslanec. V nadaljnjem govoru se je Pašič dotaknil odnošajev med radikali in HSS. Pravi, da je d c sporazuma prišlo radi tega, ker so se radičevci odrekli vsemu, kar jih je delilo od radikalov. Odrekli so se svojim pogledom na ustavo na državo in monarhijo. Mi nismo mogli odbiti njihovo sodelovanje, ko so pa postavili take pegoje, in bi oni sami imeli popolnoma prav, ako bi se vrnili k staremu programu. So pa nekateri, ki pravijo, da radičevci niso iskreni. Na to moram odgovoriti le, da oni dosedaj lojalno izpolnjujejo vse pogoie sporazuma. Če pa bi se enkrat zgodilo nasprotno, potem bo radikalna stranka v momentu znala očuvati interese države. Sporazum je treba braniti in izvajati in tc tem bolj, ker sta se zanj izjavila oba dela naroda, Hrvati in Srbi. Razmere so pri nas dovolj zapletene. Ne nahajamo se v vojnem stanju, vendar pa moramo z vso opreznostjo gledati v bodočnost, da v nujnih prilikah pokažemo kompaktnost in silo, da branimo državo. Za Pašičem je govoril posl. Vlajko Kosič, ki je odgovarjal na Živkovičev.govor. Pravi, da ni hotel osebno nastopiti prot Zivkoviču, marveč hotel je le, da v bodeče prepreči slične poskuse, da vodstvo radikalne stranke ne bi ustvarjalo sklepov brez vednosti kluba. Zahteva, da se mora o važnih dejstvih najprej razpravljati v klubu. Omenja pa tudi svoj , prejšnji spopad z Dragovičem in pravi, da ta incident še ni rešen. Vodstvo ni smelo kandidirati samo enega, ako ni kandidiralo tudi drugega. Treba bi bilo zadovoljiti oba, ali pa nobenega. Kosič se je čutil zelo užaljenega, ker je bil čr- , tan s kandidatske liste. Govoril je potem še Dragovič, ki poda nekaj osebnih pojasnil. Posl. Dušan Ži-vojnovič, ki je včeraj nastopil proti Zivkoviču, pravi, da je nastopil le radi tega, da se v bodoče prepreči samovolja vodstva. Govorili so še Miletič, Žujevič in na koncu zopet Pašič. Predsednik stranke je izjavil, da bo izdanih mnogo novih zakonov. Vsi ti zakoni pridejo najprej pred klub, ki bo o njih razpravljal, šele nato bodo predloženi skupščni. Seja je bila nato končana. Grško-bolgarski mejni konflikt. PETRIČ ZAVZET OD GRKOV. - GRŠKE NOTRANJE TEŽAVE. - STALIŠČE NAŠE VLADE. Beograd, 24. oktobra. Kadi dogodkov na grško-bolgarski meji, so skoro vsi inozemski diplomati na našem dvoru razen grškega poslanika posetili pomočnika zunanjega ministra Markoviča. Bolgarski odpravnik poslov Georgijev je prišel v zun. ministrstvo celo dvakrat in se informiral o situaciji na grško-bolgar-ski meji. Inozemski diplomati se zelo in-teresirajo za postopanje naše vlade. Moremo trditi, da bo postopanje naše vlade pričakujoče. Mi se bomo vedno strogo držali sklepov in mišljenja velikih sil. Georgijev je seznanil Markoviča z naredbo bolgarske vlade vsem administrativnim oblastem v Petriču, da mesta ne smejo zapustiti niti v slučaju grške okupacije. Po soglasnih vesteh z grško-bolgarske meje in s Strumice je Petrič padel v roke Grkom. Z naše meje prihajajo 'poročila, da se čuje ob meji v smeri proti Petriču topovsko streljanje. Okolnost, da grški poslanik ni prišel v zunanje ministrstvo, se v političnih krogih smatra kot simptomatična. Dogodki’ na grško-bolgarski meji se v političnih krogih tolmačijo, da so bili inscinirani s man Sanj. Pričakovati je, da se bo delo v tem pravcu nadaljevalo. Tako se mukoma ustvarjajo prve etape miru. F- G. stiani Grške, ker da se Pangalosova vlada nahaja v zelo slabem položaju. Smatra se, da si hoče vlada generala Panga-losa pridobiti vojno ligo, ki bi’ popustila napram njej in da si hoče Pangalos na ta način utrditi svoj položaj v vladi. Nekateri politični krogi gredo celo tako daleč, da verujejo vestem, da Pangalos želi kraljevega povratka na Grško, Irer smatra, da se je grška republika kompromitirala. Dalje smatrajo, da so izšle direktive za spopad z Bolgarsko le iz notranjih razmer, ker toritorijalnih iz-prememb ne more biti SVET ZVEZE NARODOV SKLICAN. Beograd, 24. oktobra. Po zadnjih vesteh je sklican Svet Zveze narodov zaradi do-gedkev ob grško-bolgarski meji, za pon-deljek k nujni izredni seji. O tem sta obveščeni (udi grška iu bolgarska vlada, da kot članici Zveze narodov prisostvujeta seji. Nasprotno pa Grška po zanesljivih poročilih nadaljuje bombardiranje. Po sinočnjih informacijah, odpošlje naša j vlada na sejo Sveta Zveze narodov svo-'; jega zastopnika. OPOMIN BRIANDA. Ženeva, 24. oktobra. Predsednik Zveze narodov Briand je poslal grški in bolgar- . ski vladi sledečo brzojavko: Udeležite se predavanja, ki ga bo imel danes ob 5. popoldne na univerzi o Zvezi narodov g. Col ban. direktor oddelka za mednarodno administracijo in vprašanje narodnih manjšin pri Zvezi nadrodov. Glavni tajnik Zveze narodov je sklical Svet za prihodnji pondeljek k izrednemu zasedanju v Pariz. Na tem zasedanju bo Svet skupno z grškimi in bolgarskimi zastopniki proučil ves kompleks vprašanj. Prepričan sem, da ustreženi želji svojih kolegov in zato opominjam obe vladi na obveznosti, ki jih imata kot članici Zveze narodov, da v smislu čl. 12. pakta Zveze narodov ne bosta pričeli vojne in ua usodne posledice, ki bi utegnile nastati po statutih Zveze narodov radi kršitve teh obveznosti. Svarim obe vladi, naj nemudoma izdasta vse potrebne instrukcije, da v času proučavanja spora od strani Zveze narodov ne bo prišlo do novih vojaških operacij, marveč da se bodo tudi čete vsake vlade umaknile za svoje meje. NAMERE GRŠKE. Pariz, 24. oktobra. Po zadnjih vesteh grško-bolgarski incident še ni poravnan, ampak se je še poostril. Sinoči se je trdilo, da bo grška vlada pristala na predlog, da se odredi preiskava, ki jo bo vodila mednarodna komisija, katero bo imenovala Zveza narodov. Nasprotno doznava-jo politični krogi, da je general Pangalos definitivno odbil predlog bolgarske vlade in da trdovratno vztraja na stališču, da obdrži v svoji oblasti del bolgarskega ozemlja kot zastavo v slučaju, ako Bolgarska ne bo izpolnila postavljenih pogojev. Ves francoski tisk kritizira postopanje grške vlade iu podčrtava potrebo intervencije s strani Zveze narodov. ODNOŠAJI VLADNIH STRANK ODLIČNI. Beograd, 24. oktobra. Sinoči se je vršila seja HSK, na kateri je St. Radič poročal o situaciji. Pavle Radič je obvestil člane o poslednjih dogodkih iz politične situacije. Nato so razpravljali izključno samo o strankarskih vprašanjih. Smatra se, da je situacija med vladnimi strankami odlična. Po seji se je vršila v hotelu Pariz skupna večerja članov kluba. St. Radič ostane v Beogradu najbrže do nedelje. TRETJA TELEFONSKA PROGA MED ZAGREBOM IN BEOGRADOM. Beograd, 24. oktobra. Po vesteh iz postnega ministrstva se otvori v najkrajšem času tretja telefonska proga med Zagie-bom in Beogradom ter direktna ptoga Zagreb—Split. NOVE TELEFONSKE ZVEZE Z ZAGREBOM. Zagreb, 24. oktobra. Trgovska zbornica poroča, da bo čez 14 dni otvorjena nova telefonska proga med Zagrebom iu Ljubljano. PRVA V JUGOSLAVIJI ZGRAJENA LOKOMOTIVA. Brod na Savi, 24. oktobra. Tvornica vagonov je že pričela z izdelavo lokomotiv, l e dni je bila izročena prometu prva lokomotiva za ozkotirne železnice, ki jo je izdelala tvornica v Brodu. Zborovanje trgovskih koroorac j r-di previsokih državnih dajatev. Edina rešitev: Pan-Evropa. Včeraj, v petek 23. I. m. se je vršilo v ljubljanskem kinu »Matica ob 10. uri zjutraj veličastno zborovanje slovenskih trgovskih, obrtnih in gospodarskih korporacij, da protestirajo proti nezaslišanemu davčnemu vijaku, ki preti uničiti vse gospodarsko življenje Slovenije. Zborovanja se je udeležilo do 1001) oseb, skoro izključno iz naših pridobitnih krogov, ki so si dajali v temperamentnem odobravanju in burnih vzklikih duska nad morečim pritiskom. Zborovanje je otvoril g. zbornični svetnik Lenarčič, ki je pozdravil vse navzoče zastopnike korporacij, uradov in mest. — Kot namen zborovanja je naglasil predsednik potrebo, da se doseže, da država uredi razmerje med dohodki in izdatki pridobitnih stanov. Sedanja davčna politika na-likuje na las oddaji premoženja. Tudi v interesu'države je, da ne propadejo davkoplačevalci Slovenije. Le privatna podjetja so rentabilna in država jih mora zato pospeševati, državna podjetja so se dosedaj izkazala za ne plodonosna. Nato je podal besedo referentu Žagarju, ki je v svojem temeljitem govora utemeljeval resolucije, ki naj jih zborovanje sklene. Izvajal je med drugimi sledeče: Neposredni davki imajo ogromen vpliv na vse narodno gospodarstvo. Morajo biti seveda primerni dohodkom davkoplačevalca in mu ne smejo rezati meso z živega telesa. Slovenija pa je z neposrednim davkom preobložena. Tako je plačala meseca septembra preko 80 milijonov dinarjev, kar se le preveč pozna v njenem gospodarstvu. To je dalo povod preštevilnim pritožbam, ki pa običajno ne. zaležejo mnogo. Pritožbe proti neposrednim davkom so dvojne narave, prvič so proti nepravilni in preveliki odmeri davka, drugič pa proti načinu njih izterjavanja. Neposredni davki so bili pred vojno eden glavnih virov državnega proračuna in so tvorili v bivši Avstriji vseh državnih dohodkov, v bivši Srbiji pa se je 28% izdatkov krilo iz neposrednih davkov. Po vojni se je ta odstotek znatno znižal. Tako je v davčnem letu 22/23 padel na 9.5%, leta 23/24 pa je ma- lo zrastel na 11.67%. Sedanja finančna^ politika skuša zopet ta odstotek zvišati, pri čemur pa največ trpijo slovenski pridobitni sloji, ki so tako preobdavčeni, da komaj dihajo. — Davčni dohodki države v Sloveniji že davno presegajo določeno vsoto v proračunu. Posebno se v izterjavanju davkov odlikuje finančna uprava v Ljubljani z dr. Savnikom na čelu. (Tu nastanejo burne, večminutne demonstracije proti dr. Savniku). Posebno muči naše gospodarstvo dohodnina, ki se nepravilno pobira v smislu, kot da so sedanje krone enake predvojnim zlatim. V sedmem letu ujedinjenja nismo še toliko napredovali, da bi se dohodnina nalagala vsaj po dinarski lestivici. Tako je n. pr. dohodnina na 100.000 K dohodkov 4100 Din, Močim bi znašala na 25.000 Din komaj 2000 Din. Povrh tega se pobirajo na dohodnino številne doklade kot invalidski davek itd. Tudi drugi davki se pobirajo v nepravični obliki. Tako se hišnonajemninski davek pobira v Ljubljani v višini skoraj 66% vseh hišnih dohodkov. Zlasti je krivičen davek na poslovni promet. Besedilo zanj je tako nespretno stilizirano, da mora beseda »mali obrtnik« skoro izginiti iz naših slovarjev. Kdor ima več kot dva vajenca in pomočnika, kdor ima lokal in nekaj obratne glavnice, ni več »mali obrtnik-Krivične so tudi trošarinske takse na alkoholne pijače, dasi se pobira v Sloveniji itak trošarinski davek na alkohol, ki ga v^ drugi i pokrajinah države ne poznajo. Od prevrata naprej se ni pri nas odpravil niti en davek, vedno se pa uvajajo novi. Tako. da ima Jo veni ja največje Število davkov, v Sloveniji J najvišji iznos davkov, vkljub temu se še vedno uvajajo novi. Govoru g. Žagarja je sledu buren aplavz in temperamentni protesti proti postopanju finančne oblasti. Za Žagarjem je govoril dr. Pipuš iz Maribora, ki je ostro obsodil način izterjavanja davkov, nikdar niso nalogi v redu, vedno mora davkoplačevalec iznova doplačevati, dasi Slovenci gotovo niso simulantje in potvarjal« izkazov svojih dohodkov. Nato je g. žagar prebral resolu ijo, ki je bfla ob burnem pritrjevanju sprejeta. Po daljšem aplavzu se priglasi k besedi inž. Šukljc, ki izjavi, da vzdržuje svojo trditev, da je finančna delegacija sokriva na težkih davčnih razmerah v Sloveniji. Dr. Savniku so se njegovi protidokazi popolnoma ponesrečili. Uradniki gotovo ne smejo nastopali proti navodilom žili. ministra, ne smejo pa biti bolj papeški kot papež sam. Nato so govorili g. Ogrin, ki je zlasti protestiral proti izjavi finančnega ministra Sto-adinoviča, da je Slovenija bogata dežela. V 'imenu »Društva sejmarjev« jo govoril g. šolar, v imenu zdravniške komore dr. Detran-eeschi, za obrtnike, in gospodarske^ sloje v mariborski oblasti sta govorila gg. Rebek m Bizjak, za slovenski kmetijski stan pa je govoril inž. Lah, ki je povdarjal, da zene sedanja davčna politika slovenskega kmeta v gospodarsko propast. Ako kmet proda n. pr. kravo, da plača davek, se mu prodajan vsota zopet šteje v dohodke, od katerih plača zopet davek. Torej plačuje slovenski kmet davek na to, da sme plačevati davek. S tem je bila lista govornikov izčrpana in je predsednik pozval navzoče, naj se mirno razidejo ter je ob 12. uri zaključil zborovanje, ki bo gotovo pomenilo mejnik v našem gospodarskem življenju in ki je dokazalo, da so vrste davkoplačevalcev strnjene. —e— RESOLUCIJA. Dolgotrajno odlašanje uveljavljenja novo carinske tarife in železniške tarifne reforme, nagel porast vrednosti dinarja in neugodne trgovske pogodbe so povzročile, da se je poslovna stagnacija v celem gospodarstvu Slo-vpniie perpetuirala. Med tem pa se je brez ozira na neugoden položaj, ki ga je še po- ostrila mrtva sezona poletnih mesecev, odredilo j>oostreao izterjavanje ne samo tekočih davkov, marveč iudi takojšnje likvidacije vseh davčnih zaostankov, ki so pretežno nastali vsled zakasnelih predpisov in zakasnelega izterjavanja! Ukinila se je že preje dovoljene roke in odredilo izterjavanje zaostankov v višini preko 166 milijonov dinarjev, le odredbe dušijo gospodarsko podjetnost ravno ob nastopu izvozne sezone. Ako se gospodarsko oslabelemu telesu sredi težke krize istis-ne z vso silo iiorendne davke, zadaja se mu usoden udarec in' mu jemlje življensko zmožnost. v . Notorično je, da presegajo davki, kakršni se predpisujejo v Sloveniji na podlagi staroavstrijskih zakonov, poostrenih v vojni in povojni dobi z novimi davki, davščinami in pri-bitki, višino, kojo bi v krizi prehodne dobe konsolidacije narodnega gospodarstva zmogla naša gospodarska podjetja. A' interesu ohranitve davčnih virov, kakor iudi v interesu konkurenčne zmožnosti domače produkcije in nadr.ljnega razvoja našega gospodarstva je potrebno, da se davčna bremena v Sloveniji omilijo, za kar je dana tudi proračunska možnost, ker predpisani in pobrani davki vsako leto izdatno prekoračujejo postavke v državnem proračunu. Posebno je potrebno, da se v prihodnjem za komi o proračunskih dvanajstinah 1. davčna lestvica za dohodnino zniža toliko, da se bo namesto v kronah brala v di-narjih. 2. Dohodnina z državnimi pribitki vred oprosti invalidskega davka in vojaške komor-ske doklade. 3. Zniža stopa hišno - najemnega davka enotno za vso Slovenijo najmanj na 10%, pri čemur se ne sme izvzeti mesta Ljubljane, ki plačuje sedaj najvišji hišno-najemni davek v vsej kraljevini. 4. Da se veljavnost Uredbe o pospeševanju produkcije novih stanovanj (Službene Novine br. 159.), izdane dne 23. julija 1920, koja poteče koncem 1. 1925 — podaljša za dobo na-daljnih treh let. 5. Da se zniža davek na poslovni promet vsaj na polovico, ker je v prehodni dobi gospodarske konsolidacije vsled padanja cen praktično največkrat nemogoče ta davek vkal-kuiirati v ceno, kakor je bil namen zakonodajalca. 6. Da se za male obrtnike, ki so se oproščeni davka na poslovni promet, smatrajo oni, koji ne zaposlujejo nad dva pomočnika (brez ozira na število vajencev) in se bavijo s popravili, blago pa izdelujejo in predelujejo po naročilu. 7. Da se v zakonu o proračunskih dvanajstinah za mesec avgust-november t. 1. uveljavljene ugodnosti glede pridobnine, kojo plačujejo javni računodaji zavezana podjetja, uveljavilo z dne 1. januarja 1925. * 8. Da se v podstavo za odmer invalidskega davka in vojaško komorsko doklade ne všteva oni del edinstvenih državnih pribitkov, ki nadomešča bivše deželne dokhide na ozemlju bi\še Kranjske, Štajerske in Koroške. 9. Da se odmerja invalidski davek ]>o načelu jirehodnjih stopenj tako, da ne sme od odmerne podstave višje stopnje po odbitku invalidskega davka davkoplačevalcu nikdar ostati manj nego mu ostane od naj-višje odmerne podstavke po prvi nižji stopnji, po odbitku davka, ki na slednjo odpade. 10. Da se znova uvede plačilne naloge, odnosno razveljavi določbo čl. 2° 4. lit. b. finančnega zakona za leto t924-19_o. 11. Da se zniža davčne zamudne obresti na eskontno obrestno mero Narodne banke. 12. Da se ukine pobiranje točarinske takse po tar. post. 62 zakona o taksah v vseh pokrajinah, v katerih se pobira trošarina na vino in žganje. , ... Nadalje zahtevamo, da skrbi gospod ninii-v svojem področju: Vsa znamenja kažejo, da je razdobje sedmih »mastnih« let povojne konjunkture končano in da stojimo pred istim, če ne večjim številom »suhih« let. To, kar nas sedaj duši in davi na vse hkeneih kontinenta, ni produkcijska kriza; pred nami je prgobiem dobave cenenih suroviu. To je eno. Drugo pa je vprašanje razširjenja starih in obvladanje novih tržišč, zlasti pa kolonijalnih. In tretje pa kolonijalno vprašanje kot tako, ki je bilo 1. 1919. samo odgodeno. Situacije Srednje Evrope pa se v teh povojnih letih vsled carinsko - politične izolacije nasledstvenih držav ni poboljšala. Porušeni so bili stari, skoro več stoletij na solidni bazi organski utemeljeni gospodarski kompleksi. Na teh ruševinah je vzklilo sicer nekaj novega, toda bilo bi napačno sklepati, da je zadnji tresljaj nacijonalne revolucije prispeval bistveno k preoblikovanju socialnega in ekonomskega sistema. Spremenile so se etikete, a vsebina je ostala, kakor je bila nekdaj. Revolucija nazora o družbi, državi, človečanstvu itd. je bila nepopolna, kajti pogreške, ki sta jih delala v teh letih buržuazija in proletariat po svoje, dokazujejo, da se oba v ekstremih se razvijajoča nasprotnika nista mogla povzpeti do pravega spoznanja bodočnosti. Dve nevarnosti pretita sodobni Evropi: če ne bo pravočasno našla rešitve svojega organizacijskega vprašanja: poplava enotnega tipa blaga iz zahoda, /lasti Amerike, ter z njo v zvezi industrijalizacija odnosno komercija-lizacija kontinenta v tem smislu, da bodo podružnice največjih tovarn polagoma izpodrinile samostojnega trgovca. Trgovstvo se bo izpreminjalo v stalež nameščencev in nekatere ameriške veletvrdke (Tord, Sheel, Svvift itd.) že pokazujejo smer novega razvoja. Proti tej jroplavi ne bo mogoče zgraditi dovolj odpornega carinskega jeza. To je nemogoče. Druga nevarnost — in to velja predvsem za srednje-evropske agrarne države — je poplava žita, živine, rudnin itd. iz Rusije. Rusija še ni mobilizirala vseh svojih ekonomskih sil, medtem pa smo že slišali glasove bojazni srednje-evropskih kmetijskih ministrov. Rusija si osvaja polagoma, a z železno voljo evropska tržišča za svoje agrarne proizvode in njena konkurenca gre kakor pošast preko malih agrarnih držav Evrope. To so dejstva, ki jih pač ni mogoče ovreči. Političnemu uspehu v Locarno mora slediti velika mednarodna gospodarska konferenca, na kateri bi prišli do besede narodni gospodarji iz teorije in prakse, nikakor pa ster financ . —, . . 1 Da bodo promet za davek na poslovni promet ocenjevali plenumi davčnih komisij, ne pa samo odseki komisije, koji obstoje samo iz dveh članov. 2 D d se znižajo stroski prisilno izterja-vanje neposrednih davkov vsaj na polovico in maksimirajo navzgor tako, da v nobenem slučaju ne bodo presegli ICO Din. 3. Da se opuste v interesu kmetijstva vknjižbe za zaostale davke, dokler se ne izvedejo vse stopnje administrativne mobilarne eksekucije, kri mobilarnih eksekucijah naj se preneso' v shrambo samo predmeti malega obsega in večje vrednosti, kakor vrednostni papirji in dragocenosti. 4. Da se zaostanki na davku na vojne dobičke v primeru da bi njihovo prisilno izterjevanje uničilo eksistenčne jiogoje davkoplačevalca. odjiišejo na podlagi čl. 60, zakona 0 davku na vojne dobičke. 5. Da se bodo davki redno predpisovali, sproti zn vsako leto. (i. Da se izvedejo poizvedbe za oceno pri dohodnini vsako-leto individualno za vsakega davkoplačevalca, za izvedence in pojnsnil-nike pa zaslišuje v prvi vrsti osebe, katere zn lo določijo stanovske organizacije. 7. Da se razveljavi taksa po tarifni postavki 232 taksnega zakona, ki se pobira vsako leto za davčne knjižice. H. da se ukine zahtevo, da se mora državljan izkazati, da je plačal dosjiele davke, če hoče izvrševati svoje pravice. To izkazovanje je urivilegium odiosum /a naše državljane, ki je drugod nepoznani in je v normalnih 1 rilikah v katere smo prišli neumestno, ker povzroča stroške ter se more posebno pri dobavah izigravati, nosi pa v sebi vrhu tega tudi poniževalnost za gospodarske kroge. politiki in strankarji. i redlog g. Loucheur-a «a jesenskem zasedanju Društva narodov je vsega uveževanja vreden. Mednarodna ekonomska konferenca bi bila nekak suplenient k politični mirovni pogodbi. Ravuopravnost Nemčije v Locar.iu in odslej v Ženevi pomeni silen korak naprej, ker je sedaj izpolnjena zevajoča vrzel 69 milijonskega naroda, ki se obnovitvene akcije iz znanih razlogov ni udeleževal. Vse to pa so tehnične priprave za revizijo današnje mentalitete. Mrtve črke ua papirju še ne pomenijo definitiven mir, priti mera tudi duhovna obnova, smisel za evropsko solidnost, prvi in glavni pogoj za ustanovitev »United States of Europa«. En-keta, ki jo je priredil znani borec za panoji evropsko misel, Rih. Nik.Coudenhove - Kaler-;:š. je izzvala zelo povoljne odgovore evropskih državnikov, mislecev in intelektualcev glede vprašanja ustanovitve Zedinjenih evropskih držav, saj ni niti Mussolini, vzor zagovornikov nacionalistične države, odklonil te najaktualnejše misli sedanjosti. Zedinjene države Evrope niso fantom. To je potreba, da, zahteva časa, v katerem živimo. Carinske meje morajo pasti, čeprav bo tirjala ekonomska preorientacija mnogih žrtev. Zavedati se moramo da gre za temeljito operacijo ob dvanajsti uri. Sporedno se bo moralo rešiti kopo socialnih vprašanj, pa ne po vzorcu dunajskih socialdemokratov, ki še danes •izplačujejo horendne podpore tisočerim brezposelnim. Najti bo treba dela, zaposlitve, in tega v Evropi ne manjka. Ko bodo vojaški budžeti evropskih držav reducirani — o popolni razorožitvi si še ne upamo- sanjati! — vsaj na polovico, bodo lahko našli vsi trpeči in delnvoljni ljudje na kontinetu kruha in zaslužka. Današnje socialno vprašanje je evidentna posledica imperijalističnih razmer v Evropi. V Locamu je bilo odstranjenega mnogo eksploziva, toda to je šele začetek. Ko bo rešeno vprašanje narodnih manjšin, bo storjen največji korak h končnemu miru. le dni je Ramsay Mac Donald izjavil, da je to vprašanje v nerešenem stanju netiv-o za bodoče konflikte. V Zedinjenih državah se to vprašanje ne bi razpravljalo, ker bi jamčil njih obstoj popolno svobodo nacijonalne ve-sii, kakor vlada v Zedinjenih državah Severne Amerike. Radi tega in da se za vse čase ukine možnost krvavega razračunavanja na evropskih poljanah, je evropska konfederacija edini izhod iz današnje duhovne, politične, ekonomske, socialne in kulturne krize. S—or. Steklene strešno opeko imamo stalno v zalogi žene opekarne d. d. v Ljubljani. Zdru- Politične vest!, = Neutrudljivi v farbariji. Dokler ni izrekel Pašič svojega jasnega govora v radikalnem klubu in se z njim nedvomno izjavil za politiko sporazuma, so pisali stalno samostojno demokratski listi, da bo sporazum propadel, ker da je Nikola PaSič proti. Sedaj, ko je ta njihova laž tako očitna, da jo mora videti slepec in doznati gluhec, pa pisarijo, da je v radikalnem klubu vedno večje nezadovoljstvo in da se avtoriteta Pašiča maje. Ni naša stvar, da bi avtoriteto Pašiča zagovarjali, vendar pa mislimo, da bi si take otročarije tudi samostojno demokratski listi lahko prihranili, ker drugače bodo res izgubili celo pri svojih najbolj lahkovernih pristaših — vso avtori-teto. - Narodni poslanec dr. Hohnjcc je povodom vesti, da je med Italijo in Češkoslovaško sklenjen dogovor, po katerem Češkoslovaška garantira nedotakljivost italijanske meje s strani naše države, vprašal ministra za zunanje zadeve ali so te vesti resnične in ali je voljan dati vladi natančnejša obveščenja. — Rusija zahteva sporazum i Grško in Jugoslavijo. »United Press- javlja iz Moskve: Ruski poslanik v Atenah Ustinov, ki je bil dva ledna v Moskvi, je odpotoval v Atene v važni misiji. V boljševiških krogih se trdi, da bo Rusija vztrajala na tem, da pride do rusko-jugosiovensko-grške zveze proti Bolgarski in Rumuniji. Na ta način upajo sovjeti razbiti Malo antanto. Govori se dalje, da je Čičerinu uspelo, da je ob priliki svojega obiska v Varšavi pridobil za to kombinacijo tudi Poljsko. Plan za zvezo z Jugoslavijo da je bil dogovorjen v Berlinu med čičerinom in Balugdžičem. Za to zvezo, da se je zlasti zavzel grški poslanik v Berlinu. Balkanski garancijski pakt. Da oslabe rastoči vpliv Rusije na vzhodne države, zlasti slovanske, so zavezniki omogočili vzhodni arbitražni pakt. Da zasigurajo za sebe še Balkan, se namerava, kakor-se poroča iz Pariza, skleniti tudi za druge države garancijski pakt. zlasti pa za Balkan. Potem bi se sklenili še posebni gospodarski dogovori, s čemur bi bil mir v Evropi popolnoma zasiguran. Izpraznitev kninske cone. Med Londonom in Parizom jo dosežen popolen sporazum, da nima izpraznitev kdlnske cone nobene zveze z Locarnskim dogovorom. Nemška vlada pripravlja na zavezniške vlade noto, v kateri opozarja, da je izpolnila skoraj vse razoAžttvene določbe in da bi se vsled lega kolnska cona.mogla izprazniti. Obenem se sporoča, da so zavezniške vlade pripravljene dovoliti Nemčiji v razorožilvenem vprašanju ' razne olajšave in da se bo zlasti delo vojne kontrolne komisije omejilo le na čisto vojaške zadeve. Uničenja strojev in poslopij privatnih podjetij se no bo več zahtevalo. Mac Donald v Pragi. V Prago je te dni prispel bivši angleški ministrski predsednik Mac Donald, ki ostane nekaj dni v Pragi kot gost Masaryka. Možnost demisije Caillauva. V levici*so se pojavila nesoglasja radi novih rinančnih S načrtov ministra Caillauxa. Ni izključena niož-nost, da v slučaju zavrnitve predlogov Cmiham, poda Caillaux demisijo. . - Italijanske finančne težkoče /mam rn lijanslri narodni gospodar *^ra*°Tf ,)f n8kih vil silno pesemističen Članek 0 'U\J veVi_. financah. Pomanjkanje Emirja je ,. ko, dovoljevanja kreditov so skoraj ustavljena in vsa obupanost položaja je podana v krizi borz in v tako velikanskem številu bankovcev, kakor ga Italija še m imela. Nenarni glad je vzbudil celo legijo mesetarjev za amerikanska posojila, ki se pa ponujajo pod sila težkimi pogoji. Paratore opominja, da se je treba na razočaranja glede \vashmgtonskin pogajanj pripraviti. Po njegovem mnenju bi bilo najboljše, da bi se reparacijske dobave od Nemčije izpremenile v dobre tujezemske devize in te nato uporabile kot rezervo za odplačevanje dolgov. — Italijanski strah. Nekateri italijanski listi so silno vznemirjeni vsled Locamske konference. Pravijo, da je nastala vsled Lo-carnske konference velika nevarnost panslavizma. Konferenca je jiotisnila Rusijo ob stran, obenem pa poslabšala pozicijo Poljske in češkoslovaške. Zato je nad vse naravno, da se te države združijo. Ker na drugi strani Rusija vsled svoje protiangleške politike vedno bolj združuje vzhod in je v zlasti dobrih odnošajih s Kemalom, bi tako lepega dne nastal vzhodni blok, ki bi pomenil največjo nevarnost za zapadne države. — Abdelkriin proti španskim zmagoslavnim vestem. Pred kratkim so javili španski listi, da je dal Abdelkrim navezati na kanon upornega dostojanstvenika in potem top iz-prožiti. Ta tatarska vest je seveda brez podlage. Abdelkrim je nadalje pozval vse poglavarje plemen, da pridejo na fronto pri h!buče m asu, da se na lastne oči prepričajo, kaKo silno so španske zmagoslavne vesti pretiran . Spanci niso prodrli preko Morro Nuevo. Sokolstvo. »Ljubljanska Sokol« (Narodni dom) Jugoslovansko sokolstvo stoji z ozirom na bližajoče se Vsesokolski zlet v 1. 1926., na pragu važnih dogodkov. Stoji pred nalogo, ki nosi v sebi razmah novih sil in oživljenje našega dela. Na tem sokolskem prazniku na vskipi zopet tista neminljiva lepota, ki ima svoj vir edin-ole v Tyrševih idejah in mislih. Radi tega moramo zreti predvsem v zletnih pripravah prvo in glavno važnost. Te priprave so /Justi one, ko se vsak brat, sestra in vsak član naraščaja vzgaja in pripravlja, da nastopi ua zletu in da se okoristi ■/. vsemi dobrinam teli predpriprav. Vsesokolskega zleta v Prag se udeleži tudi naš jugoslovenski naraščaj, katerega polagamo vse naše najboljše mu• Naša sokolska mladina naj vrne severni' bratom njihov obisk iz I. 1922, ko sc je . 1. Jugoslovanski vsesokolski zlet. — poljanski Sokol« je, zavedajoč se izredn> našli in neprecenljivega pomena une^^j, da šega naraščaja na praškem p0 onem osnuje narašenjski zletni loll‘ p jiaustvo. V vzorcu, kot ga z usPellol,!.llsfaja (od 14. do ta fond naj vsak J)!l" "0(rr se ob zletu z nn-18. leta )|>rispeva. V» ob ustanovitvi tega raslimi obres,”j1;,lbljapski Sokol« obrača do fonda se pa 0jskcJ mladine, da gredo dru-stnršev svoj )m rr)|.0 jn da omegočujejo s,i"' nie vlog v zletni fond. Spoštovanim roditeljem. katere v Jej akciji obvestiti smo smatrali za našo dolžnost, smo s podrobnejšimi pojasnili vedno in radevolje na razpolago-Kot temelj temu fondu pa naj služi čisti dohodek naraščajske akademije, katero priredimo v četrtek dno 29. t m. v društveni h lovadniei v »Narodnem domu ob 8. zvece Zdravo! Odbor. Težave na Dne 18. t. m. se je pričela v Pekingu tolikanj napovedana in ie Ogrožena poniorsko-carinska konferenca, ki se je udeležujejo delegati Kitajske, Japonske, Amerike in Anglije. Ker se bije na tej konferenci usodna borba med velesilami za kitajska tržišča, bo utegnil zanimati naše čitatelje interesanten člančič, ki ga je objavil nemški časnikar Erich v. Salzmann v »Hamburger Freradenblattuc. Salzmann piše med drugim sledeče: Z« Nemčijo je nekoliko čudno opažali, da ena in ista politično-prisilna situacija izzove iste posledice. Kitajaki slučaj pa vsekakor lahko velja kot kriterij za versajsko blaznost. Obratno pa je nemški slučaj svarilno opozorilo delegatom tistih velesil, ki so se vsedle v Pekingu za mizo v pozi sodnika. Nobenega dvoma ni, da imajo sedaj v tej zadevi glavno besedo le tri države: Japonska, Amerika in Anglija. Vrstil sem jih namenoma tako, kajti Japonci poskušajo na vsej črti dominirati in prejudicirati. Japonski tisk, ki se zelo spretno poslužuje ameriških dopisnikov, ne zahteva samo vloge arbitra, marveč tuiii pozicijo gfeneralnega ravnatelja kitajskih pomorskih carin. Ta pozicija je bila Kitajskem. doslej simbol prvenstva angleške trgovine. Angleški generalni ravnatelj pomorskih carin je bil de facto kontrolor celokupnih kitajskih financ na zunaj in na znotraj. To mesto zahteva sedaj Japonska. In ta zahteva govori govorico folijantov. Japonska se ponuja Kitajski, češ da ji bo pomagala na konferenci glede njenih zahtev. In Kitajska sluti, da to ni altruizem; odtod tisti obupni pogledi s Pekinga, kje neki bi bila pomoč. Anglija ima v političnem pogledu zelo težko stališče. Njene težave je povečal bojkot angleške produkcije. Pomoč, iti jo Japonska nudi Kitajski, je torej uperjena proti — Angliji. To- je odgovor Japoncev na angleški poizkus, ustvariti angleško-japonsko fronto (s Kitajsko ali pa brez nje) proti sovjetski Rusiji. Amerika stoji v ozadju, pomežikuje in pošilja kopo diplomatskih not, preobloženih s »točkami«. Diskusija o interpretaciji besedila identičnih not osmerih velesil, nadalje o izjavi ameriškega državnega tajnika ter o številnih mar-ginalijah g. Coolidgea in končno o brzojavno oddani programatični izjavi senatorja Bo-raha, se vleče v nedogled. Diplomati starega kalibra se smehljajo. Ustvarili so nekaj, kar bi lahko imenovali »gumijev kameleon«. Vleči *e da navzgoraj, navzdol, narazen. Spredaj je rumen, zadaj zelen, na hrbtu črn in na trebuhu bele barve; po želji okusa. Kitajska pa se prepira radi vsebine, tolmačenja in nijansiranja barv ... In sedaj prihajajo težave. Kitajska je dežela največje publicitete, čeprav nima pravega tiska in dasiravno o kakem poročevalskem sistemu (telegraf, telefon) ni govora. Toda materialni pritisk je močan. Na Kitajskem je stranka in skupina interesno zastopstvo. Slednjega pa niti ne vznemirja v toliki meri naravno dovoljeni 2X odstotni pribitek na uvozne carine ter s tem tesno povezana podražitev blaga; Kitajce boli, ko gledajo, kako se pričenja rušenje sistema, ki mu je bila Kitajska od pamtiveka zvesta. Tisti, ki hočejo Kitajsko še močneje privezati — v ta namen bi služile pomorske carine in kitajski posvetovalni urad, v katerem pa Nemčija in Rusija niste zastopani — tako da bi uvedli prisilno-administrativni sistem v vseh točkah, pač morajo zahtevati diktato-ričnih ukrepov. To je glavni šlager kitajskih radikalov. Na tej zahtevi utemeljujejo odklonitev konference s principielnih vidikov, a obenem zahtevajo razveljavljenje vseh obstoječih pogodb, da bi se postavila nastajajoča zgradba na novo bazo. To je pričakovanje Rusije, porojeno iz velepolitičnih, veleazijatskih, svetovno-revolucionarnih razlogov. Ali velesile tega ne morejo dopustiti. »Zmerni- so za gradu-alno likvidacijo vseh institucij, ki ne ugajajo japonskim angleškim in amerikanskim ini-porterjem. »Gradualno« — to je elastičen pojem, ki je trenutno glavni objekt razprav, v široki javnosti. Kedaj? Kako? Kje? Kdo naj prične? Pogodbena pristanišča? Morda-li naselbina Kašgar nekje v Turkestanu, ali Hokau v Jinnanu, aji Antung na koreanski meji? »Nek kriče unisono Rusija, Japonska in Francija. Ruska granica spada pod specialno tarifo obmejne trgovine. To je luknja na zapadu. Francoska meja je luknja na jugu. Japonsko-koreanska meja je luknja na se-vero-vzhodni strani. Val francoskega blaga, ruskih in japonskih izdelkov preko teh meja se le radi tega ne občuti v toliki meri, ker je objekt Kitajska nedosežno velik in ker so transportne možnosti tako omejene. Na kitajskem vabilu k tej carinski konferenci je izrecno zapisano, da bodo sinovi carstva sredine zahtevali pri obloženi mizi popolno svobodo odločevanja, da, celo carinsko avtonomijo. V identičnem pristanku velesil pa jasno, da so velesile sprejele povabilo k banketu, na katerem se bodo servirala lastavieja gnezda in somove plavute, vendar bi prosile, da Kitajska ne moti s prevelikim ropotom omizne zabave. Svoboda se bo upoštevala le »eventualno in gradualno . Kitajski državnik E. T. Wang mi je dejal, da je to ogibajoč se odgovor. Kitajski listi pa niso tako uljudni kakor g. Wang: Kon-traktualna pristanišča se imajo podrediti kitajskemu sodstvu! Predstavljajmo si takega businessmana z buidoggovskim temperamentom — pred kitajskim sodnikom. Raje v J smrt kakor v suženjstvo! Pogajanja o tej zadevi pa so vezana na nove »pogojne« po-' goje. Na novi poti. Maribor je začel igrati v naši lokalni politiki čisto posebno vlogo, ki je v marsičem zanimiva. Slovenske stranke so si ga izbrale za preiskuševališče novih poti, ki jih zahtevajo nove razmere. Najprej je prišel g. dr. Korošec s svojim znanim govorom na shodu zaupnikov v dvorani Zadružne gospodar- . ske banke. Za njim je izdal medstrankarski ! odbor SKS, SRS in NRS svoj znani komunike 1 o skupnem nastopanju omenjenih političnih skupin in končno je tudi slovenska SDS poslala Maribor v ofenzivo za novo orijentacijo v sniislju današnje politike narodnega sporazuma. V krogih, ki jim je interno mišljenje gospodov samostojnih demokratov dobro znano se je že davno vedelo, da bivši minister g. dr. Vekoslav Kukovec ne odobrava Pribi-čevičeve intransigentnosti napram sporazumu in koaliciji RR, prav tako je bilo pa tudi znano, da stoji narodni poslanec g. dr. Pivko zelo blizu radikalni ideologiji in zastopa mišljenje, da bi bilo za SDS najbolje, če se vstopi v NRS. Vsled tega tudi sedanji odkriti nastop obeh politikov ni preveč iznenadil. Privatno smo v Mariboru izvedeli že par dni pred objavo člankov dr. Pivkota v -Taboru in dr. Kukovca v Obzoru . kaj se pripravlja. Po izjavi poučenih, sta bili obe izjavi odobreni s strani slovenskega vodstva SDS in sta oba gospoda spregovorila takorekoč kot pooblaščena mandatarja stranke. Prvi je imel namen sondirati teren za novi orijentacijo doma med pristaši in volilci slovenske SDS, drugi pa potom »Obzora« v višjih političnih krogih Zagreba in Beograda. Doma je članek dr. Pivkota imel večinoma dober uspeh, kajti velika večina samostojnih demokratov v Mariboru je že pred tem uvidela, da je treba stališče do sporazuma temeljito revidirati, fce je izhajalo to prepričanje iz iskrenih ali iz spekulativno-oportunisličnih motivov, je dejansko čisto postranskega pomena. Istotako je pa tudi fakt, da obstoja med dosedanjimi somišljeniki SDS skupina, ki preorijentacije ne odobrava in misli, da je edino pravilno vztrajati v načelni opoziciji proti RR. Maribor, 21. oktobra. Kakšen uspeh je imela druga izjava, namenjena Zagrebu in Beogradu, je seveda drugo vprašanje, na katero so odgovorili in še bodo odgovorili merodajni faktorji potom svojega časopisja, vsekakor pa tam pristanek ni tako lahek kakor doma. Stari grehi se maščujejo, sicer pozno, toda vendar. Slovenska SDS je prav tako kakor SLS najugodnejši trenutek za preorijentacijo že davno zamudila. Danes je vrednost ponudbe minimalna, komaj da še sploh notira. Treba je iti daleč doli pod vsako nominalo. Razvoj preorijentacije naše SDS gre pa še vedno dalje. To dokazuje senzacijonaleu članek včerajšnje številke »Marburger Zeituug«. »M. Z. je sicer, strankarsko docela neodvisen list izdaja pa ga vendar skupina, ki stoji deloma direktno v vodstvu SDS, deloma pa je temu vodstvu prav blizu in je torej razumljivo, da ne sme objaviti ničesar, s čemer bi se merodajni gg. ne strinjali ali ne bi vsaj tolerirali. S tega stališča je tedaj omenjeni članek velekarakterističen, kajti v njem stoji brez vsake olepšave konstatacija, da jo slovenski del SDS že pred časom uvidel. da je Pribičevičeva nepomirljiva opozi-cijonalna politika docela zgrešena in škodljiva. V tem članku se Pribičevič direktno napada, odobrava pa nova politika sporazuma slovenske SDS, ki da bo za Slovenijo velike koristi. Tako smo prispelitorej do odkritega afronta slovenske SDS proti dosedanjemu vrhovnemu šeiu skupne stranke, /godilo se je, kar smo napovedali že pred meseci, samo da so takrat, kakor slučajno, gg. pri »Jutru , Slovenskem Narodu« 111 »Taboru« vse demantirali, navajeni postaviti javnost in tudi svoje pristaše pred gotovo dejstvo brez vsake predpriprave. Slovenska SDS je po izdaji Ljube Davidoviča na tem, da izda sedaj tudi Svetozarja Pribičeviča, celokupna nekdanja JDS, pa se prav tako kakor se je nekdaj združila, razdraži zopet na srbijansko, prečansko srbsko - hrvatsko (nekdanja hrvat-sko-srbska koalicija!) in na slovensko. —v. —b. — Novi poboji na Bolgarskem. ‘Begunci iz Bolgarske pripovedujejo, da pripravlja vojna liga, ki jo vodi znani tri- \ nog general Lazarcv, nove poboje. Kakor znano, je kralj Boris odklonil svoj podpis i na številnih smrtnih obsodbah. Sedaj hoče vojna liga vse te poniiloščene ljudi pobiti. Tozadevne priprave so že izvršene. Najprej so vladni listi pričeli pisati o nujno potrebni dovršitvi pomirjenja Bolgarske. Ker je po mnenju Cankova pokopališče najbolj miren kraj, je jasno, da se naj bi to pomirjemje izvršilo na ta način, da bi se nasprotnike režima pobilo. Vojna liga je šla seveda korak dalje in izdelala tajne insftrukcije, kako se naj izvede kraljeva amnestija. Notranji minister Ru-sev je nato sankcioniral ukrepe vojne lige s tem, da je izjavil, da agrar-komuuistd Se no mirujejo, temveč da pripravljajo novo zaroto. Niti te zarote pa da se stekajo v ječah a-mnestiranih obsojencev. Ta migljaj je vojna liga dobro razumela in v kratkem je bilo mogoče brati uradno poročilo, da sta bila v ječi v Varni ubita amne-stirana obsojenea Nedev in Erebalahov, ker da sta zasmehovala stražo. Da bi jetniki v tako obupnem položaju, kakor sta bila oba omenjena, ne imeli drugega dela, ko zasmehovati stražo, je več ko smešno. Pa tudi če bi to storila, vendar ni na svetil države, ki bi zasmehovanje kaznovala s smrtjo. Kaj takega še pač more zgoditi edinole v krvavi deželi Cankova. Sicer pa delajo vojna sodišča še vedno s polno paro. Kakor poroča bolgarski Časopis »Jutro«, so bile izrečene koncem septembra sledeče obsodbe: V Ruščuku 4 smrtne, 2 na 15 let, 25 na 12 let in 51 na 2 do 10 let. 16 oseb je bilo oproščenih. V Timovem je bilo obsojenih na smrt 3, 44 obsojencev na 13 let in le pet je bilo oproščenih. V Sumil pa se je pričel proces piroti 427 »zarotnikom« in državni pravdnik zahteva za nič manj ko 136 obtožencev smrtno obsodbo. Kljub temu intenzivnemu delovanju vojnih sodišč, pa se vrše umori nasprotnikov Cankovega režima v nezmanjšani meri. Teh umorov je bilo že toliko, da se pripravlja poseben zakon za rodbine in sorodnike »pogrešanih«, kakor se imenujejo žrtve teh umorov. Tako postopa krvavi Cankov na Bolgarskem in zato je njegova vlada med bolgarskim narodom vedno bolj osovražena. Zato pa je tudi nemogoče doseči kakršnokoli zbli-žanje z bolgarskim narodom preko Cankova in njegovih kreatur. Smatramo vsled tega za potrebno, da se jugoslovenska vlada ne pogaja niti z enim teh ljudi in da čaka na trenutek, ko bo bolgarski narod vrgel Cankova in njegovo trinoško vlado in ko bo postavil na njegovo mesto pravo narodno vlado, ki bi sigurno in v najkrajšem času izvedla zbližanje z Jugoslavijo. - Demokratična Jugoslavija ne more in ne sme imeti nobenih stikov s krvniki Bolgarske! Književnost. »Kraljevič Marko« 1926, je prinesel slovenski mladini že četrtič polno torbo lepih pripovedk, pravljic, pesmi, prizorov, drobtin, slik jugoslovanskih pomorskih mest. Knjižico, kateri je urednik marljivi narodni brambovec Kompoljski in ilustrator J. Vokač, je namenila Družba sv. Cirila in Metoda v prvi vrsti obmejni mladini, a čitala jo bo s pridom tudi ostala naša mladina. »Kraljevič Marko« jo bo navduševal za našo svobodno domovino in hkrati vzbujal sočutje z našimi zasužnjenimi brati in sestrami, ki čakajo rešitve. Misel na nje ne sme zamreti v mladih srcih, ampak mora živeli ’ in rasti do dneva, ko za-sužnjencem napoči toliko zaželjeno oBvobo-jenje izpod tujega jarma. Knjižico, ki stane 6 dinarjev in se naroča — za šole skupno — v pisarni Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, priporočamo najtopleje. Družba ne išče pri nji nobenega dobička, nego zasleduje edinole plemenit vzgojni namen. Zaloga je majhna, zato ne odlašajte z naročilom! IJOTONt* H0VCKI6MPEC lEStmce vnnniein Jjuaunnn Gnosoptjt NOVO MESTO OOSOStLO .-•ITftAZa- Močevj« V)1 SNEŽNIK A ■ 173« ! kArloumc vtfjveeovjno -itvtn OČUUN SZS SPOT Inž. M. Klodič: Železniška zveza Slovenije s Sušakom. kpžr,„.,K;^ aina 159 km, za nori dol Kočevje—Stari trg—(Vrbovško) 103 kilometre, za varjanto Kočovjo-Brod na Kupi-Brod Mo« vice pa 170 km (po projektu v »Tehniškem listu« i* 1. 1982) Do novejšega časa so je prezrlo, da ako so na kateri progi nahajajo doli, ki imajo manjše uspono od najvočjega merodajnega, koeficijenti, ki so izračunani na podlagi pogojev, na kojo smo prej opozorili, ne morejo več strogo veljati. Kor je stroj obtežen le zn merodajni največji uspon, ni več, prišodši na del proge z manjšimi usponi, ali celo navodoravni ravni del, popolnoma izkoriščen, tudi vleče seboj lastno tukaj preveliko težo. Sicer so tnkaj prevozni stroški za ono tono in za enoto dolžine manjši, kakor na največjem merodajnem del, popolnoma izkoriščen, tudi vleče seboj svojo lastno tukaj usponu, ker še nekaj na kurjavi prihrani; toda so »Jr« i , “r . ''Bi nu dotičuem manjšem nsponu, i,„vi„i ‘!, , stroj- popolnoma izkoriščon, kukor zuhteva tega aiiJii V* -0r^ koelicijente korigirati, t. .j. povečati; iz večuiein t?!? . 8B navedeni koelicijenti tim bolj po- važni vzrok t ™™*«jni uspon. Tudi Jo je na kateri se pol^i« l*ipWl kak“ novo železnice, Tudi ni opravičeno® ^r°, kolikor nizek, enostavno izpušča. Vožnja nav*!L?r40*?i V P"1®" Pri računu osobja, obrabo zavor, nekaj maleira n aj 8tane (broški padcu 3 in pol0/«, približno Ltrt“n0 “d /tr!!'Lga) “ T*' “ J,.,!. Sl roški postanejo potom jo padec. Enaki ničti pa so šele v trenutku, kadar biris«! tir navpik. V podrobno izvujanje glede teh korektur so seveda tukaj ne moremo spuščati. Navedemo naj tukaj le rezultat dopolnilnih računov. Korigirani koelicijenti pri največjem merodajnem usponu 16°/oo so: Padec.........................0.4 Uspon 0°/#o.................2.3 Uspon 5 "/o.................3.7 Uspon 10“/M.................5.1 Uspon 15 “/„................6,5 Uspon 16u/w...................6.774 Ako vleče polno izrabljen stroj na 16u/oo 501) t, in ako stane tu provoz 1 t na km slučajno 6.774 Din, tedaj stane prevoz celega vlaka 5001 X b,<74 Din ^ 3387 Din; na koricou-‘»II pa stane prevoz istega vlaka B00t X 2.3 Din = 1.150 dinarjev, ne pa 5001 krat kakor prej 1 Din = BOO Din, Pri največjem merodajnem usponu od 28°/oo pa: Padec.............................0.7 Uspon 0 °/OT...................3.4 Uspon &«loo...................4.8 Uspon 10 °/oo...................6.2 Uspon 15 “/»o...................7.7 Uspon 16 °/oo...................8.0 Uspon 20°/ob.............................9.2 Uspon 23 °/oo.........................10.022 Ako vleče polno izrabljeni stroj na 23°/oo 250 t, in ako stane prevoz 1 t na km v tem slučaju 10.022 Din, tedaj stane prevoz colega vlaka 2501 X 10.022 Din =2.506 Din; na hori-contali pa stane prevoz istega vlaka 2501 X 3.4 Din = 850 dinarjev, ne pa 2501 X 1 Din = 250 Din. CRVaNS ŽCgEZMlCS HHrtČE BUPUCE Gi.«vb«e nit« pnoMet« s« sušeikom r-pr, v _ > ( v __________________ b Moneta Soboto Dnevne vesti. ENOTNA DAVČNA FRONTA. Na včerajšnjem shodu v kinu »Matica« je bila dosežena enotna davčna fronta, in če bi bil na shodu navzoč tudi g. finančni delegat, bi se o tem nedvomno prepričal. Ni pu zadosti, da je bila ta fronta dosežena, temveč jo je treba utrditi, da bo obstala, da bo dala sad in da ne bo samo ventil za ogorčenje, temveč kotel za delo.. V »Naši Straži« izjavlja posl. Pušenjak, da je SLS vedno za enotno davčna fronto. Jemljemo to z zadoščenjem na znanje. Ne odobravamo pa njegovih rekriminacij na naslov drugih strank, ker stojimo na stališču, da je davčno vprašanje za Slovenijo tako pereče, da ne sme v njem iskati nobena stranka la-vorik, temveč da je tu zainteresiran samo slovenski davkoplačevalec. Zato vse rekriminacije v koš in ravno tja tudi z vsemi medsebojnimi očitki. Krivda nas vseh in naše dobrosrčnosti je, da je postalo davčno vprašanje za Slovenijo katastrofalno. Zato pa tudi vsi na delo, vsak po svoji moči in. na svoj način. Vsi pa z enim ciljem in potem uspeh gotovo ne izostane. Ta sloga pa je še posebno potrebna zato, ker boj nilukor ne bo lahek. Ni treba se udajati iluziji, da bo včerajšnji shod sam, pa naj je bil še tako impozanten, dosegel kako zboljšanje. Nasprotno bo treba z novimi ukrepi efekt shoda razširiti in poglobili. To se da doseči le z enotno davčno fronto, pri kateri bodo udeležene vse stranke brez najmanjše strankarske spekulacije. Vsaka cepitev strank pa bo poslabšala stališče slovenskih davkoplačevalcev in zato še enkrat: proč i rekriminacijami! POSLOPJE ČEKOVNEGA liRADA. Samostojno demokratski tisk bi hotel kovati vsled tega, ker se še ne zida poslopje čekovnega urada, eh svojo, v zagati nahajajočo se stranko političen kapital. Tako pa slovenska .javnost vendar ni pozabljiva, da bi se ta namera posrečila. Zato naj bodo še enkrat pribita sledeča dejstva: Palača čekovnega zavoda bi s« morala pričeti graditi pod vlado PP. Nakrat pa je bil črtan za to potreben kredit in čekovni zavod je bil centraliziran, kar je bilo čisto v skladu s politično koncepcijo SDS. Tedaj je nafi list kot prvi nastopil proti temu in prejel zato od prokurature uradni popravek, da naša vest ne odgovarja resnici in da te bo pričelo še letos z gradnjo poslopja čekovnega zavoda. Ker smo po zakonu primorani, da objavimo uradni popravek ne /lede na to, če odgovarja resniti ali ne, smo seveda zahtevani popravek objavili. Prokura-turi pa to ni zadostovalo in nas je tožila, ker da je bil naš popravek nepopolen. Tožbo je seveda izgubila, ker smo docela zadostili zakonu. Poleg finančne prokurature so se oglasili pa tudi samostojno demokratski listi in ravno »Slovenski Narod« je nastopil proti nam ter se širokoustil, da je naša trditev neresnična, da se bo z gradnjo palače čekovnega zavoda pričelo še letos in sicer v neomejenem obsegu. In da bi stvar še bolj držala, so bili v Aleksandrovi ulici ratstavljeni tudi načrti palače. , Vlada PP je bila po vsem tem še mesec dolgo na vladi, toda krediti za stavbo palače čekovnega zavoda vseeno niso bili dovoljeni in vsi popravki so se izkazali kot neresnični. Da stavba čekovnega zavoda ni zgrajena, oziroma da se ne gradi, je v prvi vrsti krivda prejšnje vlade PP, v kateri je bila zastopana tudi SDS. Ce torej danes kriči časopisje SDS po tej stavbi, potem je to čisto ordinarna politična špekulacija, kateri morejo nasesti le skrajno pozabljivi ljudje. S tem pa seveda ne rečemo, da ne bi bila sedanja vlada dolžna popraviti tudi ta greh vlade PP. Mislimo pa, da je Spekulacija časopisja SDS najslabša pot, ki bi mogla v lej stvari koristiti. — Konferenca o samski industriji. V ministrstvu za šume in rudnike se vrši v ponde-ljek, 26. t. m. konferenca strokovnjakov, ki bodo pretresali vprašanje povzdige naše šum-ske industrije. — Šutnarske šole. V ministrstvu za šume in rudnike se pripravlja načrt za reorgani- zacijo šumarskih šol v liosni, Hercegovini in Sloveniji. Ministrstvo namerava otvoriti v teh pokrajinah tudi par novih šumarskih šol. — Deputacija učiteljev pri prosvetnem ministru. Prosvetni minister je sprejel te dni deputacijo UJU, ki mu je predložila resolucijo, sprejeto na zadnji skupščini udruženja. Minister je obljubil, da stori vse, kar bo v njegovi moči, da se zahtevam učiteljstva ugodi. — Letalska razstava v Beogradu se radi ogromnega navala obiskovalcev za nekaj časa — vsekako pa do 25. t. m. — podaljša. Razr stavo je obiskalo do predvčerajšnjim 25 000 oseb, kar je na vsak način impozantno število. — Manevri naše donavske Ilotilje. Že nekaj dni se vrše, kakor poročajo iz Nflvegu Sada, na Donavi manevri naše donavske flo-ttlje, ki se jih udeležujejo monitorji »Var-dai'<, »Sava«, »Drava«, »Morava« in »Lov-čeu . Manevre vodi linijski kapitan Maliua-rič. — Nov pravilnik la tranzitno blago. l’ro-metno ministrstvo je izdelalo nov pravilnik o taksah za prevoz tranzitnega blaga preko našega teritorija iz Madžarske v Švico in obratno. — Razširjenj« kolodvora v Slav. Brodu. Prometno ministrstvo je odobrilo kredit 4 milj. dinarjev za razširjenje kolodvora in zgradbo stanovanj za železniške uradnike v Slavonskem Brodu. — »Jadranska plovidba« je uvedla nov zimski vozni red. Po tem. voznem redu je promet v severnem delu Primorja nekoliko omejen. — Invalidske podpore. Ministrstvo socialne politike je odredilo, da se invalidske podpore, ki so bile odvzete toda z naknadnim miift-Strskim odlokom zopet podeljene, takoj izplačajo. — Materialna pomoč invalidom. Ministrstvo za socialno politiko je reševalo te dni prošnje invalidov za materialno pomoč ter nakazalo invalidom okrog 400 plugov, Šivalnih strojev, itd., v skupni vrednosti okrog 600 tisoč dinarjev. Ministrstvo bo izdajalo tak material invalidom, ki so vložili zadevne prošnje, še dalje, nove prošnje pa se do novega leta ne sprejemajo, ker je kredit z že j vloženimi prošnjami izčrpan. — Društvo za zaščito glnhoneme dece v Zagrebu. V Zagrebu je bilo te dni obnovljeno društvo za zaščito gluhonemih otrok, ki se je svojeEasno radi nesoglasij med člani razšlo. — S pokrajinskega zbora Jugoslovenske Matice, ki se je vršil dne 18. t. m. v Ptuju, ja bila poslana Njegovemu Veličanstvu uda-nostna brzojavka. Na to brzojavko je prejel pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice iz Topole sledečo brzojavko: »Sa zadovoljstvom primio sam srdačne pozdrave upufone mi »a pokrajinskog zbora Jugoslovenske Matice i zahvaljujem. Aleksander.«. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani od 24. do vključno 27. t. m. za stranke no bo uradoval, ker se v leh dneh seli iz sedanjih prostorov na Turjaškem Irgu 4 in Cankarjevem nabrežju 3 v novo poslopje ob Miklošičevi cesti. Ekspozitura in ambuhi-torij urada v (iradišču št. 2 pa uradujeta tudi omenjeni dni brez omejitve. — Repatriacija Slovakov na Češkoslovaškem. Kakor poročajo slovaški listi, se je pričela tam uradna akcija za povratek Slovakov, ki žive v inozemstvu. Misli se pri tem v prvi vrsti na Slovake, ki žive v Ameriki, na Madžarskem ,v Jugoslaviji, Rumuuiji in v Bolgariji. Izven češkoslovaških mej živi trenutno nad 1 milijon Slovakov, od katerih bi se velik del rad povrnil v domovino. — 150.000 brezposelnih bo imela Avstrija glasom izjave avstrijskega ministra za socialno skrbstvo dr. Rescha prihodnje leto, dočim je znašalo število brezposelnih letos 90.000. Teh 150.000 brezposelnih pomeni za državo izdatek približno 140 milijonov šilingov ali 1.4 bilijonov avstr, kron podpore. (V Avstriji dobivajo namreč brezposelni pod goiovimi pogoji podpore.) To je, kakor se je izrazil minister tako težka obremenitev budžela, da je avstrijsko narodno gospodarstvo ne bo moglo več dolgo časa prenašati. Ministrstvo se je seveda trudilo, da bi našlo izhod iz zagate. Stavljenih je bilo tekom časa celo vrsta predlogov, toda od sto predlogov jih je vrednih komaj pet diskusije in še od teh odpadeta dva do trije, ker jih ni mogoče realizirati. Tako se je na primer izkazal veliki projekt naseljenja 50.000 brezposelnih v Ameriki kot neizvedljiv. Krščansko-socialni poslanec Stei-negger je omenil ob priliki diskusije o gospodarski mizeriji v Avstriji, da se je kljub tej mizeriji v Avstriji izredno pomnožilo število bančnih ravnateljev, katerih plače niso samo valorizirane, temveč so mnogokratnik mirnodobnih plač. Cela vrsta bančnih uradnikov ima plače, ki presegajo pet milijard letno, dočim zasluži na tisoče delavcev in drugih na-stavljencev po 1 milijon do poldrugi milijon avstr, kron mesečno. — Iz učiteljske službe. Učitelj Ivan Blagajne je dodeljen kot strokovni učitelj za deška ročna dela na strokovnjeni učiteljišču v Ljubljani; telovadni učitelj A. Bolhar v Mostah za telovadnega učitelja na gimnaziji v Celju; učitelj Ivan Tavčar pa v službovanje na I. deški meščanski šoli v Ljubljani. — Aretacija goljufivih oficirjev na Poljskem. V Varšavi je bilo te dni aretiranih več oficirjev vojue šole, ker so ogoljufali gospodarsko upravo zavoda za velike vsote. Z denarjem so prirejali lukulične pojedine ter uganjali divje orgije. Ker je v zadevo zapletena večina oficirjev-profesorjev, so morali vojno šolo za nekaj časa zapreti. — Grofico Elinor Bothiucr aretirana. Svo-ječasno smo "poročali o velikanskih tatvinah grofice Bothiner v Potsdamu. Pozneje so jo hoteli listi pred javnostjo oprati. Poročalo se, je, da je obdolžena po krivici. Preiskava je med tem ugotovila tako obremenilne stvari in zbrala tako trdne dokaze, da je bila pustolovka v sredo aretirana ter pride dne 5. no- j vembra pred poroto. O LAJŠANA PLAČILA ZA Obleke daje O- BERNATOVIČ, — 50-leten častilec lt-letiie deklire. V sredo dopoldne se je odigrali* v Dvorski ulici v Beosrradu krvav« drama. Eleganten gospod v civilu, umirovljeni podpukovnik Dragoljub Lazič, je dal službujočemu orožniku na cesti več sunkov z bodalom v vrat in prsi ter ga tako težko poškodoval, da je obležal nezavesten na cesti. Predzgodovina je sledeča: Par dni noprej je srečal podpolkovnik 12-letno učenko 2. razreda ženske gimnazije Sofijo Panič. Vprašal jo je, kako so piše in odkod je, nakar ji je začel delati galantne poklone, ji ponudil čokolade ter domenil ž njo za popoldne rendez-vous. Deklica je zaupala vso stvar svoji materi, ki jo je spremila na določeni prostor ter opazovala od daleč, kaj se bo zgodilo. Kmalu se je pripeljal galanlni kavalir v avtomobilu, prijel svojo oboževanko Samo 3 dni! Popolnoma noro! Prvič v Jugoslaviji! Velikanski naval pri današnjih predstavah je dokaz kako popularen je Harry Piel ;;»jr ZIOA.NO ki je posnet v Rimu in njegovi okolici. izvrgtna igra in predrzna smelost Harry Piela je vsakemu kino-obiskovalcu dovolj znana ter je posebno priporočilo nepotrebno. Kot njegova partnerica nastopa idealno lepa DORY HOLM. — Predstave ob delavnikih: ob 4., pol 6., pol 8., 9; ob nedeljah: ob 3., pol 5., 6., pol 8., 9. — Prvovrstni umetniSki okester svira pri vseh predstavah. Elitni KINO MATICA, (tel. 124) za roko ter ji ponudil bonbouijero. V temi hipu je pristopila niati deklice ter opozorila gospoda, da je njegovo obnašanje nedopustno in^ nemoralno. Podpolkovnik je odgovoril: >N'e poznam vas. Pustite me pri mini! ter odšel. Prihodnji dan je pričakal deklico -zopet ,toda njeua mati je stala zopet na straži m ponovil se je prizor iz prejšnjega dne. lretji dan je sklenila dama, da ovadi sivar policiji, medpotoma je naletelu slučajno na vsiljivega kavalirja in opozorila nanj bližnjega orožnika. Orožnik je podpolkovnika ustavil ter zahteval, da se legitimira. Vsled tega je^ prišlo med njima do prerekanja, ki je končalo s tem, da jo dobil žandar nenadoma par sunkov i. bodalom. Na policiji so ugotovili, da je bil podpukovnik do pred kratkim radi podobnega slučaja v blaznici, odkoder je bil odpuščen na intervencijo nekih svojih prijateljev. Zato so ga poslali zopet na opazovalni oddelek. Orožnikove poškodbe so sicer težke, vendar ne smrtno nevarne. — Gospodom, ki žele elegantna oblačila, sporočamo, da je olvorila oblačilna družba »Elegance« na Aleksandrovi cesti št. 12, v palači Pokojninskega zavoda, m o d n i salon. Tvrdka izdeluje obleke po najmodernejših krojih in ima v zalogi angleško in češko blago po zmernih cenah. Glej današnji oglas! — Pralnica in likalnica in popravljanje perila .Šimen, Kolodvorska ulica 8. — Naj-solidnejše in najlepše delo v Ljubljani. Kakor si doslej ne moremo misliti gospodinjstva brez kromp&rja, tako si ga v bodočnosti ne moremo predstavljati brez »P e -katet«. Dobijo se v veliki izbiri za juho in prikuho. — Gospodinje ali se zavedate svojih dolžnosti? Ali veste, da je zdravje Vaše družine v Vaših rokah? Nesnaga in umazanost sta največja sovražnika zdravja, pobijate jih uspešno le ako uporabljate za pranje in čiščenje samo milo »Gazela«. Ljubljana. 1— Državno poslopje ua Mirju, namenjeno prvotno za otorpedično bolnico, ki pa je še danes nedovršeno, je odstopil minister za socialno politiko »Državnemu dečjemu domu ljubljanskemu« z nalogom, da se stavba v to svrtio dovrši. 1 — Ogenj. Predvčerajšnjim okrog 8. ur« zvečer je nastal v trgovini Angele Knez, Dunajska cesta 47, ogenj, ki ga je povzročila neprevidno obešena petrolejska sveliljka-Ognjegasci so ogenj takoj uduSili. Skoda j0 minimalna. 1 — Vloni pri »Figabirtn«. V gostilno pri »Figovcu', na vogalu Dunajske in Gosposvetske ceste, je vlomil včeraj ponoči netnan lopov, ki se je nadejal, kakor je naravno, sigurno velikega plena. Toda zmotil se je: Mesto celodnevne »lozungec je našel in odnesel samo 20 Din gotovine, 8 klobas in 3 pečenke ter nekaj starega kruha. 1 — Nhk Mo ve k. je bil prijet to dni v oiški na jfelezniSkl progi. Ugotovilo sc je, da 'iti normalen. Njegova identiteta še ni ugotovljena. DOPIS. Žiri. V nedeljo 18. t. m. je priredila tukajšnja podružnica Jugoslovenske Matice s sodelovanjem ostalih kulturnih društev »Sokola« in »Drla« v Sokolskem domu svoj »Koroški večer«, ki je pokazal, da znamo biti tudi Zirovci složni, kadar se gre za naše narodno zahteve. — Program je bil zelo lep. Najprej je g. predsednik Jugoslovenske Matice predaval o Koroški, nakar je sledilo godba in petje, kjer so nastopali združeno sokolski in orlovski pevci. Iznonadil nas jo tudi ruski emigrant g. dr. Make, ki je jako lepo izvajal svoj solospev. V resnici, tako lepih in bratskih večerov, ter takih skupnih nastopov'bi si iirovčani želeli še mnogo, ker le na ta način bi zopet ponehale politične strasti in sovraitvo. — Koncem prireditve se je pa zgodil vsega obžalovanja vreden incident, ki je paraliziral vso lepe besede o slogi, ki jih je predsednik, ki je incident pvzročil, malo pred tem izpregovoril. Ker orjunaikih metod no maramo, svetujemo gospodu predsedniku, naj se raje takoj umakne z vodilnega mesta podr. Jugoslovenske Matice. Naj si ta gospod ne domišlja, da sme, če je tajnik Orjune počenjati kar se mu zljubi. Georgea: Mrcvarstvo. Čilal sem nekje: »ki so po največ imeli smisla za politična delo v šoli in izven nje. Zakaj je tukaj »smisel« v rodilniku, prav gotovo nihče ne ve, najmanj pa tisti, ki ga je napisal: Rodilnik bi bil pravilen, ako bi se »največ' nanašal na »smisel«, toda potem bi so moralo re^i: »ki so imeli največ smisla , ne pa: »ki so po najveif imeli.. .<. V gorenjem stavku pa se »po največ-, nanaša' ua »ki« ne pa na »zmisla«. A meni se zdi, da je hotel pisec gorenjih vrstic »ubiti dve muhi z enim udarcem< in vezati »po največ': s »ki in s »smisla«; toda to nikakor ne gre. Ako j» res tako mislil, potem se mora stavek pravilno glasiti: »ki so po večini imeli največ smisla...« Cemu je tako varčevauje z besedami tam, kjer ga treba ni, sam Bog ve. loda talcih ekonomov imamo v slovenskem pisanju silno dosti. Primerja naj se le: »* ali brez hrane« namesto »s hrauo ali bres njo;« to in onostran Save« namesto »tostran iu onostrau Save« ali najkrajše »na obeh straneh Save«; »v tu- in inozemstvu« namesto »v tuiemstvu in inoseustvu«, kar pa je od sile nerodno, kajti prav čedno se lahko reče »v inozemstvu in doma« ali »doma in v inozemstvu«, če kdo misli, da mora rabiti tisto »zemstvo«. V Sarajevu se bije ostra borba med starimi in novimi (stel muslimani za in proti nošnji klobuka« namesto: » .. med starimi in mladimi muslimani u nošnje klobuka in proti njej«. Tako pisanj« j« t« *ato nedopuitno, ker *• >l« in >bree«, na« in »proti« n« vežejo z istik sklonom. Pa tudi, če bi se vsi predlogi v kaki podobni sestavi vezali z enim sklonom, je tako po nemškem prikrojeno okrajšano izražanje, če že ne slovnično nedopustno, pa prav gotovo grdo. Saj tako tudi nihče ne govori in po mojem je pravzaprav že to razlog, da se tako ne smo pisati. Kolikor jaz vem, delajo ljudjft, kadar govorijo (ako izvzamemo tujke in lokalno izraze jdosti manj napak, nego kadar pišejo. Tudi je njihov govorjeni jezik v skladnji lepši nego pisani. Zakaj tako? Zato, ker je vsak še iz šole naučen, da se spakuje, kadar piše. Kdor tega ne verjame, naj vzame v roko kak abecednik ali berilo za ljudske šole, pa bo videl. Ce se mu bodo prebavila pokvarila, jaz nisem kriv. — Torej govori, reče in piše se: »s hrano in brej nje«, »za nošnjo klobuka in proti njej« itd. Ker sem baš pri tem, naj omenim še neko grdo napako, ki se je pri nas udomačila, zlasti pri trgovcih, odvetnikih, notarjih iu tako dalje, a je tudi drugod ne manjka. To je: isti, ista, isto za nemški: der-, die-, dasselbe v odvisnih stavkih. Tega »isti« se nekateri nikakor ne morejo odvaditi. Mislim, da imajo tako pokvarjen jezikovni čut, da se jim pravilno izražanje zdi napačno in netočno. Ti ljudje bi pisali, če ne »z ali brez hrane«, pa prav gotovo »s hrano ali brez iste«; »za nošnjo klobuke in proti isti« ali (še bolj klasično) islej.c Kaj je lepota jezika nekateri pisci pri nas sploh ne vedo, kar pa ni čuda, ker se tega niso nikjer ufilli. Toda izmed vseh grdob grdtv-b» «o ve^nl »ničesar«, »kateri« io «i*Uc. Madžarski jeaik ni grd (kakor noben jezik ni j grd, kadar ga človek pozna), ampak v navadnih ustih monolonen radi pogostik »t» in »k«. Tajnost se pravi po mažarsko »titf. Iz tega so bili napravili za »tajnik« ali »sekretar«. prvotno (pred 100 leti, sedaj pravijo »titkar<) besedo »titoknok«. Množina so glasi »titoknokok«, dajalnik množine pa »litok-nokoknak«. Ker se pa zudnji »at izgovarja kakor široki »o«, torej skopaj kakor ostali trije »o , se sliši ta beseda, kakor oponašanje petelina, ki kokoši sklicuje, kadar jo kako zrno našel. Da je ta beseda nelepa, jo Mažarom, ki o njih Slovenci, ki Je Slovenščine ne znajo, prav radi pravijo, da imajo barbarski jezik, šlo v glavo in zato so na-; pravili novo besedo, ki je blagoglasnejšu. Pri nas pa se morn reči, da čuta za blagoglasje in pravilnost jezika siluo primanjkuje. Ce pa je kdo, ki se za to zavzema, pravijo, do diako cepi ali besede grize. Zato pa, ker tega čuta ni, je mogoče, da so razne grdobe, i med katerimi so tudi »ničesar«, »kateri« in ' »isti«, držijo pismenega _ jezika kakor klop kože, govorjenega pa večinoma le v govorancah, kjer se, pomešane s stokanjem, še lepše slišijo nego se čitajo. — Za enkrat se s »katerim« in »istim* ne morem podrobneje pečati, ker še »rodilnika« nisem obdelal, kolikor ga mislim. Menda samo zato, ker se pravi v nikalnem stavku: »o tem ni bilo govora«, mislijo nekateri pismarji, da se reče tudi: »o tem je bilo govora«, pa ni res, kajti genitivus prav , titlvu* sam je tukaj nedopusten, kakor sem j le gori povedal PsC pa i» lahko rej«, d« j* | bilo dosti, obilo, mi)lo, od sile itd. govora. Toda tako nemško izražanje je pri nas nenaravno, torej napačno. Moč našega jezika je v glagolu. Ta stav«k bi morali uvesti v modo in popisati z njim obleke, kakor jih popisujejo ali so jih popisovali s križankami, pa Se ne vem, če bi kaj pomagalo. l*rav se reče samo; »o tem so je govorilo« ali podobno. Ce se pa kdo težko loči od »je bilo govora«, mu lahko postrežem še z nekoliko podobnimi cvetkami. »Včeraj ni bilo dežja«: včeraj je bilo dežja; »mene (tebe, njega itd.) ni bilo doma«; mene (tebe, njega itd.) je bilo doma; »sirota nima matere«: sirota ima matere. Itd. . i„ Nekateri 60 strašno bojijo predloga >9”k te zato rabijo samo rodilnik. Na Pri"ier,:_i‘ p0-umreti namesto od lakote ““ireiii;oko m0ra giniti namesto od žeje P°Binin' vzdi- flM MM ml ...p. hovanja od J^anjaJ^ pr ^ hira(i » mora reči ali bogat ■ slutom ali pa bogat Pre^fog »na« (nemški »an« z dat.) je sploh miljenec slovenskih pismarjev. Tako se piše: zboleti, umreti itd. ua mrzlici, na vročici, na plučnici, na jetiki itd., namesto: ia mrzlico, za vročico, za plučnico, za jetiko itd. (Umrl pa ja na postelji ali kjerkoli.) Ti pismarji nam bodo predloge kmalu tako zmešali, da bomo vkratkem čitali kje: umrl je sa bojuim poljem qa koleri. (Dalj*.) Dijaški vestnik. MI IN »BLOK LEVIH«. Smatramo popolnoma za odveč, da bi odgovarjali na netakten napad, ki si ga je dovolil neki gospod C. S. na naš list zaradi našega iDijaškega vestnika- . Pač pa smatramo za potrebno, da enega njegovih nepremišljenih očitkov uporabimo za kratko načelno pojasnilo. Smo mnenja, da more narod pričakovati kaj dobrega samo od draštvn, ki je z obstoječimi razmerami nezadovoljno. Samo to di-jaštvo bo hotelo razmere zboljšati, samo to more imeti zmisel za delo kulturnega pionirja »Zadovoljni Kranjc je med študenti že celo žalostna figura. Ce je danes dijaštvo Se malo bolj nezadovoljno, kakor pa je sicer običaj, je to le naravna posledica, da so naše razmere tudi veliko bolj neurejene, kakor pa je to sicer običai. In že način podeljevanja dijaških štipendij je moral vsakega poštenega dijaka ogorčiti. In zato pravimo, da so mnogo boljši oni dijaki, ki so nad krivičnostjo podeljevanja štipendij ogorčeni, ko pa oni, ki so z vsem zadovoljni in ki so tako zaverovani v besedo nacionalizma, da nočejo videli grehov. Smatramo, da je nastal Blok levih iz protesta proti razmeram in iz volje, da se ustvari bolje. Zato simpatiziramo z Blokom levih, pa čeprav bi se stokrat premislili podpisati vse, kar priporočajo njegovi člani. Vemo, da more v mladini vreti, če hočemo, da postane iz nje kaj dobrega, kaj močnega, in zato se prav nič ne ustrašimo, če se nam reče, da so v Bloku levih tudi idejni anarhisti. Beseda ni nikdar strašna, temveč samo njena vsebina. Obžalujemo samo to, da se more najti akademik, ki ne more razumeti svobodoljubja, da se spoštuje vsako mnenje. To je gospod C. S. dokazal in s to konstatacijo naj končamo. Uredništvo »Narodnega Dnevnika«. (»KLIC BLOKA LEVIH. »Vidovdanu v odgovor je blok levih nabil na svojo desko satirično izjavo: Mlajšim tovarišem akademikom in vsem 51.5%-om neorganizirancev! Težke razmere nastopajoče epohe viteške slave meglenih jesenskih dni so nas prisilile, da izdamo oklic se ne opredeljenemu delu akademske omla-dine. Tovariši, čas hiti z nevzdržno naglico in ni da bi ga izgubljali z nepotrebnimi razmišljanji, kateri prag društvenega ognjišča naj prestopi vaša noga ,da bo v večji kulturni pro-speh, procvit in blagor našega naroda. Ker smoo dkritosrčni ljudje, ki ne izprašujemo svoje vesti na društvenih ropotarnicah z obilnimi prispevki, na referatih, poročilih in statistikah vernega članstva, vam iz lastnih majhnih izkušenj kličemo: Tovariši, prišel je čas, čas delal Narod vas čaka! Vpišite se torej v kar največjem številu v nearistokratsko, negosposko, temveč — demokratsko akademsko napredno društvo 'u bi nastala lam zaradi tecra prevelika gnječa in bi priSlo do pomanjkanja dela — kar je zaradi ‘obilnih sekcij ai- cer dvomljivo — se vpišrte tisti, ki bi bili na ta način brezposelni v gosposko društvo »Triglav«, če ne bi morda koga zanesel visoki zalet proti »Slov. Jugu«, ce ste pa bolj mirne narave in vas moti sistem velikega dela in ogromnega ropota od imenovanih društvih, se oglejte za večno »Danico« ali Bor- bo« s samim seboj v svitu prihajajoče Zarje«. Nikakor pa naj vas ne napadajo skušnjave po imaginarnem xBi&ku levih!« Kajti nevarnost obstoja, da boste prisiljeni priznati brez predsednikov, odbornikov in prijetnega šte-vila sekcij, da vršite vsak zase funkcijo predsednika, odbornikov in članstva v lastnem bloku, ki se mu pravi: Bodi človek in ni- česar drugega! Tako naziranje vas namreč lahko izpremeni v najkrasnejši žaromet človeških fatamorgan. Če pa bolj ljubite kata-falke, se ogrnite s prekucuškimi frazami in lovite z modrijanskimi gestami poni/no akademsko spanje. Za odbor Bloka levih«: Sledi trideset podpisov. Kolikor smo informirani, sledi daljši odgovor -Vidovdanu \ naslednji številki Mladine . —1.— NASA AKADEMSKA ttEPREZENTNCA. Ni lepo spričevalo za našo akademsko mladino, da ljubljanska univerza še sedaj ne more priti do akademske reprezentance. Sicer ni temu vzrok pomanjkanje organizacij na univerzi, društev je več ko dovolj, temveč je krivda bolj na dosedanjih glavnih akademskih skupinah: na klerikalnih, v Akademski zvezi včlanjenih in na takozvanih »naprednih*, v CT včlanjenih društvih. Medsebojna ljubosumnost jim ne dopušča, da bi takoj začeli delati za volitve. Večno odlašanje rokov, razne ovire in nasprotovanja, to je njihova taktika. Kakor se jeziček premakne: kadar, imajo relativno večino klerikalci, so za volitve, naprednjaki« so proti; kadar se pa jeziček malo premakne v nasprotno smer, je seveda obratno. Potem se pa še jeze, če kak tak individij, kot Živančevič, ki je repre-zentiral jugoslovansko dijaštvo, kratkomalo proglasi izstopitev Jugoslovanov iz F1U. Le sami sebi pripišite to. Če bi imela Ljubljana svojo reprezentanco, ki bi bila prva poklicana delati za skupno reprezentanco vse države, ne bi prišlo do podobnih dogodkov, ki delajo nam vsem sramoto. Opozarjam obe akademski zvezi, naj se ne igrajo z ognjem, razvoj zna iti tudi preko njih. Če ne bodo izvedle te organizacije takojšnjo volitev v reprezentanco, poživljam vse strokovne organizacije, naj vendar one opravijo to svar. Ne moremo dopustiti, da bi skupni akademski interesi trpeli na ljubo interesom kake gotove skupine. —br— DVOJE NOVIH DRUŠTEV NA LJUBLJANSKI UNIVERZI. Na naši univerzi se snuje dvoje društev, tokrat nepolitičnih in sicer: Društvo prijateljev Zveze narodov in Abstinenčno društvo. Toplo pozdravljamo ustanovitev obeh društev in jima želimo čim največ uspeha. S0C1JALISTI0NA ŠTUDENTOVSKA INTER-NACIJONALA. Na kongresu mednarodne dijaške zveze F Ul se je osnoval odbor, ki si je postavil za nalogo skorajšnjo ustanovitev socijalistične dijaške internacijonale. Predsednik odbora je Otto FriedlUnder iz Berlina. Poleg FUI obstoje še sledeče mednarodne dijaške zveze: Mednarodna zveza dijaških delovnih društev CIE, Mednarodno dijaško delo ISS, klerikalna Pax Romana, pacifistična Corola fra-tres in bo torej nova socijalistična zveza po številu šesta. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 23. oktobra 1925. Vrednote: Invest: pos. iz 1. 1921 den. 79, M- 80.50; loter. drž. renta za vojno škodo den. 322, bi. 382; zast. listi Kranj .dež. banke j den. 20, bi. 23; kom. zad. Kranj. dež. banke 2°' bl-23; Celjska pos. den. 201, bi. 202; nlnn hnnuf' *fnka, den. 230, bl. 260; Merkan-en 175 bl $5- ro-duktorjev, kakor so n. pr.: šmarnica ali noah, elvira, othelo, delavare, horbemont, clinton. ja(iues, i zabela itd. strogo pre|>ovedano. Odredila je, da naj državni ekonomi ob vsaki priliki, na raznih sejmih in na običajnih tržiščih strogo pazijo na osebe, ki ponujajo na prodajo trtni materijal in, če opazijo med tem materijalom ključe ali sajenke od šmarnice ali kake druge gori navedenih samorodečih vrst trt, naj jih‘takoj zaplenijo in uničijo, oziroma naj proti prodajalcem postopajo v smi- slu zakona. — Županstva imajo opozoriti vse vinogradnike in lastnike privatnih trtnic, da je razmnoževanje in razprodaja samorodečih trt ali hibrid strogo zabranjeno in da se bo zadevni zakon vnaprej točno in strogo izvajal ter da se bodo vsi oni, ki se jih zasači pri razprodaji takih vrst trt strogo kaznovali. Oni, ki že imajo nasade šmarnice ali drugih neposredno rodečih amerikank, dobe če jih izkopljejo in uničijo iz drž. trtnic kot nadomestilo za izkopane, slabe trtne vrste, žlahtne vrste cepljenk brezplačno. — Na podlagi zadevno deločbe obrtnega reda ima. viseti v obrtnih prostorih, v katerih se prodaja ali toči šmarnica, na \idnem mestu tabla, iz katere je razvidno, da se tam toči vino »šmarnice ozir. kake druge vrste direktnih pro-duktorjev. Vsakogar, ki ne bi izvršil take označbe, je staviti pod kazensko sankcijo in v danem slučaju proti njemu kazensko postopati. —- Na noben način se tedaj gori omenjeni vinski pridelek ne sme prodajati jiod splošnim imenom »vino« ali pod kako drugo označbo, s katero bi se hotelo prikriti, da izvira pijača od neposredno rodečih trtnih vrst. Isto velja tudi glede mešanice navadnega vina s šmarnico ali kako drugo neposredno rodečo trtno vrsto, od katere izvira. $ms sili S Kaj me gledate debelo? Ker mi delo gre veselo, hitro, naglo izpod rok? Rabim pač »GAZELA-e milo, ki se peni mi obilo in ni trdno kakor rog! Vedno sem se prej trudila, mnogo časa zamudila, pa zaman je bil ves trud! Končno si ^GAZELA, milo sem kupila in perilo perem zdaj brez vseh zamud. NAŠI ODRI. Dva vodilna deletanska odra inmmo v Ljubljani: šentjakobskega in ljudskega, dvoje tipičnih predmestnih gledišč, ki oskrbujeta vsako v svojem delokrogu manjše podeželske odre z igrami in garderobo. — Prvi je otvoril svojo sezono »Ljudski oder« z izvirno noviteto Nasrte Velikonje . Zupan i, literarno šibkim delom, ki v kljub trudu igralcev ni uspelo. Druga noviteta stPozna pomlad" je bila radi tehničnih ovir odpovedana, a je večer izpolnila »Krekova mladina', ki je ob priliki petletnice nesrečnega koroškega plebiscita vprizorila Mežkovo igro »Na smrt obsojeni?«, delom ki sicer ne spada več na oder, ki je pa zelo primerno za take prilike. Kljub nezadovoljivemu uspehu je treba vsekakor pohvaliti dobro voljo mladih delavcev, ki bi — vsaj nekateri kot Gelb, Kristina in Hilda — pod spretno režijo lahko postali vredni člani gori imenovanega odra. »Šentjakobski gledališki oder« je na boljšem v toliko, da režira njihove komade režiser Narodnega gledališča g. Milan Skrbinšek, ki je pri premieri tudi igral Jakoba Rudo v istoimenski Cankarjevi drami in svojo vlogo mojstrsko rešil. Dobnik, Broš in Ana so našli v Gnidovcu, Karusu in Mihaelovi dobre interprete, medtem ko so bili ostali če ne slabi. vsaj pod povprečnostjo. »MLADINA«. ‘z'^e Pr'a številka dijaške reje Mladina , ki je izhajala že lansko leto. >e °s si je pridobila novih sodelavcev in ima najlepše perspektive za bodočnost' Peca a se bo z vzemi sodobnimi problemi bodi-I iz socialnega, kulturnega, gospodarskega o.j P°,0'icnega polja. List se bo razširil na V ^ io dva do tri milijone. V nekaterih dru-gin evropskih državah — Jugoslavije seveda ni med njimi — jih je nekaj, ki zaslužijo po par štotisočev na leto. : Kdaj more biti list bre* tiskovnih pomot. Ta vedno aktualni tema se razmotriva te dni zopet po nekaterih novinah. Ugotavlja se sledeče: 1. mora biti rokopis pisan brez pogreškov, 2. tudi oni, ki piše navadno brez napak, mora pregledati svoj rokopis še enkrat, predno ga dobi slavec v roko, 3.Stavni stroj mora brezhibno funkcionirati, 4. stavec, ki stavi na roko mora imeti črke v pravih predalih, 5. korektor mora napake, ki jih napravi stavec, vestno popraviti in 6. korektor mora, ko je stavec napake že popravil te napake še enkrat revidirati, poleg tega 'mora pregledati sploh ves krtačni odtisek posameznih strani ter se prepričati, Če ni met6r kaj »zalomile. Če ima, vzemimo majhen list, samo 80.000 črk, se morajo ugodne okolnosti 80.000 ponoviti. Pri vsem tem je čas na minute odmerjen. Za kratek čas. DOBER ODGOVOR. Dve šolski učenki enake starosti sta zbadali na poti domov druga drugo. Minka je zafrknila Emo: »Ti si samo adoptirana, tvoji stariši niso tvoji pravi stariši!« Ema je odgovorila: »A, kaj to, to nič no de. Moji stariši so me vsaj izbrali, tebe pa so morali tvoji, vzeti, kakršno so te dobili! Praded in vnuk. Grof (v galeriji svojih prednikov): »Oj, vi stari roparski vitezi, za vas je bilo bolje! Vi ste odvzeli bogatašu samo marnon, danes pa je treba vzeti tudi hčerU i H TBO. IND. D. D. Ulska knjige, pravila« cenike, račune, letaKe, Časopise, lepake, brošure, posetnice; in rftKpiednlce. Jz vr Suj e vsakovrstne trgovsk e kekor Ji! ii vse druge uradne tiskovine. ----- kastna knjigoveznica. X#U»K.JANA - SIMON GREGORČIČEVA UXi 43. - TKTJEFON 552 Izvršuje vse bančne posle najiočneje in najkulantneje VINO tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi naifin?iši in najckusrujSi ntmizni kis iz km kitihievajfe ponudijo! Tehnično Ir higijemčno naimofcieip urejena kissrna v jugoslavij. * kvarna: Ljubljana, Pusuiska cesta Itsv. la, II. naris ;rcpjt. r. z. z o t. v Ljubljani MESTNI TRG ŠT. 6 i.fitbljana BLIZU PREŠERN’VECA S'CKENIKA 08 VODI ^sibc-ijši Šivalni stro« za rodbinsko !i ohrtno ate. sve.cvno ineni’> *r.mr.k ..CRITZ ER ‘ — ,.ADUR“ - ,,-M'!!X,‘ isto »aft> oostmezn? dele *a stro;e iii Kolesa, ‘Qie. ol;e, jermena, pneumatika. fouk o veze n*y na stroj bretpUrto - V»tletna girranclja ■ r* yeii o ' B* malo! sprejema vlocje na hranilne knjižice in tekoč? račun ter jih obrestuje najugodneje. iiiiiiiiiiiiiirii-iiiiiiiMmismiminiHUiimtiMiiniimiiimiiiHiiiiiimnMHimmiuiiiiiimiiiiimii VECIE IH STALNE VLOGE OBRESTUJE PO DOGGUORO iisiimniiiisiiiiiiimiiiiHiiiHtiiiimiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiHiiin Posojila daje proti popolni varnosti in proti ustavitvi. JOSI? PETELIHC 5 JUBL1ANA blizu rešernovetiD spomenika, cb vodi dobile vse potrebščine z« šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje n« veUko in malo po najnižji dnevni ceai. je vendar holJI>oI|I1 , Aleksandrova cesta Obleke pe meri - Dronu načine zimske suknje ——-1- ■ ■ —- tjubljana, salonske ■ družabne - površniki Moderni kroji £t*$ko blogo v asalogi MALI OGLASI . , . >•>.« v— kislin* bci*' Cvetličarna P|I/|1. (ran Hvsr j j i i a Iti sJ tu Ljubljana, Prešernova ulic 5 30 se priporoča cenj. občinstvu za nakup svežlll cveti c, šopkov, vencev, kakor tudi umetnih vencev in šopkov, vse po konkurenčnih cenah. — Post ežba točna! Izbira lepa n velika! Wolfova ui ca 1 II. - Telefon 1 trgovske šole želi vstopiti kot prak-* tikantinja h kakemu večjemu ljub- il j ljanskemu podjetju. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Marljiva«- Narodnem tltknrno >Merkur< v Ljubljani: Andrej 8«*tat T*UJ*WLj ta od*ovor»l trtdaiki KKLEZNIKAR ALEKSANDER. (115) »"fSKu OKGii s«ta. Spisal Robert Kraft. »Ali lahko pritrdimo morrisit nižje?« prekine Georg, ki pravkar opazuje aparat. »Ne, nižje pritrditi ga ne moremo, ali ... mr. Har-tung ,oprostite če sem jaz enkrat učiteljica, preizkusila bi res rada vašo pamet glede tehniških problemov. Kaj naj napravim, da uporabim vseeno to vodo, torej da jo po možnosti do zadnje kapljice spravim v stik z morri-sitom? Ali veste?« * >0 da ,to je popolnoma enostavno, treba le...« »Počakajte, počakajte... če veste? potem je dobro. Mr. Green ve tudi, to se razume, sicer bi moral takoj izstopiti. Kaj pa vidva, Tom, Charly — na kakšen način naj uporabim preostalo vodo v aparatu?« Monterja ogledujeta aparat, se praskata za ušesi, govorita, da bi morda prevrnili steklenico. »No, to sta pametna!« se norčuje Leonor. »Torej, mr. Hartung, pokažite svojo učenost. Morda menite vi tudi prevrniti steklenico.« »O ne! Treba da nasujemo v steklenico nekaj, kar porine vodo navzgor, smodnik ali pesek ali...« »Seveda, tako je.« »Ali pa zamorete razstaviti stefldenico?« »Menite tako, da ne bo eksplozije, ki bi mene ia vse razdejala?« se smeje Leonor, ki je nenadoma iz- vrstno razpoložena. »Na, to bi bilo pač slabo, če bi tega ne mogla, če bi se tudi jaz ne smela dotakniti steklenice!« »Tako, potean je dobro. Na ta način imamo pa šele pet litrov vode, s katerimi prevozimo osemnajst milj. Kje pa dobimo ostalih trideset pet litrov?« >To bi izvedela rada od vas.« >Jaz bi že nekaj 'vedel,« se oglasi Adam. »No?« »S petimi litri vode se peljemo nazaj in skušamo najti črnca; nikakor ne verjamem, da je prišel daleč, gotovo si je zlomil takoj tilnik, potem ga naredimo še mrtvega, potem ga zakoljemo, mu prerežemo žilo in vzamemo kri.« »Kaj .takega bi vi mogli storiti?« vpraša Leonor očitajoče, obsoja že misel, ki jo ima človek. »Na, zaslužil bi bil, in to bi bilo popolnoma pravično, da bi uporabili zdaj njegovo kri, živ naj pa ma-gari bo.«. »Ali je to res, da bi mogli uporabljati tudi kri?« »Zakaj ne? Saj sem vam vendar natanko razložila lastnosti morrisita. Razkraja vsako takočino, ki pride z njo v dotiko, kakor vsak eletkriški tok, deluje pa vendar zapet drugače, ker razdeli le vodo v prvotne elemente. Absolutnega aklohola bi ne razkrajal, naprem njemu je morrisit popolnoma nevtralen. Drugače je s špiritom, ki vsebuje vedno nekoliko vode. Iz tega bi razkrojil morrisit vso vodo v kisik in vodik, dokler bi ne ostal le absoluten alkohol.« »No, potem je pa to zelo enostavno!« j »Zakaj?« »Že dosti smo se jezili nad Oxtail-juho...« »Popolnoma prav! Na to sem tudi jaz takoj mi-! slila. Še dolgo nismo izgubljeni; iz te vodene reči, bo-j mo dobili gotovo štirideset litrov vode, potem pride na i vrsto grahova juha in potem vkuhane brusnice, ki imajo že slab duh, in sploh niso po mojem okusu.« Nočemo izvedeti ali bi bili prišli na to misel tudi Adam in delavca, da bi uporabljali kot gonilno silo vsebino konservnih doz, ki so jih pobrali v bahhalu v Ar-baku. Corned’ beef ne pride toliko v poštev, iz njega bi iztisnili kvečjemu nekaj kapljic tekočine, boljši je grah, stročji fižol in podobne prezervirane stvari. ■ Na vsak način sprejmejo idejo z velikim navdu- šenjem. Krmiti aparat z pokalnim plinom z juho iz volovskega repa! Neke vrste maščevanje je to. Te juhe imajo velik zaboj z dvajset štiri litrskimi dozami. A so se opekli. Vodena brozga in notri kott, to naj bo Oxtail juha! Le prilike še ni bilo, da bi vse pometali skozi okno. Takoj prično z delom. Ne morda, da uporabijo najprej onih pet litrov vode, da bi tla zvišali s peskom. | To store najzadnje, ne pa najprvo. Leonor je govorila j poprej le teoretično. Odpro doze, stisnejo juho skozi sito, jo filtrirajo, potem jo denejo v posodo, odkoder odteka v aparat in kmalu se Maksimus začne gibati, in zopet razvija svojo navadno hitrost, gonilna sila pa je volovska juha. (Dalje prih.) TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA Podružnice: Maribor, Kamnik, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Konjice, Slovenjgradec Dunajska cesta št. 4 (v lastni stavbi) Kapital in rezerve nad Din 19,000.000 - T*u,“i: 1OT-144 458