lxb«j« nak du nm sobot, nedelj
liiued dally exeept Saturdaja. Sundajt and Holldajs.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE '
jjTO—YEAH XXXVL

Uredniški ln uprevnlikl prostori: S667 South Lewndale Ave.
Office of Publleatlon: 1M7 South Lawndale Ave. Telephone. Kock w t II 4904
Cena Usta Je *.QQ
" •^ood-eta« matter Jibuvt It. IN9L at Um •t Chicago. UliBoU. undf th« Act ot Coagrsaa ot »Urah i im
CHICAGO t9. ILL., ČETRTEK. 13. JUNIJA (JUNE 13). 1944
Subaorlptlon It.OO Yearly STEV.-NUMBER 117
Zavezniške kolone presekale nemško obrambno linijoH
Ameriške in britske čete prebile nemško bojno črto pri Balleroyju in zožile obroč okrog Cae-na. Nadaljnje zavezniške čete se izkrcale v ! bližini Cherbourga. Ameriški letalci metali bombe na nemška letališča v ozadju francoske fronte.—Ostanki nemških armad pognani 70 milj severno od Rima. General Clark razkril nemške izgube v Italiji.—Sovjetske čete se bližajo Viipuriju, drugemu največjemu finskemu mestu.—Ameriški letalci potopili in poškodovali 29 japonskih ladij in par-nikov in sestrelili 141 letal
London. 14. jun.—Ameriške in britske oklopne kolone so presekale nemško obrambno linijo v Normandiji v dveh krajih, se glasi uradni komunike. Prve zavezniške vojaške straže so prodrle 30 milj daleč v notranjost polotoka Cherbourga. Nemško poveljstvo je zagnalo štiri divizije proti zavezniški sili pri Cae-nu. Ljute bitke divjajo pri* Mountebourgu, 14 milj južno-vzhodno od Cherbourga, in pri Troarnu, ki leži na nasprotnem koncu fronte. Čez 1500 ameriških letečih trdnjav in bombnikov je metalo bombe na nemške pozicijo pri Caenu.
London, 14. jun.—Ameriške in britske čete so prebile nemško bojno črto pri Balleroyju na južni strani Ceriskega gozda in zožile jeklen obroč okrog Caena, nacijske vojaške trdnjave v Normandiji, pravi uradni komunike.
Radio Berlin je naznanil, da so nemške kolone izvršile protinapade pri Montebourgu, mestu, ki so ga amerišlce Čete zasedle včeraj, in Carentanu, ki je prišel v ameriške roke zadnjo nedeljo, in da so reokupirale obe mesti. Glavni stan zavezniškega poveljstva ni zanikal in ne potrdil naznanila.	'
Montebourg leži 14 milj južno od Cherbourga, tretjega največjega francoskega pristaniščnega j mesta, Carentan pa v sredini I ameriškega sektorja. Poročilo pravi, da so ameriške vojaške straže dospele do Valognesa, štiri milje severozapadno od Martebourga in deset milj od Cherbourga.
Ameriške, britake in kanadske čete so včeraj zasedle pet mest. Ta so Troarn, Balleroy, Le Ham, Kouen in Pont 1'Abbe. Fronta v Normandiji je zdaj dolga 90 milj. Zavezniška sila kontrolira do 700 kvadratnih milj ozemlja.
Enote britske in ameriške bojne mornarice še vedno bombardirajo nemške pozicije, dočim Jadralna letala dovažajo nove čete v Normandijo. Nemško radijsko poročilo trdi, da so se nadaljnje ameriške in britske čete ,zk<cale pri St. Vaast-la-Hou-P^ju. 15 milj vzhodno od Cherbourga.
Radio Vichy pod nacijsko *>ntrolo poroča o zbiranju zapiskih bojnih ladij v Biskaj-
m zalivu v bližini Španije in Pri H.arritzu, 400 milj južno od Normandije,
Amm.sko leteče trdnjave in ^•mbniki so bombardirali nem-! ' letališča v ozadju norman-fl,J ^ fronte. Vrgli so več ti-,K"nb, ki so porušile več vo-J' Mi objektov in naprav. An-yu letalci ao metali bombe (" lsenkirchen, središče in-
J'"J« umetnega olja, ki so P'v*pičila veliko škodo.
R,m M. jun.—Peta ameriika ;"Ja Jc pognala ostanke nem-■ " rožene sile 70 milj sever 1 f<'oia. se glasi poročilo iz '"ga stana generala Marka Jj^ka. To dostavlja, da sU
Kt
•merlška in oema briUka /adali strahovite udarce ' »n v ofenzivi, ki je doaeg-, k v osvoboditvi Rima '*gube znašajo čez 70,-
000 ubitih, ranjenih in ujetih vojakov.
London. 14. jun.—Oddelki ruske armade, ki je začela ofenzivo na severni fronti zadnji teden, so prodrli do ozemlja, ki je oddaljeno samo 30 milj od Viipurija, važne luke in drugega največjega finskega mesta, poroča Moskva.
Finske in nemške radioodda-je trdijo, da so sovjetske čete v akciji v sektorju Lisi med Mur-manskom in Petčamom, pri Kandalaški in Louhkiju ter na južnozapadni strani Narve, Estonija. Kandalaška je luka ob Belem morju, Louhkija pa je ob progi železnice, ki vodi iz Ar-hangela preko Finske do Bot-niškega zaliva.
Moskovsko poročilo omenja operacije sovjetske sile na Ka-relijski ožini, ki so rezultirale v okupaciji več mest in naselbin. Med temi so Steklennaja, Kel-rola, Ronnukjula, Vehmajnen in Tijranmjaki. Ruski armadi, ki je začela ofenzivo na severni fronti, thr vrže Finsko is vojne, poveljuje general Leonid A. Govorov.
Finske čete beže pred Rusi in napovedi se slišijo, da bo Finska vržena iz vojne v dveh tednih. Vojaške avtoritete so odredile evakuacijo civilistov iz Helsinka, glavnega finskega mesta.
Pearl Harbor. Havaji. 14. jun. —Ameriški letalci so v zadnjih treh dneh potopili trinajst japonskih ladij in parnikov, poškodovali 16 drugih in sestrelili 141 bojnih letal, poroča glavni stan admirala Chesterja W. Ni-mitza. Ladje so bile potopljene in poškodovane pri Marijanskih otokih.
Poročilo dostavlja, da so ameriške izgube v operacijah proti Japoncem znašale samo 18 bojnih letal. Japonsko brodovje je bilo napadeno, ko je skušalo pobegniti iz Saipana, največje luke Marijanskega otočja.
Belgijski kralj odveden v Nemčijo
London, 14. jun.—Belgijske avtoritete v Londonu so dobile vest iz zanesljivih virov, da so naciji odvedli belgijskega kralja Leopolda iz Bruslja, kjer je bil pod vojaškim nadzorstvom od kapitulacije dežele, v Nemčijo. Vest dostavlja, da je bil odpeljan tja Iz varnostnih razlogov. Odkar so se ameriške in britske čete izkrcale v severni Franciji, so nacijske vojaške av; toritete v . Belgiji razburjene? Uveljavile so več ukrepov iz bojazni pred zavezniškim sunkom proti Belgiji. Kralj Leopold je v tehničnem smislu še vedno poveljnik belgijske armade.
Finska plača obveznosti nq svoj dolg
Washington. D. C . 14 jun. Finski poslanik v Washingtonu je naznanil, da bo Finska plačala obveznosti na svoj dolg Finska ima diplomatične odnošaje z Ameriko, dasi je v vojni z Rusijo ln Veliko Britanijo Ameriki dol guje še devet milijonov dolarjev Finska je edina država, ki redno plačuje obveznosti na svoj dolg
Kapitalizem lahko reši probleme
Tako pravi komunist Browder
Chicago. 14. jun.—Earl Brow-der, bivši tajnik komunistične stranke in sedanji predsednik Komunistične politične zveze, ki je bila ustanovljena po razpustu stranke, je dejal, da je uverjen, da se problemi uposlcnosti po vojni, preureditve industrij za produkcijo civilnih potrebščin in drugi lahko rešijo pod kapitalističnim sistemom.
Browder je govoril na programu, ki ga je aranžirala šola Abrahama Lincolna v hotelu Hamiltonu. Dejal je med drugim, da se polna uposlenost lahko doseže z ekspanzijo tržišč, zvišanjem plač in življenjskega standarda.
Druga govornika na programu sta bila (3uy E. Reed, podpredsednik H4rris Trust banke, in dr. Earl D. Howard, bivši profesor ekonomije na univerzi Northvvestern. Slednji je predlagal ustanovitev posebnega odbora ekonomskih veščakov, ki naj bi sestavili in izvajali načrte glede preureditve industrij, ki so zdaj udeležene v produkciji orožja, streliva in drugega bojnega materiala, za produkcijo civilnih potrebščin v povojni dobi.
Browder je v svojem govoru sicer poudarjal, da bi bila najboljša re§tte?v problemov, Čr bi Amerika sprejela socialistična načela, toda tak poskus sedaj, ko je Amerika v vojni, bi povzročil razkol in to v času, ko Je enotnost najbolj potrebna.
McNutt o premeščanju delavcev
Zamašitev vrzeli v vojnih industrijah
Muskegon. Mlch.. 14. jun.— Paul V. McNutt, načelnik komisije za dobavo in mobilizacijo delovne sile, je v svojem govoru dejal, da bodo morali delavci, ki niso uposleni v bistvenih industrijah, zamašiti vrzeli v onih industrijah, ki so udeležene v produkciji orožja, streliva in drugega bojnega materiala. To pomeni, da bo na tisoče delavcev premeščenih.
McNutt je z vojaškimi in mor-naričnimi častniki naatopil pri ceremonijah v zvezi z izročitvijo /.astave Muskegonu v znak priznanja za učinkovito uporabnoat delovne sile. Dejal je, da — bodo metode, ki so se izkazale u-spešne pri izvajanju produkcijskega programa, raztegnile na vso deželo v prihodnjem meae-cu.
"Nekaj tisoč delavcev, uposle-nih pri pravem delu, lahko reši življenja tisočem vojakov, ki se nahajajo onstran morja," je dejal "Amerika potrebuje delavce na domači fronti. Čeprav je pomanjkanje delavcev v vojnih industrijah, je na tlaočr moških, ki še delajo v trgovinah in drugih podjetjih, katere bi lahko na domestlle ženske V teku raz voja vojne bomo morali skrbeti za zamašitev vrzeli v vojnih in dustrijah. Na tisoče moških je že zapustilo svoje domove in družine in prevzelo dela v voj nih industrijah, kar je prevlln« *
McNutt Je okrcal one. ki ae udajajo optimizmu, da bo vojna kmalu končane t zmago zaveznikov. Rekel je, da optimizem ni upravičen, ker »o na vidiku krvave bitke Padlo bo še mno-' go vojakov, preden bo sovražnik I poražen.
hillhan nastopil pred senatnim odsekom
Zagovarjal je aktivnosti svojega odbora
KRITIKA BIZNISKIH ORGANIZACIJ
^ M'
Washlngton. D. Cm 14. jun.— Sidney Hillman, načelnik odbora za politično akcijo Kongresa industrijskih organizacij in predsednik unija Amalgamated Clothing Workers, je zagovarjal aktivnosti svojega odbora pri zaslišanju pred senatnim odsekom, ki vodi preiskavo trošenja denarja v volilnih kampanjah.
Senator Bali, republikanec iz Minnesote, je kritiziral aktivnosti Hillmanovega odbora in trdil, da krši provizije Connally-Smithovega zakona. Dejal je, da bi moral odbor zavreči nestrankarski znak in se pridružiti demokratski stranki. Senator Fer-guson, republikanec iz Michiga-na, je vprašal Hlllmana, ako v resnici misli, da ja njegova grupa nestrankarska. Hillman je odgovoril, da je, obenem pa je dostavil, da podpira demokrate in republikance.
Hillman je potem, ko senator Bali ni prodrl s svojim predlogom, naj se odredi preiskava proti odboru, naznanil, da hoče biti zaslišan pred pdsekom. Ko je prišel pred odsek s spisano izjavo, sta Bali ln Ferguson rekla, da je nočeta slišstl. Sena-tor Green, načelnik odaeka, je odloČil v prilog Hlllmanu in mu dovolil čitanje izj%ve.
Hillman je dejal, da je njegov odbor vzgojna organizacija. Kot tak skuša seznaniti volilce s političnimi vprašanji in kvalifikacijami onin, ki ao kandidatje za federalne urade. Hillman jc priznal, da se je odbor izrekel za ponovno izvolitev Roosevelta za predsednika Združenih držav, zanikal pa je obdolžitve, da krši provizije Connally-Smithovega zakona. Priznal je tudi, da je odbor zbral $669,704 za financiranje političnih aktivnosti. Hillman je okrcal nasprotnike svojega odbora in izjavil, da so za preiskavo aktivnosti le delavskih organizacij, ne pa bizniških, ki imajo večje sklade za financiranje volilnih kampanj. Ena izmed slednjih je Committee for Conatitutional Government, katero* je uatanovil časnikaraki magnat Frank Gannett. Zveza ameriških tovarnarjev tudi tro-ši denar za izvolitev svojih pristašev, kar |>a je senatni odsek prezrl. Očitno je, da je za preiskavo aktivnosti delavakih organizacij, n$ na bizniških,
Francoski odbor imenoval voditelje
Vprašanje vladanja osvobojenih krajev
AlŠlr. Alšerije. 14. jun.—Francoski nerodni <*H»or, kateremu načeluje * general Charles de Gaulle, si prisvaja oblast začasne vlade francoski- republike ln kot tak je že Imenoval vojaške in civilne voditelje, da prevzamejo oblast v osvobojenih krajih Normahdlje.
Ta korak je bil storjen v ne-navzočnosti geneiala De Gaulle, ki ae naheja v Londonu On še vedno upa. da bo lahko odpotoval v Francijo. Razgovori mod njim In zavezniškimi voditelji v Londonu glede upravljanja o svobojenih francoskih pokrajin so pnšty v zastoj
(Reprezentent J* De Gaullove. ga odbora v Londonu ao nazna-mil, da ft» u bežne vlade Belgije. I>ukeemburške, Cehoslovakije in Poljak* v načelu \triu\BW U odbor kot začasno vlado francoske republike. Pričakuje se, da
Domače vesti
Oblaki
Chicago.—Riehard Prazak, ki služi pri pomorski pehoti, je obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Prišel je na dopust iz San Diega, Cal., po dovrŠitvi osem tedenskega vežbanja.
Nov grob v Penni
Braddock, Pa.—Umrla je Mary Zaje, roj. Trdin, stara 60 let in članica društva 629 $NPJ. Doma je bila iz Loke pri Blagovici na Gorenjskem. Zapušča tri hčere, enega sina in več drugih sorodnikov.
Eisenhoiver napovedal nove sunke
Bitke v Franciji uvod v večje operacije
Waahlngton. D. C.. 14. jun.— General Dwight D. Eisenhower, vrhovni poveljnik zavezniške o-borožene sile v Evropi, je v poročilu predsedniku Rooseveltu napovedal nove šunko proti Nemcem r.a kontinentu. Rooae-velt je prečita! poročilo na sestanku a časnikarji.
"Dne 6. junija smo storili prvi korak, ki je bil uvod v bitke za Evropo," pravi poročilo. "Prve ovire smo premagali z ustanovitvijo mostišč v severni Franciji. Razbili smo trdnjave, katere je Hitler zgradil s pomočjo zasužnjenih delavcev is okupiranih dežel. Ameriške, britske in kanadske čete, ki so ae izveibale v Angliji, so uspešno dovršile prvo nalogo v fazah vojnih operacij proti sovrstniku. Popolna enotnost prevladuje med vsemi enotami zavezniške udarne sile na kopnem in v zraku. Naše operacije, čeprav so velike po obse-gn, ao le z><N»tek "in h. ki pridejo, Te predvidevajo skupni napad na Hitlerjevo, trdnjavo z vzhoda, juga in zapada. Pod u-darci, ki bodo prišli, ae bo zrušila nacijaka vojna mašina. O tem ne more biti nobenega dvoma. Popolnoma aem uverjen, da bodo zavezniški vojaki storili svojo dolžnost."
Roosevelt je na aeatanku s čaa-nikarjl razkril, da Je v prometu "invazijski" denar v Franciji. Dejal je, da Je tak denar prav tako potreben zavezniškim vojakom kot orožje. V Franciji je doalej krožil nemški denar. "Invazijski" denar je bil i/dan na podlagi sklenjenega aporazu-ma s francoskim narodnim odborom. Bankovci Imajo fraiico-ako besediln z deklaracijo, da Amerika in Velika Britanija garantirata vrednoat. H tem je bilo uatreženo francoskemu od bo ru, ki je ugovarjal rabi regularnega ameriškega ln britakegN denarja v Franciji.
Predsednik Je dalje rekel, da bo "invazijaki" denar nadomestil francoaki v pokrajinah, ko bodo osvobojene. Vojaki ao bili opozorjeni, naj ne'tr'»štjo denarja v invadiranih krajih, naj ga pošiljajo domov ali pa kupujejo voj-nohrariilne bonde	/
X /
..''	V .
Admiral King obiskal angleškega kralja
London, 14 jun.—Admiral Krnu* J. K mg, vrhovni poveljnik ameriške bojne mornarice, je v spremstvu premierje Churchilla oblaka I angleškega k »sija Jurija v palači liuckingham Churchill je pojaanil kralju, kaj je videl v Normandiji v teku oblaka
.... ttm
jim boeta sledili uliežni vladi Norveške in llolandije,)
Francoaki odbor je že Imenoval Francoiaa CoulAta, bivšega governiTje na Korziki, za komisarja roonskega dietnkta v Normandiji, ko je Ml (a onvobojen Polkovnik Pierre de Chevigne je bil latoča»no imenovan za po veljmke grupe poddiatrlktov tretje vojaške pokiejirte, ki u-k I ju/u je Normandijo Člani odbora ao prepričanima franeotko ljudatvo stoji na atiani generala De Geulla
Stalin pozdravil invazijo Francije
«
Zgodovina bo zabeležila dogodek
London. 14. junija.—Premier Stalin ae je globoko poklonil zavezniški sili, ki je invadirala Francijo, v deklaraciji, ki nima primere v zgodovini sovjetske Rusije. Dejal je, da je invazija največji uapeh v zgodovini vojn vseh čaaov.
"Zgodovina vojn ne pozna takega podvzetja," je dejal Stalin.
Zasnovano je bilo na široki, grandinznl in moj ste rak i podlagi. Znano je, da je 'nepremagljivi' Napoleon sramotno podlegel v svojem času, ko je skušal s svojo armado prekoračiti Rokavski preliv in okupirati britske otoke. Histerik Hitler, ki se je dve leti balial in grozil, da bo njegova sila prekoračila preliv in invadirala Anglijo, ql skušal niti urea-ničitl svoje grožnje. Samo Angležem in Američanom se je po-arečila izvedba načrta. Prekoračili so Roltavski preliv in in-vadirali Francijo."
Stalin je v Izjavi naglasi!, "da bo zgodovina zabeležila invazijo Francije po ameriških fn brit-skih četah kot največji dogodek. Te so izvršile nekaj, kar ae je zdelo nemogoče."
Mogočna armada za obrambo Nemči je
Osem milijonov vojakov pripravljenih
Btockholm. Ivodaka. 14. jun. NemMja je la vedno uverjena,
da bo smagalk v tej vojni Ona računa t ustavitvijo invšzije In eventualnim pogojnim mirom, ki bo po mnenju Nemcev zmaga Nemški vojni lordi pripovedujejo Nenjcem ln ljudstvom aate-lltnih držav, da ima Nemčija najmanj štiri milijone izvežba-nih vojakov na zapadu in nepremagljive trdnjave. Neii|ška letalsko sila več tisoč letal bo šla v akcijo v ugodnem momen tu. Naciji namenoma zavajajo zaveznike a poročili, da Je |ki-manjkanje bojnih letal.
V bombnih napadih porušene tovarne ao nadomestile nove v drugih krajih, katere ao zgradili nemški in tuji delavci. Nemško poveljatvo trdi, da Ima H00 vojaških divizij, okrog oaern milijonov vojakov, na vzhodu in zapadu in da je ta aila pripravljena za akcijo,
Bojna razpoloženje nemškega ljudstva ni padlo kljub bombnim napadom na mesta in industrijska središča Naciji trdijo, da ao zavezniki moralno šib ki, ker velja zlasti za ameriške vojake, ki ao ae naveličali vojne in bi ae radi vrnili domov,
Pred dvema lotoma Je bilo mnogo salioilrenja v Nemčiji, nt pa *«*dej, kar je zasluge lllmlei-jevlh geotapovcev in |M>llciJe. Nemški častniki smešijo zavezniška poročila o metanju tlsoCev ton bomb na nemška mesta m trditve o razdejanju komunikacijskih zvez. bombnih napadov ne zanikajo, trdijo |>a, da ao re* /ul tat i nekaj drugega.
železniški vlaki ao zaponlrni a prevažanjem vojaških in bojnega mat'0iala. RM/blte postajo iri železniške prog«« hitro |a>pia-vijo milijoni nemških in tujih delavcev.
Bližnja bodočnoat bo |ioka/.a« la, ali ao nemške trditve roarilč-ne ali ne
Avtnj delavci vztrajajo v stavki
Delroit, M teh , 14 Juri. Okrog 4000 delavcev, članov avtne unije CIO, v/tiaja v stavki proti Grahem-Palge Motor Corp Izjavili ao, da ae ne bodo vrnili ne delo, dokler ne bo korporacija odslovila direktorja Kdwarda D Riordena
formiranje vladvosvoboje-nih pokrajinah
Gener al Eisenhoiver odobril načrte /ran-coskega odbora
POLITIČNE KOMPU-KACIJE NA "VIDIKU
London. 14. jun.—Samo odobritev ameriške vlade je potrebna za izvajanje načrtov glede ustanavljanja vlad in političnih organizacij v pokrajinah, ki jih zavezniki zasedejo. Načrte Je sestavil francoaki narodni odbor v Alžiru, čigar načelnik je general Charles de Gaulle.
Načrti glede ustanovitve vojaških vlad v Franciji, Belgiji, Holandiji in na Norvoškem so tudi sestavljeni. Vest iz neuradnega, toda zanesljivegs vira, pravi, da jih je general Dwight D. K»hcnhower, vrhovni poveljnik zavezniške oborožene aile v zapadni Evropi, odobril. Velika Britanija pričakuje, da bo Rooseveltova administracija odobrila načrte v bližnji bodočnosti.
Zavezniška enota, znana v Sredozemlju kot AMG, je bila reorganizirana. Ta je dobila Ime "Administracija za civilne zadeve za frnnto vojnih operacij v zapadni Evropi." Mnogo točk in značilnosti, katere so ubetne vlsde držav pod kontrolo nacijske oborožene sile krltlilrale, je izločenih.
Zavezniki so dosegli sporazum i ubežnimi vladami Belgije, Holandlie In Norveške. Ta
med drugim določa, da uradniki administracije civilnih zadev gredo i invazijakimi Četami in prevzamejo vndatvo operacij na ozemlju v ozadju front. Tem bodo pomagali Belgijci, Holandcl In Norvežani, ki ao ae izvežbail /.a opravljanje poetov v šolah AMG.
Kadar ozemlje ostane daleč v ozadju bojišč In ni nevarnosti, da poatane cona vojnih operacij, bo prišlo rani oblast civilnih uprav. Kadar Je osvobojena dežela ali država v celoti, prevzame oblast civilna vlada. Potrebni b<alo kompromisi pri lx-vajanju načrtov.
Gotovo Je, da bodo nastale politične komplikacije, zlasti v Franciji, ker zavezniki s Izjemo Rusije ne priznavajo De Gaul-lovega režima kot vlade v polnem obsegu
Churchillov sin hvali partizane
Odpotoval je v Rim
iz Jugoalavije
New York. 14 junije.-Radlo
Svobodna Jugoslavija poroča, da je majoi Kandolph Churchill, sin britskega premterja, odpotoval v Rim iz Jugoslavije. On ae Je nahajal v glavnem stanu maršala Tita, |»oveljrtika onvobodilne armade, ko ao nemški padalci Isvr-šili nevul na ta stan. Churchill in Tito sta m« izognila ujetju s »Hgom v hribe HadlOpoetaja je citirala Churchtllovo izjavo, ki pravi;
"Kar so maršal Tito In njegovi partizani storili, bi moralo biti zgled ln vzorec vsem zaaužnje-nim evro|N»kim državam. Način, kako ao ustvarili aljajno armado, je iz/val veliko občudovanje britskega ln ameriškega ljudstva Videl sem opustošena ozemlja Prišel sem iz Ikaine ln pogled na razdejane kraje, po katerih sem potoval, me je pretresel Nemci lan razdejali in požgali vasi brez vsake provokactje."
asovi iz
PB08TK1A
PROSVETA
THE EN LIGHTEMMEirr nr lastnima slo voske narodne podpor nc
Hnifdai m Zdrušano driava (krven Chicege) > teto. I1J0 npolbU. Sl M sa tetrt teta; m
G*. S7.SS iialeMo. »7* aa pol teta; aa	_
Um United State« (eneopt Chlcago) Cook Caamtj 97 M
te
Kropili literarno tmUm (trtico. rrnajo pošiljatelju te r stete)o. te te prilottl
10

State* m m kax Ima site s listami
PROSVETA 2S57SS So. Lavrudale Aro.. Chlcego 21. lUiaole
MEMBER or THE FEDERATED PREM
Datum v oklepaju na primer (June 30, 1M4), poU-f vi na naslovu pomen i, da vam je a tem datumom potekla naročnina, vite te pravočasno, da se vam list nc ustavi.___
imena Pono-
V Italiji se čisti	1
Uspešna invazija Hitlerjeve "evropske trdnjave" s strani anglo-amerišklh sil je povsem zasenčila vojaške in politiene dogodke zadnjih dni v Italiji, dasi so važni. Važni so za zaveznike in prav tako za italijansko ljudstvo,
Po zdrobitvi naeijskih sil pod Rimom je nacijska armada v Italiji na'zapadnem sektorju popofhoma skrahirala. Umikala se je v velikem neredu in demoralizaciji tako naglo, da je zavezniške sile skozi več dni sploh'niso mogle dohajati. Proti severni Italiji je potiskana tudi na središču in na Vzhodu ob Jadranu. Da se bo nekje skušala ustaviti—če prej ne, ob Piavi, na vsak način pa, ko doseže vznožje Alp—je gotovo. Ampak nacijske horde so v Italiji dodelale. To seveda še ne pomeni, da je vojna v Italiji že blizu svojega konca; vleče se lahko še mesece.
Ntc manj, ali pa še bolj važne so politične spremembe, politično čiščenje v.Italiji. Po padcu Rima ni kruljavemu italijanskemu kraljicku Emanuelu kazalo drugega, kot da se odjpove kroni. Svojo "besedo" je držal zato, ker se ni mogel upirati. Sploh bi bil slrmoglavljen že lani, da ga ni obvarovala tista zavezniška meše-Uiska politika, ki se je najbolj bala—revolucije s strani italijanskih mas.	~	~ ~7~
Ta stiah ae vedno obstoji. Zato so tudi zmešctariU, da je kruljav« Emanuel zapustil naslednika v osebi princa Humberta, ki je bd pod Mussolinijem vsa leta vnet fašist. Ker je tudi bodočnost Humbertove krone šteta, hočejo konservativne sile v Italiji in med zavezniki obvarovati Savojsko dinastijo s tem, da postane Italijan« .ki kralj Humbertov šestletni sinček, ki naj bi "vladal" po nastavljenem regentu. Ampak se nam zdi, da 1» tudi ta igra izpodletela, kakor hitro bo v Italiji prilika za pošteno demokratično revolucijo.
Po padcu Kima je padci tudi maršal Pietro Badoglio, ki je po ma.sakriranju neoboroženih in revnih Abesincev dobil naslov "grofa Addrs A babe," ne samo maršalskega čina. Z zrušenjem Mus-solinija se je zrušil tudi ta Badogliov grofovski naslov, čin "maršala" se ga pa še drži. Ta čin mu je Mussolini podelil "do smrti" in obenem tudi "do smrti" povišal letno plačo za lepe tisočake. Zato mu je Badoglio tudi zvesto služil pri napadu Albanije in Grčije in potem, ko se je Musso odločil, da zasadi nož v hrbet Franciji, ko je ta že ležala na tleh skoraj do smrti ranjena. V vseh {eh italijanskih imperialističnih eskapadah ie bil Badoglio šef Musso-linijevega generalnega štaba.	•
Po padcu Rima se je Badoglio hotel še dalje obdržati na čelu pro-vlzericne vlade. Mislil je, da bo lahko snedel besedo, katero je dal po formiranju koalicijske vlade. Pri tem je imel zaslombo tudi pri zavezniški vojaški in politični oblasti v Italiji, kajti čitali smo, da mi ga zavezniki skušali protežirati. Želeli so, da on še naprej na-čeluje koalicijskihladi- 4nenda zato, ker se je iz fašista spremenil v "demokrata." kakor tudi princ Humbcrt in več drugih polno-krvnih fašistov med italijansko buržvazijo.
Toda, k« i;a je "novi kralj" Humbert po padcu Rima pooblastil, naj formira novo vlado, so koalicijske stranke Badoglia kratko-
malo zavrnile m zahtevale njegov odstop. Tej zahtevi se Je moral pMiati tudi "kralj" brez ugovora, kakor tudi zavezniška diplomacija
Badogliovo mesto je dobil 70-letni Iyanoc Bonomi, ki je neke vrste liberalec. On je kompromisni kandidat in po padcu Musso-linija m- je pridružil politični skupini, ki si jc nadela ime italijanske delavske stranke.
To je šele pričetek političnega čiščenja v Italiji. Npva koalicijska vlada lx> tudi v bodoče imela zelo omejeno oblast, kujti gospodar Italije so zavezniške vojaške in politične sile. In dokler te oetunejo v de/eli. toliko tasa tudi nI misliti na kakšno demokratu n<» revolm ijoJ ki bi pometla z itulijanskim fašizmom.
PROTEST DRUŠTVA SDZ
CteveleadL O. — Drufttvo Slovan št. 3 SDZ je na tvoji redni eeji dne 17. maja t 1. vzelo v pretres med druaimi zadevami tudi dnevne napade na Sansa in Sansove izvršne uradnike. Ker je to društvo član SANSa in tudi J PO, je dolžnost društva, da odločno stoji za stvarjo, katero pomaga graditi in jo denarno podpira. Zato članstvo našega društva najodločneje obsoja raz-dirače sloge, ki nam je baš sedaj potrebna bolj kot kdaj prej.
Dalje naše društvo obsoja podle in zavite napade na .častnega predsednika Sansa Louisa Adamiča, Aa predsednika Sansa Et-bina Kristana in zadnje čase tudi na drja. F. J. Kerna. Naše društvo tudi obsoja nesramno zavita poročila patra Ambrožiča in urednika A. D. J. Debevca. Napadi priobčili v A. D. in A. S. imajo prozoren namen škodovati SANSu in njegovim uradnikom.
Vsled tega vas opozarjamo, da prenehate z napadi. Ako ne morete ali nočete sodelovati, pustite, da gre Sans svojo pot, vi pa pojdite svojo. SANS naj še nadalje dela za samoodlocevanje našega naroda v stari domovini, vi pa lahko delujeta za kralja in belgrajsko glavnjačo!
Za društvo Slovan št. 3 SDZ:
John Pollock. predsednik.
Stephen Lunder. tajnik.
Ludvik Medvofek. blagajnik.
PO OBISKU V DETROITU
MUvraukee. Wte. — Dobil sem dva tedna počitnic, ki sem jih porabil v svoje zadovoljstvo. Že dolgo sem imel v načrtu, da obiščem prijatelje v Detroitu, to pa se je uresničilo šele letos, namreč sedaj, ko primanjkuje na vlakih prostora.
Kakor rečeno, tako je bilo storjeno. S Frankom Urankar-jem in z njegovo ženo, ki živita v Kenoshi, Wis., smo se zmenili, da skupno odpotujemo. Zasedli smo vlak in se peljaliV Chicago, potem pa naprej v Michigan k našim prijateljem. Z vlaka se nam je nudil krasen razgled po razsežnih poljih v Indlani in Michiganu, tako da je vožnja kar nekam prekratka, ko človek zre v bujno zeleno naravo.
Vlak se je ustavil in že smo bili na postaji v Detroitu, torej na našem cilju. Kam sedaj? Bili smo tujci v tujem mestu, vzamemo teksi, da nas pelje do našega končnega^cilja, in sicer k prijateljem, k Tomažu Petričtr in njegovi ženi, s katerima se ninsmo videli že nad 32 let! Do-spevši tja, nas je Petričeva žena Katie prijazno sprejela, četudi nismo več tako mladostni in po tolikih letih iz rojstne domovine. Prisrčno smo se pozdravili in sl segli v roke. Čitatelj si lahko misli, da je bilo to svidenje izredno vesel dogodek. Naj omenim, da je Katie Petrič doma iz iste vasi kot podpisani in Frank Urankar, namreč iz Krašnje pri Lukovici na Gorenjskem.
Petriča ni bilo doma, ker je
delal v tovarni, čim oa je prišel domov, smo ae seveda tudi z njim prisrčno pozdiavili. Tomaž ma<je je izvoren človek, pristna do-' lenjaka korenina, naprodnjak in delaven v delavskem in političnem gibanju.
Prišla je nedelja, torej več časa za razgledovanje po detzoit-skem velemestu, ki je hkrati glavno mesto ameriške avtne industrije (vsled vojne sedaj izde-
ŠE NI POZABLJENO .. SlickrUle. Pa. — Ker mi je
naročnina na Prosveto potekla ppftiljam s tem pismom celoletno Ipročnino za ta list. Jaz namreč ne čakam, da me pride zastopnik spomnit, naj ponovim
lujejo bojno orožje). Nato smo naročnine* fc* je potekla Kdor
Boj proti volilnemu davku
C* piav *» ju/m leakcionarci zadnjič v senatni zbornici kongresa ponovno rešili svojo buibotisko "demokracijo" s "filibustrom," so s tem le p»Mlaljs.»ii boj /a odptavo volilnega davka v južnih državah. S svojim zadnjim "filibu*trotn" ali obatrukcijo so uspeli po zaslugi hipokriUčtnh republikancev, ki so |»item prišli na dan z izjavo, do ko /a odprav<> te^.t davka z novim dodatkom k zvezni ustavi.
To je seveda le kamoflate in umazana |Militična pote/a republikancev, s katero In k i |o umitih ti zamorske glasove za svojo listo pn j« m oskih \ Mvah Amuul voditelji ra/nlh zamorskih on:a <
niza« Ij c«< tak"j |*>karali, da zamorci tej nakani ne bodo nasedli.
Ameriška unija /a civilne »vob<«Wcme sedaj poroča, da sc bo la lx»j proti volilnemu il.ivku nadaljeval pied zveznimi seališči. Na
o klopnem vIimu v Houitoku, Vn^inia. je bi laže'vložena tožba za i.Klno i a/velja vi jen ji dr/a v nega volilnega davka: Več enakih tožb
lxi vloženih tudi na drujjih okrožnih sodiščih na Jugu.
Ha/ne organizacij« ki se bore za civilne sv«»t>odjU'inc, so se odločile /a ta ko»uk. ker uoajo, da l*» zvezno vrhovno sodišče spremenilo sv..j piejšnp odlok tn proglasilo te vrste zakonodajo kot ne-veljavno k« r \c v konfliktu z zvez.no ustavo •
* i
To domnevo ograjo na dejstvo, da je državno vrhovno sodliče v Virginlji odločilo, da je hi| ta s|x»rnl zakon sprejet, ne kot davčni vir dišave, marvjje zato, da "belopofttna rasa ostane na krmilu.**| Unija /a < ivilne svohodščine pa metra, da /ve7no vrhovno sodišče ne bo podprlo te rasne teorije in metli, da bo rn/veljavilo te uatevne zakone.
obiskali naše znance in prijatelje. Avgust Plat. brat Katke Petričeve, nas je peljal k družini Martina Men t ona, katerim gre zahvala za prijaznost Obisk je bil namenjen tudi Pavlu O-cepku, ki pa ga ni bilo doma. Nato smo se odpel iali v Slovenski narodni dom (cesto sem poza hi 1) na južni strani mesta. Tam smo se aefetali z mnogimi prijatelji in znanci, s katerimi smo nekoč kopali črni diamant v raznih državah te dežele. Reči moram, da imajo lep dom in da se dobro razumejo ter delujejo skupno za akupni napredek naselbine. Le tako naprej: V slogi je moč!
Med našim obiskom v Detroitu sem opazil to značilnost, da imajo vsi tamkajšnji Slovenci krasne domove.
Čas je hitro potekal in morali smo se posloviti od prijaznih in dobrih prijateljev. Najlepša hvala Petričevim za prijaznost in postrežbo za časa našega bi vanj? pri njih, tako tudi Tomažu in Avgustu Platu, Johnu Pla-hutniku in Pavlu Ocepku, ki nam je razkazal mesto. Podpisani in Frank Urankar ter njegova žena se vam iskreno zahvaljujemo, posebno pa Katki Petričevi in Gladu ter njegovi ženi, ki so nas peljali in spremili na postajo. Verjemite nam, da nam bo ta obisk ostal v prijetnem spominu. Upamo, da se kdaj vidimo v Milwaukeeju in da prijaznost \fnemo. Pozdrav vsem Detroitčanom!
John Klopclch. 747.
za
NAŠE AKTIVNOSTI
Detroit, Mlch. — Ne vem, kako bi začela, da se uresničijo na še želje in načrti. Pred kratkim smo namreč Imeli dve seji, eno za pomožno akcijo in eno od Sansa. Sklenjeno je bilo, da izberemo šest članic, da gredo na delo za nabiranje obleke stari kraj.
To smo storili zato, ker se oči vidno bliža čas, da se bo lahko pošiljalo pomoč direktno v Jugoslavijo. Sedaj pa je naša dolžnost, da v ta namen nabiramo obleko, čim pa se pot odpre, bomo lahko takoj poslali nabra no blago na določeno mesto. Zato apeliram na naše rojakinje, da nam pomagajo in da prinesejo obleko in obuvalo v dvorano na John Ave. 17153. Prosim, da ne prezrete te pomoči, temveč zložite v zaboje čisto obleko in obuvalo. Ako treba, bomo dali obuvala popraviti, tako da bo vse pripravljeno za odpošiljatev.
V nedeljo, dne 18.
2. popoldne se vrši Amerikanski slovanski dan v parku Belk Isle Ta prireditev se vrši zato, da izrazijo Slovani svoje simpatije Ameriki in njenim zaveznikom ter da obljubijo še nadaljno pomoč v vojnih naporih. Obenem bo ta prireditev v prid Rooeevel-tove ponovne izvolitve. Govornik bo senator Samuel Jackaoo iz Indiane in častnik ruske ar-Vsi na shod .v nedeljo! * Mary Jurca.
rad čita Prosveto, bo vsak tudi
rad sam poslal novce za naročnino.
Ko sem videla v Prosveti, da je Molek resigniral, so me spUe oblile. Tukaj y Pennsvlvaniji se nič ne sliši, da bi bil kdo proti njemu, ki je bil najboljši u-rednik. Torej br. Molek, pridi nazaj na delo. Mi čitatelji skrbno hranimo tvoje poslovilne besede. Dobro bi bilo, če se bi Molek oglasil v Prosveti s kakšnim člankom
Pred kratkim je prišel na 14-dnevni dopust iz Califormje Joseph Dovjak, ki je pri vojakih že dve leti, in se je dne 29. maja poročil z Mollie Repos, tajnico društva 379 SNPJ. Mlademu paru sikrene čestitke in obilo sreče!
Mary Repos.
OKRADEN NA DOMU
Panama. HL — Upravništvo Prosvete naj mi oprosti, ker sem zaostal z naročnino, to pa zato, ker sem bil okraden ali oropan To se je zgodilo kot sledi: [ Dne 8. junija sta prišla k meni dva domača pobalina in sta me nagovorila, naj grem z njima poslušat radioprogram. Rekel sem jima, da ne grem nikamor kajti bil sem že v postelji, končno pa sta me vendarle pregovorila. Šli smo kakih 150 čevljev daleč od moje hiše, ampak radio ni nič sviral, nakar sem se odpravil domov in sem legel počitku.
Naslednje jutro, ko sem ustal sem šel pogledat po stanovanju Pri kovčegu (kufru) sem opazi železen drog, kar se mi je seveda takoj sumljivo zdelo. Pri je! sem za drog, da si ga ogledam nato pa sem odprl kovčeg. Ka; vraga je to? sem Se vprašal. Niti penija ni bilo več v njem. V gotovini sem v kovčegu imel $15 in daljnogled v vrednosti $10 Vse to je izgpiilo.
Moja naročnina je potekla 6 maja, vsled navedenega pa jo ponavljam šele sedaj. Mimogrede se želim zahvaliti mojemu sinu Johnu Spillerju in njegovi ženi Anni iz St. Louisa, Mo., za darilo v vsoti $15 k mojemu 78. rojstnem dnevu. Tudi njima želim, da bi učakala tako starost brez bolezni.
Jokn SpUler.
ČETRTEK
junija
ENGUSH CHANNEL
ki na
£
ŠE O STAREM NASELJENCU Export, Pa. — Vsak dan berem Prosveto, ker vsak dan prinese nekaj novega, najbolj pa se
mi dopadejo dopisi iz raznih slovenskih naselbin v tej deželi in
res
ee aa Iskre tU v Franciji.
list, ki bi ga morala imeti vsaka slovenska hiša. Mimogrede se želim zahvaliti Tonetu Zorniku, e v svojem dopisu omenil dveh, le ime ni bilo pravilno zapisano. Moralo bi biti Žekar, ne 2akl. Dne 15. julija bo 50 let, odkar z možem skupaj živiva.
Zelo veliko se piše o starem naseljencu, ki je s svojim zanimivim spisom vzbudil zanimanje in sočutje vseh čitateljev. Jaz imenujem starega naseljenca največjega mučenika, ki je postal žrtev slepe justice. Po mojem mnenju bi taka povest spadala v Družinski kolediar. To bi bilo nekaj zanimivega! Popolnoma sem prepričana, da je pisal resnico, poleg tega pa je gotovo še veliko več, kar ni mogel v kratkem spisu omeniti. Kdor ni še nič slabega skusil, menda ne more razumeti njegovega trpljenja, kdor pa je imel kakršnekoli izkušnje sam, bo lahko razumel, da se take stvari dogajajo.
Mnogo nas je, ki smo šli skozi razne križe in težave. Jaz sem na primer imela že pet operacij. Leta 1928 sem bila operirana in pri^knila se je dvojna pljučnica, tako da nisem 28 dni zaužila ničesar kot malo vode Morda bo kdo rekel, da to ni res, da ni mogoče, ampak to lahko sama dokažem.
V Prosveti sem tudi brala, da takih Rožic, kakršna je bila Rožica starega naseljenca, danes ni več. Jaz pa verjamem, da se take Rožice še dobijo, ampak ne pridejo v javnost. Saj tudi o naseljenčevi Rožici ne bi ničesar vedeli, ako je ne bi bil on sam omenil v svojem lepem spisu. Vidite, v življenju se dogaja marsikaj, česar splošni javnosti ni znano, zato pa se dobijo razni neverni Tomaži, ki ne morejo ali nočejo razumeti resničnih dogodljajev življenja.
Lani enkrat sem čitala v Prosveti dopis Uršule Klobučar, v katerem je omenila, kako so na kvaterni petek jedli žgance z ocvirki zabeljene. Naj mi bo dovoljeno povedati nekaj iz nase fare. Naše sosede so bile namreč take goreče tercijalke, kakršne 9e menda dobe marsikje. Ko je nekega večera Mlinarjevo dekle ležalo v sobi, se je zgodilo, da je oče prišel pozno domov in ni hotel prižgati luči, da ne bi hčerke zbudil. V temi je slekel hlače in jih obesil nad hčerkino posteljo, kakor po navadi, nakar ie šel spat v svoje ležišče. Vsekakor ni hlač dobro obesil, pa so padle na hčerko. Ko se je zjutraj zbudila, je zagledala na sebi hlače, se hitro oblekla in brez zajtrka letela v cerkev k spovedi. Spovedniku se je skesano izpovedala, kar se je ponoči zgodilo. Ker je spovednik videl, da je resnično skesana, jo je najprej dobro okregal, nato pa ji je naložil za pokoro, da mora pet goldinarjev prinesti na oltar, kajti Boga sc nc sme za norca imeti.
Naslednje jutro je tista spo-kornica prinesla denarnico in jo položila na oltar, se skesano poklonila in ponižno odjadrala v svoj prostor. Seveda je tisti spovednik komaj čakal, da se jc maša končala, nakar je pograbil denarnico in jo nesel v zakristijo. Z veseljem jo je odprl in gledal, kje je denar, pa ni bilo nič v njej. Takoj je ministrantu naročil, naj pove Mlinarjevi punci/ da mora takoj k njemu v farovž. Ko je prišla, jo je okregal, da je Boga za norca imela, ker je prinesla prazno denarnico namesto peta k a Ponižno je
k vorila, da 10 bile tiste hlače
prazne in kadar bo župnik govoril z Bogom, naj mu jaove, da ni bilo v tistih hlačah nobenega cvenka.
Lep pozdrav vsem onim, ki dopisujejo v Prosveto. . Ltpu je nam, ki samo beremo, težje je ^nim, ki pišejo. Samo tega ne smemo pozabiti, da Barbičevo pero se ne sme zlomiti, ampak mora še nadalje pisati!
Emma Žekar. Štajerka.
BESEDA O KVIZLINGIH
Ročk Springs. Wyo.—Človek se res vedno uči tega in onega. Jaz sem se na primer iz A. D. "veliko naučil", kako znajo po-tvarjati resnico, kako znajo napadati poštene ljudi, ki se trudijo, da se odpravi krivica. V nobenem drugem listu ne vidim kaj takega, razen nekaj malega v Trunkovem N. S. Seveda je največ izpod peresa patra Ambrožiča, ki se razume na zavijanja. Kar se tiče poročila sloven-skega "naprednjaka" v A. S., je vse skupaj hudobna laž.
V starem kraju je vojna v vojni. Naši ljudje se borijo proti tujemu in domačemu sovražniku, zato se je kaj lahko zgodilo, da so jpartizani kakega petoko-lonskega izdajalca oklofutali, v A. D. pa so naredili konja iz komarja. Takrat,.ko je bila Jugoslavija napadena, smo vsi verjeli, da se bo Mihajlovič Nemcem postavil po robu, obrnilo pa se je tako, da je z njimi celo sodeloval z namenom, da zatre ljudski upor, ki so ga organizirali jugoslovanski partizani. Draža pa se še sedaj skriva po srbskih gorah in napada partizane. Vlada, Peter in razni ministri so pustili ljudstvo na cedilu ter pobegnili na varno, dočim je ljudstvo samo ustalo in se že tri leta bori proti tiranom.
Medtem so Nemci napadli ruskega Brdavsa, ker so mislili, da jim nihče več nič ne more. Kako grdo so se nemški "nadljudje" zmotili, je sedaj jasno kot beli dan. Žilavi ruski narod jih je pregnal s svojega ozemlja in sedaj se je že pričela bitka z vseh strani, ki bo v doslednem času nacije prisilila, da se brezpogojno podajo.
Na evropskem kontinentu se je v z^lnjih štirih letih pojavila cela vrsta kvizlingov v skoro vsaki podjarmljeni državi. Tudi mala Slovenija je dobila svojega kvizlinčka v osebi generala Rupnika, dočim ima Hrvatska svojega kviziinga Paveliča in Srbija kvizlinga Nediča. Ta trojica s svojo izdajalsko sodrjjo skuša zatreti ljudski upor, ampak ne bo uspela. To so na hraber način pokazali jugoslovanfla partizani pod vodstvom maršala Tita, ki sc borijo kot levi prof tujemu in domačemu sovražil. To borbo partizanov v Jun<*>lj" viji občuduje ves svet in zavetniki nudijo partizanom p«moč kar je pač velike vrednosti. k<r je hkrati priznanje njihove sile in borbe za pravice.
A. D. je prinesla nekakšne j mišljene Izjave slovenskih] strank—vse brez podpisa Tif'^ izjave so se seveda skuMr * nemški kuhinji, slovenski kvi/-lingi na jih širijo po svetu-f* svetu širijo nacijsko propa a^* in jo priobčajo v tej svobodi* deželi, ki sc bori proti nase®* skupnemu sovražniku, proti "J* ci fašizmu, s katerim slovenj kvizlingi sodelujejo!
Urednik A. D. ima v želodi zlasti L. Adamčia in pa Etbini Kristana, ker se borita P^1' kvlzlinški reakciji. Za tarčo * je vzel ta dva kremeni ta snacf ja, ki vodite borbo v pral ***** (talja aa t. »trani )
Kratek sprehod po Norveški
(Se nadaljuje.)
Treznost in goatoljubje
Na Norveškem vlada pkvima prohibicija. To se pravi, da je Eri dovoljeno zauzivanje alkoholnih pijae- Vina tako ni, pivo " je iz prohibicije izvzeto brez Uakc škode. Tu je vprašanje aania.in špirita. Ta stvar je Zlobna norveški naklonjenosti L^im duhovnim sektam. Zaupanje špiritnih pijač je bilo L-od za uvedbo okvirne alko-Ibolne prepovedi. O prepovedi odločujejo občine same. Tako Laš primere, da je v tej občini »uživanje alkohola sploh prepovedano, v. sosedni dovoljeno, fv drugi omejeno na določene dni v tednu.
. po naših pojmih ljudsk/e avtonomije bi bila to skrajno dvomljiva omejitev, po norveških pa Je. Tam so občine po 1000, 3000 in še več kvadratnih kilometrov nekaj navadnega, zato je tihotapljenje iz ene občine v drugo ge le zamudna, temveč tudi draga zadeva. V Oslu točijo špirit vsak petek od šestih zjutraj do festih zvečer. In tedaj vidiš pred prodajalnami nepregledne kače interesentov, pripadnikov vseh slojev . . . Zdravnik dr. Langset, specialist za pobijanje na Norveškem telo razširjene jetike, me je že rctji dan izkopal iz hotela. Mo-sem se preseliti k njemu. Go-toljubnost je namreč splošna na-■odna lastnost vseh Norvežanov. Umor koli prideš, ne boš le je-lel, temveč tudi moral spati, če i čas količkaj dopušča. Langset n njegova soproga pa sta naravnost izredno ljubezniva go-ititelja. Razen sobe in postrež-ie, ki jo uživam, moram vsak lan vsaj večerjati z njima. Ker e ravno julija, segajo severne iele noči tudi do Osla. Okrog lolnoei je malo mraka, sicer pa lan ne neha. Menda je stara res-lica, da ob trajanju belih, svetih severnih noči ljudje zelo ma-o pijejo. Zato pa temveč pijejo »zimi, kadar nastopi večna ali rsai dvajseturna severna noč.
If belih nočeh
Večerja je blizu polnoči. Lang-t res presneto malo spi. Med Kljo pijemo pivo, vsak dan dva, ri litre. Po večerji ostaneva z dravnikom sama. Njemu se še f da spati, zato se ponovno za-kava k pivu. Ob treh zjutraj ie spanec že hudo stiska, Lang-pa je, kakor da bi se pravkar rebudil iz spanja. Ker mu pivo ■ gre več, privleče iz pmare ne-j steklenic. Žganje, likerji, mgsct posebno hvali žganje, otem pijeva do petih. Žganje je o hudičevo olje. Čeprav je zu-»] svetlo kakor podnevi, vidiš - zvezde. Tega vraga Norveža-> kuhajo iz krompirja ali kaj. • namreč dovolj, da stvar neonsko peče, temveč šenečlove-»smrdi.
Ob petih se začnem jaz resno uJati, dokler me naposled spale ne premaga in obsedim kar 11 Mu za mizo. Ob šestih me gostitelj že spet trese za ra-t
"He. zaspanec, aH ne vidiš, da sonce uloda v sobo!" In i»itein se stvar nadaljuje. Irn '"-'t prazne so steklenice, n tre/nej^i se mi zdi prijatelj Ob osmih se začenjajo 1 'linacije . . . "ako : r<. za n0čj0. Jaz se ■kori,., držim pokonci, prijaz-ktorju pa ni nič in je 1"ko svež kakor jaz opol-uiem se na ta način, da knvaj spat v neki hotel, 1 'jemljem postelj za ne-Končno ne zdrži m več ' "lim iz Osla, naj bo ka-Vedno mi prihajajo na (nti. ki hodijo k Lang-!utrnjih urah . ..
^•mokraeija ln tikse 1 liha tipična skandinav-'''kracija. Nekaj, česar " »arno. Priljubljeni kralj ' " ne z ulice v krčmo in * 'Inici okrepča s pivom k drug gost. Otroci pre-"Inika Olafa se drsajo mr šranskimi otroki po gradom, ki stoji sredi Koraj vedno so na vladi demokratt Skoraj var f>"ne mi v njihovih ro-''nt uživajo najmanj ta-eravo, kakršno jo ime->ina Hrvatska. Zaradi
tir;
Ut
t Ii
Ni.
velikih razdalj je na Norveškem avtomobil splošno prometno sredstvo. Menda pride že na vsakega enajstega človeka po en avtomobil.
Ceste so izvrstne, taksiji poceni in so na razpolago v zadnji gorski vasi. Potem potuješ. Skozi prvo občino gre brez zaprek, ko pa hočeš prekoračiti mejo sosedne občine, te zaustavi ogromna zaprta lesa, za katero stoji oseba z uradno kapo na glavi.
"Prosim, vozna taksa za vstop v občino tako in tako!"
Občinski varuhi so gola vljudnost. "Koliko?"
"Pet kron, deset kron, dvajset kron . . ."
Pa je na vsak način laže z občinskimi samoupravami kakor pa s samoupravami pašnikov, na katere se občine navadno delijo Kmetije imajo ob cestah navadno ograjene pašnike, ki se na ceste prav nič ne ozirajo. Edino državne ceste, ki pa so redke, ne smejo biti pregrajene s plotovi. K sreči so na Norveškem kmetije silno razsežne, toda ker je vse sila razsežno, se zgodi, da moraš pri potovanju skozi dolge doline neprestano skakati raz voz ter odpirati in zapirati lese.
Norveška je bila do nedavna dežela trdovratnih delavskih bojev. Na Norveškem je bil po prvi svetovni vojni najdaljši štrajk v Evropi, trajal je nič manj ko dve leti. Štrajkali so splavarji v dolini Jarena. Najvažnejša panoga norveškega gospodarstva, lesna industrija, je pri transportu lesa po večini navezana na splavarje. Šele po dveh letih so napravili kompromis.
Po dolini rake Glome.
Pokrajina Hedemark je tako velika kakor kraljevina Danska. Leži za švedsko mejo in je kljub južnemu položaju najmrzlejša pokrajina na Norveškem. V okraju Trysil doseže mraz včasih do 60 stopinj pod ničlo.
Vozimo se iz Osla proti Hama-ru. Na levo vidimo Eidsvol, hišo, v kateri so norveški stanovi pred 120 leti proglasili odcepitev od Danske in federacijo s Švedsko. Potem se vozimo več ur mimo jezera Mjosa. Po obronkih hribov se razprostirajo kmetije kakor pri nas. Le konture črnih gozdov so ohsežnejše, neizmernejše. Dolina reke Glome, glavne norveške reke, ki je dolga ko naša Drava. Popotovanje z norveškimi železnicami je prijetno. Ker iz Osla do Amata ni več kakor kakih 300 km, si ne rezerviraš sedeža. Toda ko vstopiš v vlak, je zasedeno vse do zadnjega kotička z — rezerviranimi sedeži. Norvežan noče potovati v negotovosti. Dobesedno nimaš kam sesti. Tedaj zapazijo potniki, da si tujec, in že se dvigne cel kup in ti nudi prostor. Vljudnost Norvežanov do tujcev je nenadkri-ljiva. Daljše ture lahko prespiš, kajti tudi potniki tretjega razreda imajo spalne vozove, ki se od naših v prvih razredih nič ne
razlikujejo. In spiš neverjetno poceni, za tri, štiri krone vso noč.
V Elverumu je muzej. Vas iz doline Glome od početka, ko je prvi Norvežan začel kopati kamnito zemljo, pa do tistega časa, ko je zamenjal leseni plug z železnim. Dekleta v narodni noši ti razkazujejo znamenitosti. Nato gre pot dalje ob temni G lomi.
Amat. Tipičen norveški kraj. V dolino Glome se stekajo tri druge dolge doline. Le dolina Rene, ki priteče iz velikega, samotnega jezera istega imena, je dvajset kilometrov daleč obljudena, dve drugi pa sta zapuščeni, pokriti s temnimi gozdovi. Cerkev, lesena, krasna enonadstrop-na šola s centralno kurjavo in vsem komfortom—lesena, vse iz lesa. Ob Glomi je velika tovarna celuloze. Naokrog raztresene lepe, prostorne hiše delavcev. Prostranost, kultura dihata vsepovsod.
Dobra večerja in težka skrbi
Zvečer sedim za mizo v hiši slučajnega znanca Karlsenu. Spet sem gost. Jemo, mnogo jemo, slanike v omaki, ki so krasna stvar, potem neko parjeno meso, napravljeno meni na čast. Najbrž je konjsko. Nato krompir, jagode, cele sklede jagod s smetano in sladkorjem. Le pijemo ne. Karlsen ni kakor drugi, on ne pije.
Čudim se prostornosti hiše in udobnosti stanovanja. Menda štiri sobe s pritiklinami, vse snažno, belo. In družina šteje komaj pet članov. Okrog hiše vrt.
"Ali si hišo podedoval?" ga vprašam. ' '
"Ne, pri nas je drugače. Po večini smo organizirani pri strokovni organizaciji. In ta nam gradi hiše. Kadar se oženiš in si hočeš postaviti ognjišče, pa ti strokovna organizacija postavi hišo. Zato pa plačujejo vsi člani v poseben stavbni fond. V tridesetih letih bo hiša moja last, če som zmogel redno odplačevanje. Toda izgledi so slabi, nekaj let sem bil brez posla. Tako gre večini, ki smo si jHosUvili lastna ognjišča po zadnji svetovni vojni. Hiše so prav za prav last sindikatov, mi pa odplačujemo, kakor najemniki . . ."
Torej tudi tu ni vse z rožicami postlano. Čistega zraka pa je vsekakor dovolj v teh prostorih.
Naslednji dan se vozim proti Gromdalenu, pokrajini, kjer jc živel Bjornsterne Bjornson.—T.
' (Konec)
Nemci se trenirajo
za upad
London. (ONA).—Nemci so po najnovejših poročilih začeti vež-bati vzhodno pruskq prebivalstvo v gerilskem bojevanju za slučaj zavezniške okupacije Vzhodne Pruske.
Poljski časopis Dziennik Pol-ski, glasilo poljske begunske vlade, piše, da je bil major Koe-nig postavljen za vodjo posebne gerilske šole v Kistrynu. Dijaki te šole se vežbajo v borbi mož proti možu in v podtalnih taktikah.
lz partizanskega
tiska
(Članek jc izšel v partizanskem listu Vestnik 7. jan. 1944)
Našo začasno vlado in ves njen pokret za osvobojen je domovine je Purič imenoval "teroristično" in izrazil obžalovanje, da ni mogla njegova vlada biti v stiku z narodom, da ga obvesti.
Pa kaj bi bil liotel Purič razjasniti nagemu ljudstvu? Ljudstvu je situacija popolnoma jasna. Na eni strani okupator s svojimi služabniki ustaši in čet-nikl, a na drugi strani ljudstvo praznih rok s partizansko vojsko. Vsi izdujulci, pa naj se imenujejo Pavelič, Nedič, Hup-nik ali pa begunska vlada s svojim Dražem, spadajo za narod v eno vrsto, ker so stali z okupatorjem na eni strani bariktid, narod in njegova vojska pa na drugi strani.
Na tu način narod ne dela nobene razlike med Nedičem in begunsko "vlado", pa tudi okupator je ne napravlja. NediČeva vlada priznava za šefa vlade kralja Petra in begunska "vlada" prisega na istega kralja. Potemtakem sta dve kraljevski vladi: ena v Belgradu—Nedičeva—a druga v Kairu—Puričeva. Toč-nejše: Hitler ima dve ekipi: eno v Belgradu, drugo pu v Kairu.
V takih vprašanjih Hitler lomi preko kolena in hoče imeti čiste račune. V Rumuniji je moral odstopiti kralj Karol in na njegovo mesto je prišel njegov sin Mihael. Na Češkem ni na čelu države Beneš, nego Hacha. V Franciji je odšel Lebrun in prišla sta Petain in Laval. Na Nizozemskem vlada ne prisega kraljici Viljemini, nego Hitlerjevemu governerju.
Sumu pri nas obstoja ta čudež, da Nedičeva in begunska vlada priznavatu istega šefa države— kralja Petra, a Hitler to dopušča, ker obe služita njemu. Razlika je samo v tem, da je Nediču kralj Peter srbski kralj, a po Puriču jugoslovenski—ali zopet velikosrbski.
Vse te "vlade", od begunske do Nediča so zapisale na svojo zamazano zastavo borijo proti boljševizmu, O&vldno jo, da Je to neumna fraza, ker Je njihov gospodar Hitler resnično v boju proti vsakemu napredku in svobodi, katerih najodločnejši zagovornik je SSSR. Hitler redno ropa in ubiju vse one, kl branijo svoje golo življenje, streho nad svojo glavo. Borba proti boljševizmu—to je zarjaveli trnek, na katerega ne bo nihče nikogar več ujel, niti begunska vlada; in ona sama se zuveda, da doma nima podpor c od nikogar, razen peščice izdajalcev. Zato so njeni člani stalno širili lažni* vesti, da bodo naši zavezniki—in to celo Angleži in Amerjkancl, držali našo domovino leta |>od okupacijo in da ae bodo samo postopoma umikali iz nje, mislec naravno, da bodo ves čas držali
OSVOBODITEV
Naša dolžnost je, da podpremo osvobodilne sile z inves-tičijo v vojne obveznice do naše skrajne zmožnosti.
INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION
UtfčCT?
Na kupik okoatalakov.
na bajonetih begunsko vludo Inj Ji pomagali, da se okrepi. S kakšnimi srečneži bi se učvrstila, to vemo naprej. Moskovsku odločbe, podprte v Teheranu, so potrdile, da bo spoštovana volja ljudstva in da bodo *uvu/.niki skupno pomuguli zasužnjenim držuvum, du popolnoma uničijo fašizem. Te odločbe so zmešale račune begunski vludi, kl je sedaj zoper Angleže in Amerikan-ce. Kot rešilni pas ji ostane samo oguljena fraza borbe proti boljševizmu.
Toda sedaj so minili "lepi časi" konjunkture politične reakcije, ko so zaradi nedolžnih letakov obsojali može, zone lil otroke na 10 do 20 let ječe in ko so v belgrajski gluvnjačl, zagrebških in drugih policijah ob zvokih vesele in bučne godbe na radiju—da bi zagluiill stok mučenih—ljudem so zabijali žeblje pod nohte, lomili rebru in Jih mučili toliko čusa, dokler niso izdahnill v najstrašnejših mukah. In vse to samo zato, ker so ti ljudje govorili ljudem resnico in jim odpirali oči. Tisi I časi so prešli in se ne povrnejo več.
Naši ljudje se dobro zavedajo, kako ogromno hvaležnost so dolžni komunistični stran k L Njena zasluga je, da se Hrvati in Srbi niso poklali do poslednjega moža v bratomorni borbi, ki jo je izzval okupator. Srbi v NDH bi bili ugnjeten! kot narod, du ni bilo te dalekovidne stranka, ki je začela in organiziialu vsta-jo. Temu se imamo zahvaliti, da jc iz krvi in plamenu osvobodilne borbe nastala nova Jugoslavija, ki je po svojem prepričanju, stališču in vsebini čisto drugačna kot ona iz letu 11)40. Zanjo se borijo mo&ki od lft. leta naprej, in dekleta in žene, ki so nekdaj bile prlmorsne ostati dorna, so sedaj predsed nlee AVf.n, NOOa, bolničarkt-vojaki ln oficirji v brigadah, ki jurišajo na bunkerje. Otroci, naši pionirji, so kutliji in nam prinašajo strelivo v /skope.
Proti tej novi Jugoslaviji, Ino /eiohku vlada pMtitavlja skupino ministrskih penzion Irjev, ki so svojimi interesi ln preteklostjo navezani na starci stanj«, ki s« niso ničesar naučili j»a tudi ničesar pozabili, in so se tako še Inilj |x*gre/riili v blato narodoizdaje
Jugoslovanski narodi zidajo in gladijo narodno, demokratično | in federativno Jugoslavijo, kjer ne bo not>en*ga narodni ga as ti I tanje, niti aoclalnegs izkorišča I vanJa, kjer bodo ljudje živeli V I sreči in obilju. Narodi Jugosla r vi^r bodo sami odločili o svoji ' usodi. Narodi v Jug«»slavijl so t' \ dobili vajeti v svoje roki ln Jim i j jfh ne bo oihee nikdar mogel Iztrgati Iz rok
Dr. Rado Prlbl/sevlč. član začasne vlade Jutf<*l»viJe.
ZOJSA 1
Nekaj iz Francije
Zurieh, Švica. (ONA) - Francoska industrijska produkcija je biln reducirana skoro na j>o* lovlco od letu 1938, kot se vidi iz prve oči vidno avtentične statistike objavljene v Franciji od začetka nemške okupacije.
V poročilu,, ki Je bilo objavljeno v znanstvenem časopisu v veliko zudrego nemškim oblastem, sta dva znana francoska ekonomu izračunala, da jo bila produkciju ob koncu leta 1043 manj nego ft&Ve tiste pred petimi leti.
Je zanimanja vredno, da medtem, ko so skupno številko padle, jo proizvod surovin kot premoga, železne rudo, svincu in boksita šel višje nego leta 193B. Ti izdelki ho nujni nemškemu vojnemu naporu, vendur pa te* ga ta dva ekonoma nista ome-iiilu v svojem poročilu.
Avtorju tega članka sta profesor l.aufen bn iger Iz Pariške univerze, in profesor Sirol iz Touloško univerze, Njihovo porodilo Je bilo objavljeno v mesečniku "Kontemporarnu ekonomska revija," ki izhaja pod piotekeijo vlšijskega ministra zu industrijo, Jeana Blchelon-neja.
Dejstvo, du so Nernel objavili napad na ta članek, nam daje misliti, da so bile nemške oblasti v zadregi.
JCden teli napadov jjoi/.ku&u o-smešiti, češ, kaj še nemški statistični biro ni vatariu napraviti statistiko o U*m predmetu In da so pravo številke neznane Ob istem času |>u so. priznali, da je padec v franeuski produkt a j i v/nemirIjiv, a to, da se lahko pnpiše zavezniški blokadi, ni* pa nemški okupaciji.
Medtem so pn sodelujoči ki o Ki objavili popolnoma diugM^ria I nu odi I a o franeuftk! indubtrijski situaciji. To poročilo, ki Je bilo objavljeno od DfU/tm za eko nomsku in sotijulno puhllkuei te, ki Je glasilo francoske dru/ ta' proizvajalcev, kaže Jako laskavo aliko framoskega ekonomskega stanja.
To poročilo, kat< lega jiiM*e ji iu znan, hvali razumnost fran-roških vojnih industrij |»*l nrmškim vtalstvom,* trt Jako hvali, ko govoil o / v e d a n i h profilih /m francoske mdustri julee. Vendar pa še to poročilo orirna, da Je produkeija tn civilne u|ioialie nu l/redno rilikt višini.
Iz Danciga
Storkholm IONA) Vsi nem-i ški mladeniči od )!> leta pa do vojaške ,»taio»ti V »luneiik«-rt.' okiaju morajo imeetl / ^ojaAko izobrazbo nemudoma.
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljavanjo s 2. struni)
nikov lil v prid našegu ljudstvu v stari domovini za osvoboditev vseli Jugoslovanov in ostalih ljudstev v Evropi. Kajti kdor se bori /a svobodo Jugoslavije, se obenem bori za svobodo vseh ostalih narodov. Upam ln želim, da bi Adamič in Kristan kmalu popolnoma okrevala tur do bi Ae naprej delulu za ljudske interese!
. Danes sem v lokalnem listu videl, da ao zavezniki začeli k invazijo Kruncijc. Po dolgem odlašanju ao napudli Hitlerjevo evropski) trdnjavo ln prvi uspehi so.sijajni. Lahko si mislimo, kako velikanske priprava so bile potrebne, predno ao zavezniki mogli uspešno prebiti Hitlerjevo "atlantsko ateno". Vse vesti o inva/iji pričajo, du bo borba sicer zelo huda, iimpak Hitlerjeva vojna mušina bo končno uničena, ker mora biti uničena!
V	Prosveti se vidi mursikaj zanimivega, zlasti pu so zanimivi dopisi, kl Jih pišejo naši marljivi dopisniki, l.e tako naprej, lojakl, piše naj še nadalje tudi Krank Mar bič, ki vselej kaj zu-nlmivegs pove.
V	bližnjem Su|H»riorju je naglo umrl rojuk Lovrenc Pintur, star b2 let iti doma lz Poljan nad ftkofjo I .oko, /opušča ženo in tli sinove ter več sorodnikov. Nuj dodam, da se tukaj š« vedno delu po šest dni v tednu in tudi več, ako kdo more in hoče.
J. Pintar.
Nehaj o rusko-poljskem problemu
Washington (ONA) ~V Waah-ingtonu pričakujejo, da bo obisk ininistifrkeHu pn-dsi-dnlku Stani* sluvu Mikolaje/yka, kl so ga Združene države |iovubiiu, ugodno |>ogladil nekatere težkoče v poljsko i ottkih oduošajih.
1'oljfeka begunska vlada hoče obdižatl nekatere elemente, kl so snu trii sovjetski sovražnik); sjsir pa tudi obstoja v vprašanju, kl se tiče |H»ljsko-iuske meje.
čeprav ja držuvnl tajnik Kd-vvar d It Stettiniua Jr. izjavil, da nimajo Zdr ulene država mkakih novih predlogov, Ualo nedvomno realistično razpravljali o |Hiljski ixaiočnoati.
MIHAIL ARCIBASEV
SANIN
poiiovmii slbm iriiotk
,	(Nadaljevanj«)
"Mislim, da bi lahko postavili mizo na sredo sobe," je rekel debeli Študent.
Takoj bom," je zopet začel hiteti Solovejčik in prijel za rob mize v onemoglem napenjanju.
"Svetiljko . . . svetil j ka bo padla!" je zavpila D u bova.
"Ah, nikar se ne silite, kamor vas ni treba!" je nevoljno udaril debeli študent s pestjo po kolenu.
"Dajte, vam bom jaz pomagal," se je ponudil
Sanin.
"Prosim, prosim," je v naglici silno nerodno izgovoril Solovejčik.
Sanin je porinil mizo na sredo sobe in pri tem so vsi bog ve zakaj pozorno gledali njegov hrbet in rame, ki so se lahko premikale pod tenko srajco.
"No, Hožijenko, vi bi morali kot inicijator govoriti otvoritveni govor," je rekla bleda brezbarvna Dubova in po njenih razumnih, nelepih očeh je bilo težko razumeti, ali govori resno ali se hoče iz debelega študenta norčevati.
"Gospoda," je povzdignil glas Hožijenko in izpregovoril v maslenem, a neprijetnem baritonu, "gotovo že vsi veste, zakaj smo se zbrali in zato lahko izhajamo brez uvodov . . ."
"Jaz pa za svojo osebo prav za prav ne vem, zakaj sem se zbral, pa naj bo," se je smehljaj !e oglasil Sanin. "So pravili, da bodo imeli tu pivo."	<1
Hožijenko se je malomarno ozrl čez svetiljko nanj in nadaljeval:
"Namen našega krožka je potom vzajemnega branja, debate o prebranem in potom samostojnih predavsnj . . ."
"Kako to mislite, 'vzajemnega' branja?" je vprašala Dubova in zopet ni bilo mogoče razumeti, ali je vprašunje resno ali posmehljivo.
Debeli Hožijenko je neznatno zardel.
"Hotel sem reči, potom skupnega branja . . . Torej namen našega krožka je, da na ta način ugodno pospeševajo izobrazbo svojih članov razjasni individualne nazore in da pospeši v našem mestu ustanovitev političnega krožka z cs-deškim (socialno-demokratskim) programom ..
"Aha-a!" je zategnil Ivanov in se smešno po-prsskal za vratom. /'Kam pes taco moli."
'Toda to pride pozneje ... v začetku si ne bomo stavili takih širokih . . ."
"Ali ozkih," ga je zopet prekinila v svojem nenavadnem tonu Dubova.
. . nalog," je nadaljeval debeli Hožijenko in se delal, kakor da bi ne slišal, "ampak bomo začeli s kovanjem programa za branje, za kar predlagam nameniti današnji sestanek."
"Solovejčik, ali pridejo vjišl delavci?" je vprašala Dubova.
"Kajpa!" je odskočil s svojega mesta Solovejčik, kakor da bi ga kdo vščipnil, ter priskočil k rijej. "So že šli po nje!"
"že gredo," se je resno in pazljivo oglasil Sa-frov, ki je celo nekako bogoslužno poslušal, kar je govoril Hožijenko.
Za oknom sc je čulo škripanje vratic in zopet hripavo lajanje psa.
"Gredo!" Je nopojaanjivo navdušeno zavpil Solovejčik in sunkoma skočil iz sobe.
"Sultan , . . ti-ho-o!"\je zavpil na stopnicah, da je šlo skozi ušesa.
Začuli so se težki koraki, govorjenje in kašelj. Vstopil je črnikast in grd tehnik, majhen, zelo podoben lložijenku, za njim sta pa v zadregi in nerodno prišla dva človeka s črnimi rokami v suknjičih, oblečenih na umazanih, rdečih srajcah. Eden je bil zelo visok in auh, brez brk, bledegu obraza, ki so dolgoletno, po-
dedovano pomanjkanje hrane, večne skrbi in večna jeza, prikrita na dnu tlačene duše, vtisnila nanj svoj mračni in bledi pečat. Drugi je bil korenjak, širokih pleč, kodrastih las in lep in je gledal kakor kmečki delavec, ki prvič pade med tuji, mestni svet, ki se mu zdi še smešen. Za njima je postrani pridrsnil Solovejčik.
"Gospoda, tu so ... Je zmagoslavno začel.
"Ah, tukaj ste!" ga je iz navade prekinil Hožijenko. "Na zdravje, sodrugi!"
"Piscov in Kudrjavij," ju Je predstavil tehnik.
' Vsem se je zdelo čudno, ko so videli, da je Piscov bradati in lepi korenjak, Kudrjavij pa suhi in bledi delavec.
Težko in previdno stopaje sta obšla vso sobo; stresala sta roke, ki jih jim je večina ponujala nekako posebno obzirno, ne da bi pri tem sključila prstov. Piscov se je v zadregi smehljal, Kudrjavij je pa tako premikal svoj dolgi in drobni vrat, kot bi ga tiščal ovratnik pri srajci. Nato sta se usedla skupaj pri oknu zraven Karsavine, ki je sedela na njem.
"Zakaj pa ni Nikolajev prišel?" je nevoljen vprašal Hožijenko.
"Nikolajev ne more," je obzirno in spoštljivo odgovoril Piscov.
"Pijan je, Nikolajev, kakor klada," ga je nenadoma mračno prekinil Kudrjavij in hitro premikal vrat.
"A . . ." je nerodno pokimal z glavo Hožijenko.
Njegova nerodnost se je bogve zakaj zazdela Juriju zoprna in hipoma je začutil v debelem študentu svojega osebnega sovražnika.
"Torej boljši del si je izbral," je pripomnil Ivanov.
Pes je zalajal na dvorišču.
"Se eden," je rekla Dubova.
"Ce ni že policija," je navidezno malomarno pripomnil Hožijenko.
"Vi bi pa strašno radi videli, da bi bila to policija," se je takoj oglasila Dubova.
Sanin ji je pogledal v razumne oči n*a grdem obrazu, ki so ga kljub temu milo obrobljali svetli lasje, spuščeni čez ramo, in si je mislil:
"Ampak izvrstno dekle!"
Solovejčik je hotel skočiti, pa se je še o pravem času prestrašil in se napravil, kakor da bi hotel vzeti cigareto raz mizo.
Hožijenko je zapazil njegovo kretnjo in rekel, ne da bi odgovoril Dubovi:
"Ali ste dolgočasni, Solovejčik!"
Solovejčik je močno zardel in zamižal; oči so mu za trenutek postale žalostne in zamišljene, kukor da bi končno šinila v njegovo plašno in megleno glavo misel, da njegova želja, da bi ustregel vsem in jim pomagal, nikakor ne zasluži, da bi jo tako rezko odklanjali.
"fustite ga vendar pri miru!" je nevoljno rekla Dubova.
V sobo Je hitro in glasno vstopil Novikov.
"No, jaz sem tudi!" je rekel in se veselo smehljal.
"Vidimo," mu je odgovoril Sanin.
Novikov se je v zadregi nasmehnil in pri stiskanju roke mu Je v naglici šepnil, kakor bi se hotel opravičiti:
"Lidija Petrovna ima goste." " "Tako!.'.."
"No, ali se bomo kar tako med seboj pogovarjali?" Je mrko vprašal tehnik.
"Bomo začeli ali kaj . .
"Kaj še niste začeli?" se je razveselil Novikov in segel v roke delavcem, ki so mu naglo vstajali naproti.
(Dalje prihodnjič.)
Lisjak
Ignaslo Sllone
> 1.
Daniele je bil pravkar v svinjaku, da bi pomagal svinji pri porodu prašičkov, ko je zaslišal, da ga kličejo iz trideset metrov oddaljene hiše. Prav močno se je trudil okrog svinje in Je že preje povedal, naj ga nikar ne motijo. Zato tudi ni na klice odgovoril. Njegova žena Kilo-inena mu je že dvakrat ali trikrat zaklicala —Daniele! Nekdo bi rad s tabo govoril! . . . Ker pa se ji ni odzval, je umolknila. Daniele je pripravil vse, da bi se pri porodu vm* lepo izteklo. Toda to so reči, pri kstcri)i nisi nikoli popolnoma gotov. Zc včeraj Je določil za svinjo strogo dieto ln jI še iz posebne previdnosti vbrizgal precej rlctnovega oljs Hal se Je, da bi žival ne zbolela na rajiekl. kar bi povzročilo omrtvitev zadnjega dela. potem bi seveda ne dobila mleka Daniele si je najel /a pomoč Ilergamaska (prebivalec lstoime-nega okraja v severni Italiji pod Alpami) Agostina ki je že nekaj let Uvel v Teesinu (švicarski kanton ob italijanski meji); če-prav jc bil po poklicu zidar, sc
je dal v mrtvi sezoni uporabiti za vsako delo. Porod se je pričel srečno. Prašički so že kakor tri miške prilezli iz krvave odprtine. Agostino se Je ukvarjal predvsem s tem, da bi za vsakega prašička našel primerno ime. Četrta živalic« pa kar ni marala ns dan. Ag<*tino je moral zgrabiti svinjo za rilec, Jo krepko držati, da je Daniele lahko vtaknil z oljem namazano laket v razmesarjeno odprtino, privlekel iz nje četrtega prašička 111 napravil tako pot za ostale.
Tedaj se je začul glas Luise, najmlajše Daniclove hčerke;
—Papa! . . . Nekdo je prišel, ki bi rad s tabo govoril! ,*.',
Daniele je mirno nadaljeval z zavezovanjem popkov pri prašičkih. Moral je preprečiti zastrupitev. Doma je ie povedal, naj ga nikar ne motijo, kajti pri delu mora človek misliti samo na delo. Zato tudi Luisi ni odgo-voril Dan.elc je spravil živali-ce v velik, s slamo postlani zaboj in jih poktil z volneno odejo, meti t en i ko Je Agotttno pospravljal po svinjaku Tedaj pa nc je zacul z pota, ki vodi k svinjaku, glas Sil vije, Daniclove Ntarejie hcei ke
—Papa' ... Tu Je nčkdo, ki bi
lad s tabo covonl! ...
Silvia je prišla v spremstvu šivilje Caterine, stare device iz Florence, ki je že več let prihajala v Minusijo šivat. Preživljala se je manj z izdelovanjem novih oblek kakor s popravljanjem in krpanjem.
Ko je Daniele zagled#l Catc-rlno, se ni mogel vzdržati, da bi ne rekel hčerki:
—Kadi te mc že vso uro nadle-guješ? . . .
Caterina ni bila namreč znana po tem, da bi znala kaj na kratko povedati.
—Caterina bi rada s tabo govorila!—odvrnila Silvia, ne da bi se zmenila za očetov očitek.
Agostino in dekle sta odšla proti hiši, šivilja pa je ostala sama z Danielom.
—Saj vest«, da sem se zmeraj brigsla samo za svoje stvari?— je začela Caterina.
—Te me prav nič ne brigajo!
—Je odgovoril Daniele z malo vzpodbudnim glasom.
—Saj veste, da se v vseh letih, odkar živim tu v Teaainu. nisem nikoli brigsla, kaj počno drugi?- . . .
—Me prav nič ne briga!—je Daniele še enkrat zagodrnjal in krenil proti hiši
Ko Je Caterina dognala, da Je Daniele nc mara poslušati, je
opustila uvod in prešla k stvari:
—Neki italijanski gospod je prišel k meni in mi predlagal, naj postanem špljonka ..
Daniele J« hipoma obstal. Caterine Je globoko zadihala, pričala nato pripovedovati, kako jo Je obiskal gospod, ki gs je nekoč slučajno sračala v neki pisarni y Locarnu. *
—'Toliko let ste že tu v Tes-sinu,"—mi je dejal, "in poznate vse ljudi. Radi vašega poklica so vam odprta vsa vrata. K stotinam družin prihajate v hišo. Na stotine pogovorov slišite. Stari ste in sami; nihče se ne boji govoriti v vaši prisotnosti." "Res je!" sem odvrnila, "vsi me cenijo, ker sem se zmeraj brigsla samo za svoje stvari." Govoril je v tem smislu dalje, končno pa Je dejal: "Če ste pripravljeni zbirati poročila o delovanju nekaterih italijanskih antifašistov, ki žive tu v Tessinu med Ascono in Bellincono (švicarski mesti s pretežno italijanskim prebivalstvom blizu italijanske meje), boste na starost preskrbljeni."
Daniele se je opomogel od začudenja in vprašujoč pogledal Caterino, ki mu je%vse to pripovedovala jokajoč in tresoč se:
—Zakaj pa si prišla s tem k meni? ...
—Kako zakaj? ...
—Sem Tessinec—je rekel Daniele—in vaše italijanske zgodbe me prav nič ne zanimajo. Čemu si prišla k meni? ... Kdo te je poslal k meni? . . .
Devičica je zmedeno zajec-ljala:
—Kako? Že trideset let irte poznate... Veste, da sem si zmeraj na pošten način služila kruh. Veste, ds sem se zmeraj brigala za svoje stvari! . . . -i—Rad bi vedel—jo je Daniele s povzdignjenim glasom prekinil—ali te je poslal kdo k meni? .. .
—Nihče!—je odgovorila Caterina in ponižno pristavila:— Oprostite, prosim, da sem motila; že grem ...
Stopila je na pot, ki je vodila mimo hiše na cesto proti Gordo-lu in Minusiju. Daniele je šel za njo in'čez nekaj časa zopet načel pogovor:
—Če te ni nihče poslal k meni, čemu ki pa potem prišla?
—Hotela sem vas vprašati za svet — je zamrmrala Caterina predse, ne da bi se ustavila.
—Za kakšen nasvet? . . .
—Ali naj gospodovo ponudbo sprejmem ali ne—je dodala starka in obstala.—Kar nič ne vem, kaj naj storim. Sem tako zmedena, kakor še nikoli, odkar živim ... Če sprejmem, bom za služila nekaj soldov, toda s tem, da bi izdajala ljudi, ki mi nikoli niso storili nič žalega ... Če odklonim, bom prav gotovo veljala za antifašistinjo in potem bodo na vse mogoče "načine splet karili proti meni... Trideset let me že poznate; veste, da nisem ne fašistinja ne antifašistinja; veste, da sem si kruh zmeraj služila na pošten način in da sem
se zmeraj brigala samo za svoje stvari . . .
Daniele se je zdel močno zamišljen.
Caterina je v joku zopet nadaljevala pot, on JI je pa sledil. Ob koncu pota je čakal Agostino.
—Čuj—je nenadoma dejal Daniele starki—prav nič se ne boj. Povej Agostinu, kar si meni povedala, in napravi, kakor ti bo svetoval! . . .
Daniele je zrl za obema, kako sta odhajala po poti proti Gor-doli, nato pa se je vrnil v svinjak, da bi oskrbel prašiče.
Neko jutro je delal s hčerko Silvijo v vinogradu v Pergoli, ko je Agostino prvič zopet prišel mimo.
Daniele je nameraval prosti predpoldan uporabiti, da bi obvaroval trte pred trtnd ušjo. Da bi odkril načeta mesta in ugonobil zarajajoče se zajedavce, je odgrnil bolne veje z malo kovi-nasto krtačo. Silvia je stopala za njim in jih obrizgavala z vrelo vodo. Tedaj se je pripeljal mimo Agostino na tovornem av tji, natovorjenem z opeko, in je zaklical Danielu:
—Ti, zgodba se lepo razvija!
—Kakšna zgodba?—je odgovoril Daniele, ki ni tako hitro razumel, za kaj gre.
—Saj veš, tista zgodba—je ponovil Agostino in zakrilil z rokami, medtem ko se je tovorni avto že odmikal. Daniele je zmajal z glavo.
—Tile Italijani so fejst ljudje
—je t dejal hčerki—radodarni impulzivni in drzni so . . . toda klepetajo preveč! . , 4
flDalje prihodnjič.)
Rani mali oglati
POTREBUJEMO
auto-mehanike
zlagatelje in učence 75c do $1.00 na uro, čas in pol z. nadurno delo. Delo 48 ur v tednu Nujna industrija. Povojna bodo<s nost, dobro delovno stanje. Oglas,t« se na: 1900 So. State Street
DVE DEKLETI
za sploino delo v uradu. IzkuSenoit ni potrebna.
WALTHER MEMORIAL HOSPITAL 1116 North Kedzie Ave., Chicago
Vaš spomin
■	ZA •
UMRLIMI:
'. ' ' . '» (,'■ ...
Vaše cvetice
POSLANE ZA POGREBE ' V TOLAŽBO ONIM. KI ŠE ŽIVE
V Proevetl ao dnevne svetovna ln d«lavsk« veeiL A.'l Jih čiiaie vsak dan? .
T-
hrano-steduiva vprašanja za vojno časne gospodinje
Na koliko načinov pomagate vi vladi stediti hrano?
' -
Stric Sam pravi, da vsak Američan potrati primeroma iešo velikega moša hrane na leto. To Je snašalo skupno 21 milijonov ten hrane, ki bi Jo ljudje morali pojesti lansko leto—ogromna lsguba, katero mora vsak lojalen Američan pomagati preprečiti v letu 1944 s tem, da se sniia raztrosi ji vosi t njegovi kuhinji. Zalo ker se vi, gospodinja v vojnem času, ponašate s štedljivo upravo svojega s . doma. mislimo ml, da si boste hoteli vpeti minuto časa sa peedids- * / rek tehle I načinov preprečenja vidne la nevidne hranilne potrate —ln s tem prihranili dragocena Jedila, ki Jih rabijo naši vojaki ln dešela v splošnem. ' * rJ u f - "	, ..	•
Priprava hrane preveč časa naprej preden se J4. poškoduje okus in snkia vitsmine. To gre za soke,
zelenjavo, sadje in meso. Neprivlačna hrana nimu teka— | 1 vidna potrata.	I—J
Predolga kuha selenjave pospešuje nevidno potrato. Da se ohranijo vitamini in minerali, kuhajte zelenjavo hitro v mali količini vode. Najboljša snov je bli- [—I zu lupine, zato kuhajte I I krompir neoljupljen kadar le mogoče.
Jdeso, ki se kuha predolgo, se skrči in omeji porcije. Prava kuha itedl okus in jedilno snov. Pečenka naj se kuha počasi v nizki temperaturi. Praifenje pa f 1 pod hitrim, zelo vročim pla- L—J menom.
Sok. v katerem se Je kukala hrana. vsebuje minerale—ki se lahko
rabijo za omake in juhe. Preostala mast pa naj se hrani za eksplozije.	j
Zgubo vitaminov preprečite s tem. da daste kvarna Jedila takoj v hladilnico. Zapomnite se tudi to, da velika zelenjave izgubi vrednost vitaminov tudi v T j hladilnici, zato je kupite le L_J toliko, kolikor Je rabite v najti 11 j i bodočnosti

Z dolgim osveftanjem selenjave v vodi lsgubite hranilno snov.
Stopi njihovo mineralno ln vitaminsko vsebino. Voda, ki se dril oprane iplnače, zadostuje za I I kuho. Za hranitev v i ta m i- L—J nov—ne vmešavajte zraka v kuhajočo se hrano.
VI KUHATE BREZ POTRATE KADAR KUHATE S PLINOM
V popularnih rečenkah Je veliko resnice, kakor na primer v te), ki Jo poeebno priljubljene med mladino: "You're cooking with geal- To Je ves. ker kadar VI kuhate s plinom, vi rabile EDINO kurivo, ki da ravno toliko toplote, kolikor si Je telite v tistem trenutku. KesUrola tega čistega kuriva vam nudi pravo ekonomij«. tn vam pomaga preprečiti potrato e vrnil kuhinji vselej, kadar pripravljate Jed.	*
jI

Prihodnjič, ko boste v bllftinl Peoplee Ost Nutrttion Centra (4s3s Irvlng Park Rd -44s W. Mrd flft.-lll s m.chigan Ave.). ste vabljeni na poeet. Veraiajte enega netih tsvetbanih "food enperts." da vam pokate kako s plinsko kuho te na več načinov prihranite na vaših jedilnih Isdatkih. KnJtMee In nejboljti ne-sveti o cenenih vojno časnih Jedilih se vam vo Prt kateremkoli Peoples Oas Nutrition Centru.
THI PIOPIES G AS IIGHT AND f O k f C O M P A N Y