Doštovani bralci Oratorijskega cajtnga, udeleženci farovških programov, dragi [entrupertčani! Letošnji časopis je vsaj malo jubilejni. V rokah ga imate že petič! Od skromne razmnoženine se je uspel razviti do spodobnega informatorja dogajanj. Tudi pričujoča, peta številka, prinaša pestro paleto dejavnosti v okviru župnijskega urada, ki pa jih brez Vas zagotovo ne bi bilo. Otroci in mladi so tisti, za katere se je vredno potruditi in jim dati največji del sebe. Mogoče ne bomo želi, a seme je vsejano in če je plemenito, bo nekoč zagotovo obrodilo. Pestro in zanimivo dogajanje se je začelo z oratorijem v prvem tednu julija, nadaljevalo se je na Uskovnici in se zaključilo konec julija v Ankaranu. Seveda se je letošnje poletje razlikovalo od lanskega in verjetno se bo tudi prihodnje od letošnjega. A razlike lahko samo bogatijo. Veseli smo počitnic in dopustov, veselimo se spominov nanje in eden takih je Oratorijski cajtng. Ob tem se lahko spominjamo ne le dogodkov, temveč predvsem prijateljev, s katerimi smo polno in ustvarjalno preživeli del podarjenega nam časa. Ae kdaj, potem prav v takih trenutkih padejo vse starostno, lokalno, mišljenjsko in še kako drugače pogojene meje. Hvala vsem, ki ste preprosto z nami in ki se za boglonaj trudite za plemenite namene. Ne se bat'! in svetopismemska vera Tobita ter sina Tobija naj nas spremljata skozi šolsko in pastoralno leto. Marko Suhi oratorijski cajting RATQRIJ 200W e se bat TQBIT IN NJEGOVA PLEmjNIITA DELA CS> in Tobit ga gre pokopat. Ko se doma utrujen odpravi spat, mu v o~i pade pti~ji iztrebek in ga oslepi. Vendar vere v Boga ne izgubi. Tobija gre v svet @ena Tobita sramoti zaradi njegove pravi~nosti, ki ne prinese ni~ za preživetje, le Tobitovo slepoto. Zato Tobit po{lje sina Tobija k sorodniku Gabaelu v Medijo, da prinese denar, ki ga je Tobit neko~ tam shranil. Tobija i{~e sopotnika in ponudi se mu Azarja. Boj z ribo Tobija in Azarja se ustavita ob reki Tigris, kjer Tobija s pomo~jo Azarjevega nasveta ulovi veliko ribo. Vzame ji srce Angel pripovedovalec Dela usmiljenega o~eta Tobita Tobit in njegova druina so v izgnanstvu v mestu Ninive. Tobit je edini, ki si kljub prepovedi kralja Sargona upa pokopavati umrle sonarodnjake. @ena Hana ga pri tem ne razume. Kralj Tobitovo dru' ino nepri~akovano povabi na ve~erjo. Tobit na preizku(nji Tobit, Hana in sin Tobija so na ve~erji pri kralju. Med ve~erjo izvedo, da so ubili nekega ~loveka Tobit, "ena Hana in sin Tobija ZGODOVINA UC! Tobit (hebr. 'Bog je dober') ok 8. st. pr. Kr. Pobožen judovski ujetnik v Asiriji. Tobit je bil Tobielov sin. Bil je bogaboječ mladenič iz Nef-talijevega rodu iz vzhodne Galileje. Po razcepu Izraelovega kraljestva je to področje padlo pod severno Izraelovo kraljestvo. Tedaj niso več opravljali bogoslužja v Jeruzalemu, ampak so postavili svoja svetišča. Tobit tega ni odobraval in je še naprej romal v Jeruzalem. Poročil se je s Hano in dobil edinca Tobija. Asir-ci so zavzeli Izrael in Tobita odpeljali v ujetništvo v prestolnico Ninive. Ostal je bogaboječ in usmiljen mož. Ko se je poročil sin Tobija, so živeli skupaj v Ninivah. Tobit je umrl v starosti 112 let. Na smrtni postelji je Tobija rotil, naj odpotuje s svojo družino iz Niniv, ker bodo uničene zaradi grešnosti njegovih pre-bivalcev. Ko je Tobiju umrla še mati Hana, jo je pokopal ob očetu v Ninivah, nato pa odpotoval z ženo t šentupertske farovške počitnice 2005 | stran 2 I oratorijski cajtng Tobija in Azarja (nadangel Rafael) in jetra, ki spra^ena preganjata zle duhove, ter vol~, ki je zdravilo za slepoto. Popotnika kon~no prideta do hi{e Tobi-tovega prijatelja Raguela, kjer prespita. Bog blagoslovi Tobija Raguel ponudi Tobiju svojo h~er Saro za seno. Aeprav je Sari umrlo ve sedem mov prav na poro~no no~, jo Tobija na Azarjajevo prigovarjanje vzame. Z dimom ribjega srca in jeter predene hudega duha, ki je v Sari, in ni~ se mu ne zgodi. Sledi svatba, Azarja pa medtem potuje h Gabaelu po denar. Bog nagrajuje pravi~ne Tobija, vena Sara in Azarja potujejo v Ninive proti domu. Ko pridejo domov, Tobija o~etu poma^e o~i z ribjim vol~em in ta ponovno spregleda. Azarja razodene, da je v resnici nadangel Rafael in jim naro~i, naj drugim oznanjajo Boj dela. Hana uvidi, da nam Bog tudi prek te^av, na katere naletimo, ho~e dobro. Vsi doma: Tobit, 'ena Hana in sin Tobija ter "ena Sara in otroki k tastu v Medijo. Skrbel je za Raguela in Edno do njune smrti ter ju pokopal v Ekbatani. Sam je živel vse do padca Niniv, ki so jih zavzeli Medijci in Babilonci in je umrl visoko spoš-tovan v starosti 117 let. Svetopisemski zapis je iz 3. st. pr. Kr. Pisatelj je neznan, napisan pa je v hebrejščini. Knjiga je bolj narodopisna kot zgodovinska in jo imamo lahko za poučno pisanje na zgodovinski osnovi. Vir: Joan Comay, Kdo je kdo v Stari zavezi, Ljubljana 2002 in Svetopisemski vodnik, Koper 1984. www.oratorij.net ŠTIRJE TEMELJNI ELEMENTI ORATORIJA Šola, dvorišče, dom in župnija. Oratorij je šola, ker nas lahko nauči marsikaj za življenje; je dvorišče, kjer se srečujemo v veselju in razigranosti; je dom, ki sprejema vsakega; in končno, oratorij je tudi župnija, ki uvaja v življenje vere. Temeljni elementi oratorija so izraženi tudi v oratorijskem logotipu. Nosilni elementi simbola so štirje stebri, na katerih stoji streha. Vsak izmed stebrov predstavlja enega od elementov oratorija. Le če je oratorij hkrati dom, šola, dvorišče in župnija, lahko trdno stoji in vzdrži. Logotip lahko razlagamo tudi nekoliko drugače. V strehi s štirimi stebri lahko vidimo dom, hkrati pa tudi šolo. Dvorišče je ponazorjeno s krogom. V strehi in stebrih vidimo tudi animatorja oz. vzgojitelja, ki z rokami objame štiri otroke (dom, ki sprejema), vsi skupaj pa stojijo na dvorišču (dvorišče za prijateljske stike). [tirje stebri na sredini lahko ponazarjajo tudi župnijo, ki je občestvo, oz. štiri evangelije, kar pomeni župnijo, ki evangelizira, oznanja Jezusa in njegov nauk, zapisan v štirih evangelijih. Logotip ponazarja tudi temeljno vzgojno metodo oratorija. Prvi stik na oratoriju se zgodi na dvorišču (krog), kamor mladi pridejo, kjer se družijo in navežejo prijateljske vezi (štirje stebri so štiri osebe, ki stojijo na dvorišču). V strehi lahko vidimo puščico, ki mlade vodi navzgor - proti Bogu. Končni cilj oratorija je namreč voditi mlade k Bogu. K Bogu na oratoriju ne potujemo sami, ampak skupaj z drugimi (zato štirje mladi). Oratorij ni samo dvorišče (zabava) - tu se začne. Prav tako ni samo molitev - najprej je potrebno navezati prijateljske stike. Oratorij mladega upošteva v njegovi celovitosti - v človeški in duhovni rasti. Vir: Ne se bat'! Oratorij 2005, Ljubljana 2005, 8-9. V šentupertske farouške počitnice 2005 | stran 3 oratorijski cajtng šEinhjpErhskE farovškE po~itnicE 2005 j stran 4 oratorijski cajtng Novinarska delavnica | voditelj: Marko Pirografska delavnica | voditelja: Rok in Janez šentupertske farovške počitnice 2005 stran 5 oratorijski cajtng Dan za pohod je odpadel zaradi napovedi slabega vremena, zato smo na farov{kem dvoriš{ču pripravili velik ogenj, spekli hrenovke in ko je posijalo sonce, izpeljali tudi vodne in druge igre. Skratka, zabavali smo se doma! Ta dan je bil za nas oratorij kar malo poseben. Vsi smo potihem in na glas pričakovali, kdaj pridejo in kaj bodo počeli. In res so priSli, cela delegacija je bila, razvili so kable ter postavili aparature in začeli s svojim delom. Saj ne, da bi nas ovirali, a kljub temu smo postali nekam mirni in tihi ter s končki oči opazovali, kdaj bo priSlo do nas ... Sprehodili so se med naSimi igrami, nič kaj dosti niso spraSevali, razen izjem in nato so odSli. Opazovali smo jih tudi mi in na skrivaj naredili zgornjo fotografijo. Za vsak primer, da se ve, kaj so počeli. P. S. Ob zaključku naSe redakcije pa je udarilo kot strela: bili smo na televiziji! A ste nas videli? Kako ne, saj smo vsem razbobnali, da bo oddaja o Oratoriju na TV Slovenija v nedeljo, 24. julija ob 11.30. Dobro smo se držali, kajne? Naj se ve, da Šentrupertčani nismo od muh! TV Rupert press žentupertske farovžke počitnice 2005 | stran 6 I oratorijski cajtng Pati s podrt! > V^i ■T_ ™ Kljub temnim oblakom smo od{li na sevni{ki bazen, kjer ni manjkalo praktično ničesar. Gneče ni bilo, voda je bila skoraj topla, tudi sonce je vsake toliko pokukalo skozi oblake. In kopali smo se, skakali na glavo in potapljali ... Ej, ne goljufaj! šiiinhuiaiirhskii fairouškE laoeihrticii 2005 I shirav\ 7 oratorijski cajtng Potep pa CCrni Qau Črna Gora je priljubljena dopustniška točka slovenskih turistov, zato smo se tudi mi odpravili tja. Pot po Dalmaciji je bila vroča in komaj smo čakali naslednjega dne, da smo lahko v prijetno hladnih prostorih salezijanskega doma v Podgorici legli k normalnemu počitku. Ker je vročina se kar pritiskala, smo se naslednji dan podali na Lovčen, kjer stoji mavzolej največjega črnogorskega vladarja Petra Petroviča Njegoša. Popoldne smo se ohladili v reki Cjevni. Janez Mirtek, župnik v Podgorici, nas je popeljal po poteh blišča in bede Albanije. Obiskali smo Skadar in glavno mesto Tirano. Ob večerih smo se v mladinskem centru pomerili z izbrano vrsto Črne Gore ter častno zastopali slovenske interese. Nekaj dni smo preživeli v Budvi in Sv. Stefanu. Da smo se imeli lepo, ni potrebno posebej poudarjati, kot tudi ni potrebno poudarjati, da so takšne počitnice zelo naporne, zato smo se vrnili v Podgorico, da smo se spet odpočili in si nabrali moči. Na koncu smo se sprehodili še po kanjonu Mrt-vice, enem od biserov Črne Gore, ki so ga uredili mladi iz Slovenije. Domov smo se vrnili preko kanjona Pive, skozi Republiko Srbsko in Sarajevo. Hvala salezijancem v Podgorici, še posebej voditelju mladinskega centra Viktorju Gancu, da so nas sprejeli. Počutili smo se kot doma. V šentupertske faroujš mo se tudi nekateri julija, c »dpravili novim iz vseh koncev i Boska in sv. Dominika linila m ied pogovorom, zmagali. Pozno naš no /i dom, kjer smo čali sm o namreč sestro ' Šentru lih i ir jpertu. Po obilni 1ii 1 ul . kovih k rajev Mondonia, ili peš ter tako doživeli pa z avtobusom, ieli sm o mašo v cerkvi, nogom et na »njegovem le Don Bosco, kraj don evzel n as je mogočen, a n Boskove hiše in Večers smo spet pričakali r pogov 'ora. mogo ce. Po i '. Prijetno utrujeni anec je i bil kar prekratek, 3 bil na jlepši odsev pri- I oratorijski cajtng Anton Sabljak |Zakaj ste se odločili za to RUMENO NA ČRNEM delavnico? Zaradi tega, ker Marija v Medži-gorju in mnogi svetniki pravijo, da je rožni' venec najmočnejše orožje proti zlu.|Iz česa izdelujete rožni venec? Smodnika res da nimamo. |mamo pa navadne vrvice in lesene bunkice. In seveda lesen križ.|Koliko let že vodite to delavnico? | Ne bi v letih, ampak v minutah!|Zakaj se uporablja rožni venec? U^ja^ogav premi{ljevanju o skrivnostih Jez:soov;bnjaživiie;j:enTekco kot tek) potrebuje hrano za preživetje, tako tudi duša potreb uje h™!"! p Tako nasnjem svetu' I delujete rožni venec? Ročno (ha ha). |SE sabi la an der lic, 16 let|Glasbena skupina, šport hrana, pijača, delo, predmet v šoli, avto, hobi? No name, smučanje, testenine, morska hrana, v0da, spanje, malica, audi, kolesarjenje |Kdo je tvoj fant? Ne vem. |Kaj bi bila rada, ko odrasteš? Zdravnica.|Kje boš to izvajala? V zdravstvenem domu.|Katero potovanje se ti je najbolj vtisnilo v spomin? Ne vem. | Kateri dogodek se ti je zdel gat. | Kaj bi izumila, če bi bila i zu m i te I j i ca? Zakaj ? S ^0 fza n es m rtn ost ^a lj u d je^n ^b i tim ir'a M ^Na katerem planetu b, najraje živeli, če ne bi bilo zemlje? Na jupitru. |mS^SS^ urša gRe lenc , 14 let|Glasbena skupina šport, hrana, pijača, delo, predmet v šoli, avto, hobi? Zablujena generacija, rokomet, njoki, jabolčni sok, spanje, plavanje, kemija, porsche, audi, peugeot, čvekanje po telefonu.|Kdo je tvoj fant? Nimam, prosta sem. |Kaj bi bila rada, ko odraste{? Direktor, doktor za otroke.|Kje boš to izvajala? Doma ali v zdravstvenem domu.|Katero dogodekse ti je zdepoioviann^bo íjjo;š:^sK0oso ^ bi ^ če bi bila izumiteljica? Zakaj'? SamoJozniav!oj SemoO¡í¿v0gS0ee kaamphvoiie? in gre. Na katerem planetu bi najraje živeli, če ne bi bilo zemlje? Marsu ^Sara Ni^s Gru den , 16 let|Šola: Biotehniška.|Naj glasba: pop, rock.|Kakšen človek si? Simpatičen energičen, nasmejan (odgovorila Sabina) |Kje si bila najdlje? V Zadru.|Kaj si videla? Morskega psa.||maš fanta? Ne.|Naj hrana: kalamari, pomfri pica|Piješ alkohol? Taku, taku. |Kadiš? Ne.|Boš mamica? Ja itak.|Kje bi najraje živela? Na Luni.|Iščeš fanta? Ja, starega 18 let, ki ima izpit za avt°.|Naj prijateljica: Sabina.| David Jerovšek Tudi samozavestne animatorke so poskrbele, da so bile opazne. Bolj kot modne piste mon-denih velemest so uspešno izkoristile preprosto domeče dvorišče in s tem še poudarile svojo vsestransko usposobljenost. Opaziti je bilo tudi, da učiteljica dobro prenaša svoje bogate izkušnje na učenki, tako da lahko kmalu pričakujemo svežih novičk s področja ženskih ved. Modni kolovoz press Zadnji dan oratorija smo si privoščili s pomočjo Pizzerije Carmen z Mirne kar 15 družinskih pic in jih tudi pospravili. Kakor je videti, smo zagrizli z vso slastjo, pa tudi onesnaženje okolja je bilo precejšnje. Njam njam press sentupeirtske fairouske počitnice 2005 | stran 10 I oratorijski cajtng EKSCENTRIČNO Oton Zupančič, Žeja. Tako bi lahko poimenovali zgornji dogodek, ujet v objektiv. Menda želodec študentov prenese vse, zato se ni bati večjih posledic. Balkan express aključek oratorija smo tokrat preživeli ne-koliko drugače. Ker je po-kojni papež Janez Pavel II. letošnje leto razglasil za leto sv. Evharistije, smo se tega posebej spomnili tudi na atoriju. Povabili smo starše in ga skupaj zaključili sv. mašo. Otroci in animatorji so pripravi-uvode, prošnje, darove zahvale ter s petjem pop-strili evharistično slavje. Svoj čar pa je dajalo tudi farovško dvorišče. Na koncu smo se zahvalili prav vsem: sestrama Ivanki in Danijeli za organiziranje in vodenje, animatorjem za velikodušnost, g. Mirku, g. Jamniku in g. Maroši ter teti Pepci za to, da so nas gostili in seveda vsem, ki so prišli na Oratorij. V šentupertske farouške počitnice 2005 | stran 11 I oratorijski cajtng skovnica b malo druga e Letos smo se na Uskovnico odpravili kar s tremi kombiji. @e prvi popoldan je bil zanimiv, saj so nas neprestano stra{ili oblaki in de'. Na sre~o smo imeli s seboj dovolj iger, da smo si tako zapolnili ~as. Po ve~erji so pri{li na vrsto fantje. Odpravili so se v kino. V ivo so doiveli akcijsko grozljivko ~ez drn in strn, za~injeno z dejem. Po pre' ivetju le-tega smo se odpravili v pravi {otorski kino na ogled risanke Mulan. Drugi dan smo poskusili znova in se kljub oblakom prebili do planine Konj{~ica, kjer se je ne'nej{i spol okrep~al in se vrnil, fantje pa so, vajeni akcij, nadaljevali pot vse do kasarne na Pokljuki. Popoldne smo obiskali ko~o na Uskovnici. V sredo je posijalo sonce in podali smo se na 'tapravi' pohod na Vi{evnik. Tudi ~etrtek je bil dan za pohod. Od{li smo v dolino do Bohinja. Tam so nekateri najeli kanuje in se tako vozili po jezeru. Ta ve~er smo imeli kar dva filma, a le pe{~ica je sledila do konca, saj smo bili zelo utrujeni. Predzadnji dan smo bolj po~ivali. Od{li smo le na sprehod proti Ko-privniku in pri{li do Zajamnikov, kjer smo poskusili pravi doma~i sir. Popoldne smo imeli kviz, nato pa smo se najbolj pogumni podali {e na zadnji pohod po brezpotjih nad Konj{~ico. Zadnji dan smo pospravili, spaki-rali ter od{li {e na Bled, nato pa domov. Na poti na Konjščico so nas pregnale dežne kaplje V Ena gasilska na Zajamnikih šentupertske farouške počitnice 2005 | stran 12 1 oratorijski cajtng Uskovniški kviz Uskovniške palačinke Kaj potrebujemo? Kup dobro pretresenih in prezračenih jajc, moko v kilogramski embalaži, mleko v tetra-paku, ščepec soli in ostalo, kar spada v lonec. Za peko potrebujemo olje in ponve, za namaz pa vsaj marmelado, če ni evrokrema. Seveda ne smemo pozabiti vsaj kakšnega nosača in okrepljeno ekipo iz doline za pomoč. Postopek V kuhinji stakemo velik lonec, vanj stresemo jajca, mleko, moko, sol in ostale dodatke. Vklopimo Dorija in vso stvar dobro premešamo (glej sl. 1). Pustimo vzhajati na svežem gorskem zraku kake pol ure. Od dolinske ekipe vzamemo ponve, jih ustrezno pripravimo in osveži mo z oljem ter vso stvar seg reva mo nad štedilnikom. Ko se olje segreje, ga odlijemo in del mase zlijemo v ponev, jo raztegnemo do skrajnih meja ponve in popečemo z ene in druge strani. Ae dobimo iz tega okroglo in tanko zlato zapečeno ploščo, je to palačinka. Za hitrejše delo lahko naja-memo dolinsko ekipo (gl. sl. 2). Serviranje Palačinke namažemo z marmelado ter jih zvijemo oz. dvakrat prepognemo. Servi-ramo toplo, najbolje s hladnim breskovo-jabolčnim kompotom. Srečali smo Bedanca in Pehto Nadzorna žirija je budno spremljala in preverjala pravilnost odgovorov. I ¿EintupErtskE farouškie počitnice 2005 | stran 13 oratorijski cajtng aran vsakdanji -^Tfe oprav" svojo nalogo, A0lni~ekJe°Pr in urejena, kuhinja je bila * imo, da0hT^rÍbTodovolj, ve~ernihigen letavanjaz patUdl Skesani maréalo. ssSSs^--- šEntupertskE farouške po~itnicE 2005 | stran 14 oratorijski cajtng SEST. M.N. VEČJI TVOR, OTEKLINA KRIŽANKA GESLO POGLAVAR, VODJA NAČELNIK EKVINOKCU NAROČJE (KNJIŽ.) SODRGA TOLPA SVOJAT ATEK, OČKA KRAJI MED S IN J POVRAT. RUSKI PISATELJ JURU VASIUEVIČ STAROD. DRŽAVA HURITOVV TURČIJI SOLMIZAr CIJSKI ZLOG TROPSKA RASTLINA LICEMEREC, HINAVEC AŠKERČEVA SOCIALNA PESEM MUSLIM. Z IME VOLITEV, IZBOR KRIŽANKA SPOJ ROKE STRUPOM GALEJA JELENOV GLAS REC, PREDMET GROFOVSKA RODBINA NA AVST.ŠTAr JERSKEM VULKAN NA HAVAJIH ITALIJ. TISKOVNA AGENCIJA DOBA VEČNOST JEZERO NA FINSKEM (INARI) NORV. PISAT. DUUN 2. IN 4. SAMOGLAS. SL. REŽISER JANEZ MLATIČ 1.NADA-UEVANJE GESLA GLAVNO MESTO JORDANUE KRIŽANKA IZKOPAVANJE NEM. GLASB. PEDAGOG RUDOLF LISEC NOSILNI HLOD RUSKO Z IME PRVA ŽENSKA DOBER PRIJATELJ (FR) SOL URANSKE KISLINE 2. NADAr UEVANJE GESLA ARAB. IME ZA OČETA PRIZORIŠČE KAZALNI ZAIMEK KEM. SNOV, KI AKTIVIRA REKA NA ŠVEDSKEM VTIS, IMPRESIJA REKAV VZHODNI ANGLIJI SPOMLADI POSEJ. ŽITO MEDNARODNI JEZIK 23. IN 4. ČRKA ABECEDE REKA NA MADAGASK POLET, ZANOS DRAGO GOLOB VOGELNIK TINA SORTA JABOLK (IDARED) DELOVNI POLET, NAVDUŠENJE MESTO V ITALUISVOD MILANA RIMSKI ZGODOV. PUBLIJ KORNELIJ V letošnji jubilejni, 5. številki Oratorijskega cajtnga, Vas čaka majhno presenečenje: NAGRADNA KRIŽANKA. Rešitev pošljite ali oddajte na dopisnici ali razglednici do 31. oktobra 2005 na naslov: Oratorijski cajtng, Župnijski urad Šentrupert, Šentrupert 20. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli knjižno nagrado. Seveda ne pozabite poleg rešitve pripisati tudi svojega naslova. lHr*; / -BMk^ff^^ JBBB ORATORIJSKI CAJTNG, šentrupertske farovške počitnice 2005, je izdal Župnijski urad Šentrupert kot prilogo ŠentRuperta, glasila krajanov krajevne A skupnosti Šentrupert. S prispevki in fotografijami sodelovali udeleženci počitniških programov. Uredil in oblikoval Marko Suhoveršnik v salve sodelovanju s salezijansko založbo Salve, Ljubljana. Avgust 2005