Aleksij Pregarc
ECCE HOMO
I. ECCE HOMO
Ecce homo!
Ni bil krvav
srednje rejen gospod
srednjih let
(pri triintridesetih
je prebolel hudo krizo)
z urejeno frizuro
in srebrnimi resicami v temnih laseh
niti kapljice krvi vzdolž njih
na njih ali globoko pod njimi.
Žalostni del rožnega venca izgublja svojo bolečo veličastnost.
Ecce homo
z elegantno hojo
svetni ško-lohkotno
neposnemi jivo
človek z dostojanstvom srednjih let
oblečen brez frivolnosti
(siv waleški princ)
5 temnordečo kravato
morda pljusk krvi iz zakrite rane
ali prapor levičorstva
zagledal sem se vanj
z očmi postopača:
radovedno in zlobno
kot bi zrl v razvpitega okroboto
Ecce homo
produkt vizionamosti in hrepenenja
maloštevilnih prednikov
nekaj stotin milijonov duš
samo enkrat in tolikokrat rojen
samo enkrot in vsako leto kropi jen
z lastno roko
16
rojen in mrtev
hote in nehote
poslan
iz Večnega Mesta
z jasno-nejasno nalogo
prišel dan prezgodaj
po pomoti
nenajovl jen
v usihajoče mesto
v živopisano krhko trdnjavo manir.
Ecce h orno!
z nezmotljivimi očmi postopača
sem ga staknil
na trgu vojskovodje in očeta domovine
stol je
pred obeliskom devištva
(ob anno Domini et Mariae ... 54)
visoko in vitko Mater
je imel gospod v  valeškem princu
strmel je vanjo
in ni se dolgočasil
kot mi postopači
po dolgi zatopi jenosti
komaj vidno dvignil roko
in blagoslovil
molče
zameglene barve z vzhoda
vzravnal se
nakrmil golobe
in olajšano odšel proti robu trga,
Ecce homo!
Solotarice in kramarji
mimoidoči
so se obregali ob njegovo skrivnostnost
a na sivi obleki so se vseeno
svetlikali
srebmkasto-ognjeni prelivi
in mir no obritem obrazu
je oglušil hupanje in odmev vrveža.
17
Brez biča zmaguješ a boj se jutrišnjega dne. Oficiolnega dne.
Kje je? Ne vidim ga več šel je najbrž po vio Vasari.
Pozdravljen! Hozanal (Molil bom k Tebi. Svojo molitev.)
II. ORATIO (molitev postopača)
Gospod
prijazni in tenkočutni Gospod
s samoprevaro
Tvojih nadrejenih
sem si po naključju in pomoti
že danes ogledal
Tvojo človeškost.
Gospod
prepričal si me
kot esteta
in kot postopača-poeta.
Tvoj hod po granitnih kockah v5e Vasori
nič čudodeiski
trezen in čil
kljub nenehnim darovanjem
(a jutrišnja hoja, oficialna?!)
po poti
gruč potepuhov
plomtečih manifestantov
lahkoživke Julije
abotnega čevljarja s številke 10
in sestradanega fijakarja
(ostonka dobe mračnega -i zrna)
in upokojenke Marte z izcejenim urinom je uravnovesil Petrovo negotovost na valovih.
18
Gospod postopačev vajen
(Judeževo brezdelje in dolgčas
je bil povod Tvoji katarzi) nosičevolec in obujevalec neznoncev pošepni mi:
Zakaj spoštuješ Vasarija?
Je morda Tvoj življenjepisec ?
Videl si me
sledil sem ti
poznaš mojo željo
(preveč prežet s skrbjo za jutrišnjo vlogo
oddajaš bele glasovnice?)
somo zo vogal bi šel:
"PAUPERIBUS"
da. V prečni ulici.
Tu je dom Marte z izcejenim urinom
dom
Julije - neposvečene Magdalene
močkov s tifusom
kanarčkov s skrbutom
zbiralcev mrčesa
homoseksualcev in zmedenih hazarderjev.
Malce Ti zamerim
zaradi ovinka...
morda bi se občestvo svetnikov
poživilo z novim udom
vsied Tvojega blagoslova!
A tu je predvsem MOJ DOM
Postopači so vsepovsod
v domovih kulture in cerkvah
v tundrah in stepah
v pragozdovih in savanah
na poljih monioke in rižo
na nebotičnikih in v kočah
v mrtvi Sodomi in Večnem Mestu
19
fiekaj njihovih končnic:
-SON -SEN -TUNG -NI -ČANG -OV -EV -ER -STER toda tu sem vendar JAZ
Gospod
(previdno Te kličejo Bog
- pa noj bo samo Gospod - )
(ta naslov si si zaslužil
prouči splošno rabo vzdevka v prid
zveličanja in smo že desetkrat v nebesih)
daj mi
vsaj nekoliko   latinske miloščine
neprisiljeno
brez svete podobice
ali pa tudi:
dokaz izvoljenstva za Tvoje custose
Tu sem vendar Jaz, Gospod
az
az
az jaz jaz
Dom si bom ustvaril v via Vasari
povabil Te bom na obisk
in Ti predstavil Julijo
vso spokorjeno
z robom nove obleke pod kolenom
Gospod
malo dobre stare latinske miloščine
rotim Te
daj mi je
o Gospod Človek
Zahvalim se Ti
z rdečim belim črnim modrim pismom
po želji
o milostni Gospod
20
III. SKLEPNI AKORD
Na  dan utelešenja Te nisem videl
molitev se mi je zdela lepa
in z glino zapečateno
sem jo poslal
Tvojemu Najvišjemu Custosu (TeeNCe)
a prah gline
se je prislinil na prste čuvaja prvega reda
nato drugega tretjega četrtega
vse tja do devetega.
Zmajal je z glavo
arhivar
ob presenetljivem odkritju:
pet mojih prednikov
se je vdajalo potepuštvu
nalezljivo molitev
so oštevilčeno spravili za hrbet
platna"ECCE HOMO'
(neznanega avtorja).
21