SD ar brtn šk in ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrtleta 90 kr poSiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 23. avgusta 1865. Gospodarske stvari. Kmetijska in obrtnijska razstava v Mariboru. Iz programa mariborske razstave povzamemo > đa bo omenjena razstava kmetijske družbe prihod nj ega meseca septembra in da bo obsegala naslednje od- , 2. vrtne pridelke in delke, namreč: 1. poljske pridelke hmelj A doreje, vina y pridelke čbelarstva, 5. svilo- ali ži- lesoreje y mašine in razna orodja y kme- živino in 10. kupčijsko in obrtnijsko tijske izdelke , blagó. Pri tej razstavi se bo se posebno gledalo na to, da se stajarska vina in sadje dobro razglasijo in pa vna-nji kupči zvejo , kje se to ali uno vino, žlahno ali tudi prav navadno, kupiti more. Zato naj vsak vino- in sad-jorejec v zapisnik zapisati dá, kje da stanuje, koliko ima vina ali sadja na prodaj, po kakošni ceni itd. orebiti da se zbor čbelarjev y ki ima v jeseni v Cmureku biti, za čas razstave preseli v Maribor. Razpostavljene izvrstne reči se bojo slavile s častnimi diplomi, svetinjami in darili. Odprè se razstava kmetijskih in obrtnijskih pridelkov 23. dné prihodnjega meseca, razstava živine pa 30. dné. Konec razstave z delitvijo daril in srečkanjem oktobra. Vodstvo južne železnice je vožnino deležnikom raz- Je in stave na polovico v vozéh tudi za blago za colni cent in miljo na reda znižalo Odbor želi y da se prav veliko krajc. y pa reči poslalo v Tazstavo , pa da bi tudi prijatelji kmetijstva darovali v denarjih kaj, iz kterih se bojo naredile premije (darila) manj premožnim kmetom. S Mladi vincar. V Spisnje v podúk vinorejcem France Jan ear na Stajarskem . 1. Od vinske trte ali trsa. Vinska trta povsod raste ker ne dozori. Solnčna lega y vina povsod ne dá y je najljubša ako Bik konjic, butica, vtikanca, kj. UiRj JVV11JXV/, U U UV/a^ V L J. Jtv y \j- y mazi auu , ovine , ůciu ov^ilc⁣ , UtVlUglC , Sliii eje o vremenu, cvetju neprijaznem; pecelj je kratek, debele tako, da ena tehta pol lota, s tenko pa trdno LA TA WAV/A HV^Vl^VV .J^ VAA..A Vil At*.*AV ^V rincinasto, kdaj kaj svršnato, red- krat rjavo-vmazane s vitle I 11 več zeló sočnate, okrogle , sila ; debel rdece -rjav; jagode ima podolgaste 7 večkrat okrogle, temno-modre, tenke kože z belo moko, prij etno sladkega okusa. Grozdje dá pravo žlahno vino. dobrih letih V ze in rodi vzdigne. dozori konec avgusta. Povsod rada raste kožo, so toraj trpežne škoduje, dozori konec avgusta topli strani kacega poslopj cvetji ji brž hladna mokrota ? Je za b raj d na Brenk deč a, siva (Bettlertraube). Rana 7 dobro vino dá in s tem vrednost zemlje po- trta ima veliko grozdje; je na Stajarskem domá Kl ešec, rumen, bel, siv (Ortlieber). Trta 6. Izabela. Trta je iz severne Amerike, z diše čim grozdjem, kakor zemeljske jagode, srednj je majhna s kratkim lesom, jagode ima rumene (žolte), kosti; jagode so crne, jako svitle jako sočnate, s tenko kožo, sladké, z dvěma peškama. 7 modre 7 \ veli podol Sila rodovitna trta je in toraj razširjenja vredna. trta dá prijetno vino , toda brez moci 7 toraj se Ta rado gato-okrogle, mesnate. Dozori v začetku oktobra. Trta ta hitro raste, vsaka zemlja ji je dobra, se ne dá lahko uničiti. Obrezuj se skazi 7 zmešano z drugim pa je prav dobro. Trta tudi blizo potov dobra a al ^ 1 1 • t # •• 1 ijbolj na bike 7 V slab ej ih legah rada raste 7 o cvetji mokro vreme je za braj de in (Dal. prih.) nič ne škoduje, rano dozori in povsod rada rodovitna raste, vendar grozdje o dolgi mokroti rado gnjije. Reže se na bike in reznike, kedar Gospodarska novica. tinah^bolje storí kot v dobrih. se ji giioji slabih le- * Od 25 sept do oktobra t bode v Zatcu Se vec plemen trt bi se dalo popisati 7 ktere 1Z- (Saaz) na Ceskem splošnarazstava za hmelj; to novico naznanjamo zlasti slovenskim pivarjem in dotičnim kup vrstno vino dajejo, toda naj bo teh zadosti. Le nektere čij skim opravnikom vsled vabila zateške kmetijske pod žlahne trte za slabo vino, izvrstne pa za zobanje še ho- družnice. čemo omeniti in popisati, in sicer: - . Bela žlahna trta (Weiser Gutedel). Trta močno raste, požene dolge rdeče-rjave, risaste in pikaste mladike : Narodne stvari. grozdje ima rahlo, svršnato, včasi gosto in prosto 7 rdeč, jagode so okro- Glasi domorodni o novem času. bolj dolgo; pecelj je dolg, tenek gle, tudi podolgaste, zeleno-rumene, rjavo-vmazane, tenke kože, svitle in z belo mreno prevlečene. Meso je nježno, sočnato , sladko disečega pokusa, z dvema peškama. nesrečnega „čakanja", ki nas je čez štiri leta ko Kedar o cvetji dežuje, ima manjše jagode, vendar prav neusmiljeno tlačilo Tak ministerstvo Schmerlingovo lz Kranjskoga. A. D. je padlo in tistega mora 7 sladké. Vino dá slabo, lahko, meliko, ^i^ m^i, ^a,™ a^a»^. «uvmuiv oo se mora v mladosti povžiti; po prvem zavrenji je boljše radovati, kajti odstopivše ministerstvo si je bilo ravno brez moči zato bode, kakor se kaže, zdaj vendar enkrat konec. Tega moramo se še posebno mi Slovenci vec ali manj ne dozorita. Za zobanje je kaj dober. Raste povsod in je tudi za brajde jako prikladna. vsem Dné pa nam Slovencem. 7 od rizlinga. Sadi se naj tam, kjer rizling in traminec pravnost narodno za geslo vzelo, pa jo je narodom kratilo, posebno maja 1861 sprejel je bil gospod državni minister naše poslance izročivše mu znano peticijo, v je srednje velikosti; mladike so kratke, temno-rjave, se je med drugim posebno za vpeljanje slovenščine v Rdeča žlahna trta (rother Gutedel). Trta kteri z gostimi očesi, in bolj risaste ; grozdje ima rahlo redko, uradnije in šole prosilo, prav prijazno in obljubil 7 s vrsno da se bode ta reč v smislu ravnopravnosti narodne in gode so okrogle, rdeče, tenke kože, sočnate, sladkega prestolnega ogovora rešila. Zares lepa in vesela ob- pecelj dolg, droben in nekoliko rdečkast Ja" pokusa, z dvema peškama. Trta je za vsako lego in povsod rodovitna, toda vino je lahko. Ljubi težko in ljuba; potem kaj pomaga, ko ni nikdar resnica postala! Se , ko bi bil gospod minister našim poslancem večkrat pognojeno zemljo. Obrezuje se bolj na reznike; rekel: „ta reč se bo rešila v smislu vaših ponemčenih o cvetji je stalena, tudi za brajde sposobna. Rodovit- nost se v letu začne. Krhljikovec (Krachgutedel). Jagode 77 uradnikov, kterim potem bi bili brž vedeli je obveljava slovenščine trn v peti"', 7 pri cem da smo. Zakaj 7 ko so ve- je naš poslanec gosp. Crne, zastonj čakavši rešenja te like z debelim mesom ; ko jih zoblješ, pokajo med zobmí. za nas toliko imenitne zadeve v smislu ravnopravnosti mesecev pozneje v drž. zboru interpelacijo Vino je boljše, ko od bele žlahne trte. Rada raste v narodne, pet močni zemlji na južni strani, in se prileže brajdam. cvetji ji malo kaj škoduje, je rodovitna in dá velike zarad obljubljene obveljave slovenščine po uradnijah lepe grozde, ki se dajo dalje hraniti, rano dozori. Modri go s j onog (blauer Gânsfiissler). Za zastavil, je ministerstvo, namesti da bi uradnikom dalo do kterega si morajo popolno znanje književ-nega jezika slovenskega pridobiti, ako hočejo še dalje odlog brajde najbolj sposobna trta; pozno dozori. Grozdje med Slovenci službe obdržati, na vse okrajne gosposke ima veliko, 10 do 12 palcev dolgo in zgoraj y s 7 gosto z večimi vrhi ; pecelj je dolg in debel palcev 7 V iroko, jeseni rdečkast; jagode so velike, stisnjene, podolgaste, črno-modre, z modro stupo prevlečene; meso je rdeče, sočnato, sladko-kislega pokusa. Dozori v zadnji polovici oktobra. Trta močno raste, in postane sčasoma več čevljev v okroglini debla debela. Mladike so jako močne slovenske zemlje z vprašanjem se obrnilo: je li res potrebno in mogoče slovenski jezik v kancelije vpeljati, ali pa bolj kazalo, še dalje pri nemščini ostati? Tako je storilo ministerstvo, dasiravno je imelo do 20.000 veljavnih podpisov iz vseh krajev slovenske zemlje v rokah, ki so jasno in glasno razodevali želje in potrebe slovenskega ljudstva. Kdo se ne bi pri takem ravnanji m dolge nati. rdeče-rjave in brazdnate njih vrsici so moza, ki je rekel : Dobro vém, da je zmislil na tistega konj v tej dolini, vendar ga grem v ono iskat. In ker Cesarska žlahna trta (kaiserlicher Gutedel). je bivše ministerstvo od svojega prvotnega načela Trta ljubi dobro zemljo s kamenjem in čepinjami zme- od ravnopravnosti narodne — tako odstopilo bilo, da je cvetji je nježna trta, ji brž kaj škoduje. šano. prvem letu slabo raste, v 3. in 4. letu pa jako velikonemške centraliste za edinoprave avstrijske pa- močne, z debelimi strženi kratko-členate mladike požene, trijote imelo, vsem drugim pa in posebno nam Sloven- palca narazen 7 očeša ima le na rožnike. Grozdje je veliko je sila rodovitna 7 reže se 7 rahlo 7 z vecimi vrhi 7 cem narodne pravice tako kratilo , da so se enkrat v državnem zboru z ministerskega stola celó besede čule: 21i da „tržaška gimnazija mora tudi zavoljo tega nemška biti, avstrijske finančine zadeve v takem stanu, da ne moker v njej dosti Slovencev študira", pri takih okolšci- remo brez avtonomije več kod in kam ; avtonomija pa, nah ni čuda, da je toliko okrajnih uradnij pri po pol- ki ne bi bila osnovana na podlagi ravnopravnosti na-nem neznanji književnega jezika našega svoj plaše rodne, je v sedanjem času v Avstrii nemogoča. Kakor po nemškem vlaclnem vetru zasukalo; marveč čuditi se hitro pa po tem takem z avtonomijo ravnopravnost moramo, da Je izmed tistih, ki ^^ 5 '«w ----- r r ---------# - — *------^.j, so sposobni za slovensko narodna bode resnica, je vse dobíjeno. kratkem uradovanje pri vsem tem vendar enih šest okrajnih sod- času se bo zgubljeno zaupanje povrnilo. Vse bo srečno nikov ali predstojnikov toliko srčnosti in pogumnosti veselo in zadovoljno, razun tistih Nemcev in Magjarov imelo > f da so kar naravnost ministerstvu pravico pove- ki hočejo po vsej sili druge narode ne poleg sebe in rekli daje potreba in mogoce slovenščino kot ravnopravne brate ampak do kterega si morajo popolno znanje književne sloven- jim v nebo vpijoča krivica godi pod seboj vpeljati, samo Kj KJ CL ILI Lil \J ^ \J KJ KJ OlU YV^UOVIUU u X ^ * uvj/i w * j ^ ^^^ V U O^CfW J j j ( da bi se uradnikom dal odlog, dienendes Glied" imeti. Oni bodo gotovo vpili , als da ein se y da ščine pridobiti. (Zares bi bilo vse hvale, ako bi se nam ligen, althistorischen Rechten beeintráchtiget"; so „in ihren hei- blagor OU1UU joH lUUUill. \ CL l \j kj UL Kf lk\J ï ki nas in vso državo tako neusmiljeno gegenstande a ne dobiš y njega pričakujemo, da če tudi je z lučjo iščeš ! In bo poskrbelo, da bodo vendar je nekoliko Slovencev ondi: v gimnazii zraven morebiti še kak Slo- bremena, vsi enake besede Njih Veličanstva cesarja našega: „Vsi enaka 290 Nemcev 96, v realki 36, pa Se vé, da tudi o pisavi slovenski sloven- pravice" vendar enkrat djanska res- venec več. nica. Mi od ministerstva Belkredi-Mailathovega tega skih imen ni duha ne sluha; v realki se po pisavi pričakujemo nekaj zato, ker upamo, da ne bo kakor po- edini Jenčic kaže prejšnja ministerstva le s telesom na Dunaji, z dušo in povsod so naši c > Slovenca, v gimnazii nasi z ) Janežič tfcb y y y nasi so gg itd. srcem pa v Frankobrodu; nekaj pa tudi zato , ker so Da! še celó Janežičeva slovenska slovnica ni našla mi- * 212 lost!, da bi bila imenovana, kakor ji je ime, ampak opisovaje jo ravnatelj imenuje: ,,3. Auflage der in der 8lovenischen Sprache verfassten Grammatik der slo-venischen Sprache." Kako kratka je ta circumscriptia ! Veliko resignacijo moramo tedaj po vsem imenovati to, da tudi slovenski celovski časniki o taki mrvici slovenščine o celovških šolah ne črhnejo besedice; gotovo ni upati ondi nobenega zboljšeka. Lahko si iz tega tudi mislimo stan čitavnice celovške. Žalostna majka Slava! — Učencev je imela gimnazija celovška 386, realka 221. Hvalevredna naprava na realki je družba v podporo ubozih učencev, v ktero se zapisati more vsak radodaren domoljub, ki plača naenkrat 25 fl., ali pa vsako leto saj 2 fl., pa tudi vsak učenec realkin, kteri v podporo svojih ubozih sošolcev more vsaki mesec saj 10 kr. strpeti. Slovniške stvari. 0 slovniku slovensko-nemškem. Iz ^tirskega. V. Kranjskemu deželnemu odboru gré hvala, da je zbudil iz mrtvila slovensko-nemški slovar; odrinjene so tvarne ovire; treba tedaj, marljive roke položiti na to preimenitno delo. Po smislu oporoke pokojnega knezovladika Wolf a je zvršitev slovnika izročena sedanjemu gospodu knezu in vladiku ljubljanskemu, kteri so že poklicali odbor, da dožene prevažno in težko nalogo. Imenovani odbor že nabira tvarino; Zalokarjev rokopis je kupljen za dober denar; Cafov Oroslav je odposlal 8. vel. srpana svojo ogromno in dragoceno zbirko ustanovljenomu odboru; dr. Miklošic je tudi prepusti! svoj obširni rokopis v Čvetirih velikih zvezkih za porabo. Vrh tega naj se poprosijo vsi narodnjaci, ako bi imeli kaj gradiva, da ga dotičnemu odboru pošljejo. Mnoge starinske knjige naj se porabijo, kolikor moč in vsi došle na svetio dani slovarji bi se imeli na tanko pretresti, predno se vza-mejo v porabo, da se ne bodo več stari pogreški pre-pisavali. Na prekmursko, primorsko in rezijansko blago se ne sme pozabiti ; tudi hrvatski gradjanski govor, kakor se je pisal do leta 1835 , bi menda koristno bilo povzeti, ker županije varaždinska, križevska in zagrebška z Medjumurjem vred spadajo v področje slovenskega jezika in naše štirsko ljudstvo bliže hrvatske meje je popred imelo skoro same te knjige: hiš-nico, žitek svetnikov itd. Slovar mora segati do najsta-rejše dobe našega slovstva in končati z najnovejšim tiskopisom, kar tudi nahajaš v slovarjih druzih jezikov: v ruskem; mi tedaj početi imamo z brizinskimi od-lomki, supralskimi itd.; pa vsaka starinska sedaj nenavadna beseda se poznamljaj z nekim znamenjičem ; prvotna korenika naj se nikdar ne pogreša, h čemur je treba obilne mere prave jezikoslovne omike. Soimenke naj se pristavljajo, dvomljivke ali sumljivke po novinah naznanjajo in prerešetajo ; šc se na pravem mestu vselej piši: lenišče, v predgovoru pa omeni, da se šc v nekih krajih kakor š izgovarja; r ostani samoglasnik kakor svetinja in lastnina národová, cesar mu narodov pisavec ne sme vzeti; v in u se nikoli ne pomešajta. Slovenski slovár bodi dika slovenskemu slovstvu in narodu, slavno spričevalo jezikoslovne omike naše dobe, skladišče vse draginje in blaga našega lepega jezika: Neka znadu svieta puci, i slovenskog' roda vnuci, da nam znan je Slave glas! Toliko težavno delo se tedaj naslanja na odborová ramena; presneto trdnim jim treba biti; slovar skladati ni igrača, drugo je molitvenice ali propovedi pisati, zopet drugo zaklad vsega naroda znanstveno urediti ; od slovarjevega odbora se zahteva, da ima može, kteri stojé na višini jezikoslovnih ved sedanje dôbe; a ne samo omike jezikoslovne, temuč tudi znanstvene omike sploh, da ne znajo samo besed, a znajo tudi stvari, kaj pomenijo. Pisatelj slovnika mora biti možf izveden na vse strani. Jaz dakle mislim, brez Mi-klošicevega in Cafovega piseka slovar ne bi bil dostojen omiki sedanjega razvitega jezikoslovstva. S tem delom se mora venec oviti naši denešnji slovstveni uglajenosti, ker stotine let bodo sodile, ka-košne strice je imela naša knjiga. Sveto pismo, na Wolfové potroške na svetio dano, v oblikah ovaja krvavo malo prave vednosti slovenskega jezika. Beré to delo se člověku zdi, kakor bi se gol valjal po kopri-vah; proti prekmurskemu je kakor noč in dan. Kvar za tolike potroške! Ne bi menda napačno bilo, ako bi ustanovljeni odbor naznanil crtež, po kterem kani delati; vsej več oči več vidi. Materni jezik. Ko sem zazrla beli dan, Je angelj meni bil poslan, Smehljal se je njegov obraz, Prijazen bil je vsaki čas; In stiskal mene na srcé, Prepeval viže presladké In jezik svoj me je učil Preljubi angelj lep in mil. — Al kmal obledel je obraz, In angelj moj je šel nazaj — Na večni dom, v presvitli raj. Le jezik, ki ga je učil Me nekdaj angelj, lep in mil, Je sporočilo prej šnj ib dni, In v njem se angelj mi glasi, Zato ga ljdbim in častim, Ga ko svetinjo zdaj slavim, In k sreči Čujem ga povsod, Kjer le živi slovenski rod. Aforizmi. Zmaga pomaga do slave, K zmagi pripelje le boj ; Nikdar ne boste zmagali Ako vam ljub je pokoj. Volja ne mati, ki djanje rodi, Vest*ko čuvajka pri zibki bedi. ^rnmmmmmrn^mm^mi^^m^mm^^^mmm^mmm^mmma^ Kar raste prenizko, obdajajo sence, Avrora pa ljubi visoko drevó ; Toraj bi vriskalo slabo grmovje, Ko bi nagnilo se drévo lepó. V Beli 19. avgusta 1865. Luíza Pesjakova. Zgodovinske stvari. Hieronim, cegav je? Da se s kratka pové, prav govori P. Ladislav Hro vat v sporočilu novomeške gimnazije tega leta, da sv. Hieronima, cerkvenega očeta, Slovenci smemo za svojega šteti, če ne po rodu, ker po vsem se kaže La-tinec ali saj polatinčen Grk, pa saj po rojstnem kraji ali po stanovališči in po znanji naših nekdanjih prednikov in po znanji njihovega jezika. Ne vém pa vendar, zakaj znameniti slovenski pisatelj tako trdo odpoveduje Hrva- 213 tom vse udeleževanje o imetji slovečega cerkvenega učenika. Ne po narodu, temuč po zemlji in znanji jezika je sv. Hieronim naš; ravno tako si ga svojiti zamorejo Hrvatje. Za roj s tni kraj nočem prijemati tako trdo; eni hocejo S tri do v o v Medjimurji, v nekdanji Panonii, eni Zdrenjo v Istrii, eni Stržan na meji med turško Hrvatijo, Bosno in Hercegovino, kdaj Sidrona v Dalmacii, ker imé Stridon, ki ga sv. Hieronim nazna-nuje za svojo domacijo, se utegne na vsacega teh treh krajev primerjati. Vendar moram toliko reči, da splošno mnenje in lastne besede sv. Hieronima kažejo ne na Istrijo , ne na Panonijo, ampak na Dalmacijo. Ce po eni strani sv. Hieronim ob Akvileji govori kakor o svoji blizini, se mora pomniti, da o njegovih dneh kakor sploh v rimskem času daljava ni toliko razločka dělala; sv. Hieronim sam se nam kaže zdaj v Akvileji, zdaj v Rimu, zdaj celó v Betlehemu, in Akvileja je bila v zahodu prvo mesto za Rimom, da je tudi njega lahko tjè kaj vodilo. Po drugi strani pa ravno tisti možjé, s kterimi je bil sv. Hieronim prijatel v Akvileji, pozneje hodijo po Dalmacii in po dalmatinskih otokih; so tedaj tudi lahko blizo Hieronimovi domovini in njegovim sorodnikom, čeravno bi se stridonsko mesto štelo k Dalmacii. Na priliko: Nepocijan želi obiskati če ne egiptovskih samostanov in mezopotamskih miniških krdel, pa saj šamote dalmatinskih otokov; Bonos kot ribji zarod stanuje na otoku flanatiškega, to je, reškega in kvarnerskega zaliva , in Julijan, kteri je bil ravno Hieronimovi sestri duhovni vodnik , je zidal samostane al ohranjeval veliko število svetih duš na dalmatinskih otokih. (Epistolae $. Hieronymi ad Heliodorum, ad Ru- finam, ad Julianum- Če bi stridonsko mesto imelo biti sedanja Zdrenja, je tista v sredi istrijske zemlje med Buzetom in Opr-tom; in če bi bilo Stridovo v Medjimurji, je tisto v sredi nekdanje gornje Panonije blizo Čakovca. Sv. Hieronim je gotovo znal mejnike nekdanjih dežel, in bi bil po takem postavil Stridon naravnost v Istrijo ali pa v Panonijo, ne pa na mejo med Panonsko in Dalmatinsko. Mejnik med Istrijo in Dalmacijo je bil kdaj Snežnik (Mons Albius) med Ložem in Bistrico na Notranjskem, in pa reka Raša (Arsia fluvius) blizo Labina v sedanji Istri; Snežnik je znamoval tudi istrijsko in dalmatinsko mejo proti Panonii. Daljša meja med gornjo Panonijo in Dalmacijo pa so bili hribje, ki se stegujejo proti be-biškim goram; bebiške goré pa so bile pri meji med gornjo in doljno Panonijo, in so ravno tište, ki se zdaj zovejo dinariške planine. (Primeri : Ptolemaei Geographia lib. 2. cap. 14.) Po takem je Stridon, če je stal na meji med Panonijo in Dalmacijo, po vsaki strani stal na sedanji hrvaški zemlji, če se tista jemlje v širjem pomenu, kolikor obsega hrvaški ali ilirski narod, in Hrvatom se ne more zavidati, če tisto mesto sebi lastijo po tem, ne pa po narodnem oziru. Drugač si tudi Dalmatinci sv. Hieronima ne morejo svojiti, če se gleda zgolj na narod; zakaj nekdanji Dalmatinci so bili traško-ilir-8kega rodú. Kar stridonskemu mestu ne dá veljati za Istrijsko, je to, da sv. Hieronim, kjer govori o razdjanji dežel in razrušenji mest v svojih dneh, ne imenuje nikjer Istrije, ampak le Panonijo in Dalmacijo, in kar je od črnega morja do juliških planin, ki so mejile Istrijo. Ce pa o n svoj rojatni kraj posebej imenuje mimo Ilirije in Tracije, to ne delà nasprotja; zakaj Ilirija tukaj v širjem pomenu obsega več kot samo Dalmacijo, tudi Panonijo, Norik, in lahko še Mezijo. Vendar sv. Hieronim, bodi si rojen bolj ali manj blizo Akvileji, Slovencem in sploh Jugoslovanom je domač svetnik in učenik. Je bližava njegovega rojst- nega kraja, bližava njegovega dolzega prebivališča, je znanje nekdanjega slovenskega jezika, ki nam njega domaćega delà. On je bil pa tudi še globokeje v slovenski zemlji v prijaznih zvezah; dva njegova lista, eden do pobožnih devic emonskih, eden do Antona mniha v Emoni, to je v sedanji Lj ubij ani, govorita o mnozih službah, ki jim jih je skazal, in o mnozih pismih, ki jih je poslal na tisto stran. (Epistolae s. Hieronymi ad Virgines Aemonenses, ad Antoniům monachum Ae-monaePri besedah teh listov se skoraj ne dá drugaé misliti, razun da je sloveči učenik tudi sam večkrat ali delj časa v Emoni bival, če je pobožnim osebam rea tolikrát kako službo storil (toties vobis officium tri-buenti). Hicinger. O naselitvi v Sbrii. Ljube „Novice!" Na prošnjo Vašo od 26. julija letošnjega leta Vam odgovorim, da je 10. februarja 1865. leta opraviteljstvo srbsko za naseljevanje tujcev v Srbijo nove zakone izdalo, ktere Vam dragovoljno od besede do besede v slovenščino přestavím. Evo jih! §. 1. Tujci (stranci) zemljedelci, ki bi hteli v Srbii naseliti se, morajo najprej stopiti v srbsko soži-teljstvo (podanjstvo), zatega voljo naj se obrnejo do ministra notranjih oprav. §, 2. Stranci, zemljedelci, kadar dobijo od ministra ,,u vere nje", da so ko naselnici sprejeti v srbsko sožiteljstvo, ako niso tako premožni, da bi si mogli sami potrebno zemljo in druge potrebe preskrbeti, se morejo zavoljo tega obrniti do ministra financije, kteri jih bo napotil v dotične občine, kjer se jim bo potrebna zemlja preskrbela. §. 3. Za strance (tujce), ako bi želeli v večem broji od 10 do 50 rodovin na enkrat zavoljo naseljenja v Srbijo priti, kadar izpolnijo, kar §. 1 ukazuje, se bo minister financni potrudil, da naselnici po nji-hovem čislu in okolnosti kraja, ali za se odvojeno ob-čino naredijo, ali se na potrebnem prostoru pri kaki občini naselijo. V prvem slučaji odredil se jim bo potrebni prostor zemlje za njih občino, ne samo za po-ljedelstvo, temuč tudi hosta in pasniki za živino. V drugem slučaju, to je-, ako se naselnici pridružijo kaki drugi občini, postanejo sovživavci občinskih pravic in blago djanj. §. 4. Koliko rodovin, državne pomočí potrebujočih, se more eno leto v Srbijo naseliti, zavisi od zneska, ki zato vsako leto iz državne kase odloči. §. 5. Kadar se naselnici namestijo in se jim do-delí srbsko državljanstvo, so dolžni položiti zakletvo (prisego) na srbsko sožiteljstvo (podanjstvo) po obsto-ječih postavah. §. 6. Po številu oseb, ki jih ima rodovina, in po veči ali manji njihovi siromašnosti dobijo rodo vine državne pomoči. Kadar se primeri, da kaka rodovina celó nič nima, je vse, kar tu dobiti more, to-le: a) Tri orale čiste zemlje za poljedelstvo in ravno toliko ne-obdelane zemlje in hoste za pašnike. Ako je kuča (hiša) zadružna (to je, da je po več rodovin iz oženje-nih glav v enem plemenu), dodá se še na vsako ože-njeno glavo tretjina prostora gori naznanjene zemlje, b) Eno gotovo kočo (hišo), ki ima najmanj eno sobo in kuhinjo, o državnem trošku zgrajena s prostorom okoli kuče 500 štirjaških sežnjev. c) Dva vola, en voz, dvoje kóz ali dvoje ovác in eno presico. d) Eno sekiro, dve motiki, dva krampa in eno koso. e) Po 120 grošev, to je, 10 goldinarjev na leto. f) Od casa naselitve do časa, dokler se naselnici sami iz svojega pridelka živeti 2Ï4 ne morejo, se jim dá potrebna koruza za živež. g) Na vsaki dve rodovini en plug. §. 7. Vse te imenovane stvari naselnici od opravi-teljstva samo za vživanje dobo; ne smejo jih prodati, tudi ne na-nje zadolžiti se. §. 8. Ako bi kdo od naselnika kake v §. 6 imenovane stvari kupil, se mu nazaj vzamejo , in ako bi jih pokvaril in pogubil, jih mora plaćati; kdor bi na te stvari naselniku denarja dal ali posodil, nima pravice pri sodbi plačila za to iskati. Takim naselnikom kakor tudi tištim, ki bi se s slabim obnašanjem ne-vredni opraviteljstvenih dobrot skazali, jim more gosposka vzeti ne samo zemljo, ampak tudi vse na vživanje jim dano premakljivo imetje. (Kon. prih.) Iz Gradca. 2. avgusta. X — avgusta t. 1. je v 80. letu svoje starosti umrl Tone Cop, bivši c. kr. svetovavec tukajšnje naddeželne sodnije v počitku. Bil je ranjki prostega kmeta sin in iz Lesec na Goren-skem domá. Pri hiši so rekli pri Tkavcu. Rajnki se je le s svojo posebno bistroumnostjo in marljivostjo na to visoko stopnjo povzdignil. Zarad svojega posebno poštenega dolgoletnega službovanja so mu tudi presvitli cesar priznaje njegove zasluge, plemstvo podělili. Bil je rajnki posebni zagovornik in branitelj sirot, udov, in sploh revnih in prostih ljudi, pa tudi očetovski prijatelj slovenskih pravniških činovnikov. Bil je zmiraj naravni in priprosti mož, ovinkov ni poznal. Govoril je kaj rad po domače in ostal je zmiraj zvest svoji domovini. Zato je pa tudi neumrljivi slovenski pesnik France Prešern njega edinega med sodniki tedajšnjih časov vrednega spoznal, da mu je pri odhodu iz Ljubljane 1843. leta posvětil nemško pesmico, ktera je bila takrat tudi natisnjena v „Illirisches Blatt." Hvala v tej pesmi najbolj pokaže, kaj da je bil rajnki. — Ko je ne dolgo po viharnem 1848. letu pri nekdanji celovški c. kr. deželni nadsodnii vpeljava slovenskega jezika v pretres prišla, je on edini med svojimi tovarši slovenske krvi in edini pri vsej deželni nadsodnii svoje matere se spomnil in z živo besedo se potegoval jsa naš domaći slovenski jezik, govoré blizo tako-le: ,,Ce smo res sodniki, bodimo tudi pravični. Pravica zahteva, da se dá vsakemu svoje. Kar ima Nemec, Lah itd., moramo dati, ako smo pravični, tudi Slovencu, ker on je ravno tako člověk, kakor Nemec in Lah. To zahteva ne samo božja zapoved in naravna pamet človeška, ampak tudi korist službe in države. Ugovarjate mi, da naši Činovniki ne znajo slovenski, da se toraj ne more vpe-ljati slovenski jezik v sodnije. Toda jez pravim, da naši uradniki znajo slovenski, in še misliti si ne morem in ne smem, da bi ne znali, sicer ne bi mogli nemški prav zapisovati, kar govori Slovenec; ako pa res ne znajo slovenskega jezika, že zdaj niso sposobni za sod-nijsko službo med Slovenci, sicer je pravo v vedni nevarnosti. Vrh tega se pa pri vpeljavi novih postav ne sme gledati na činovnike, ampak na korist ljudstva sploh. Činovniki se morajo tega, česar ne znajo, naučiti ali pa službo pustiti. Kar očitovanje bornosti slovenskega jezika tiče, prvo prašanje je, ali je to res, ali se vam pa le tako zdi, ker ga premalo znate ; drugo pa je to, da ne razumem, kako da bi se to, kar se sodnik z ljudmí po slovenski pomeni (saj se menda mora ž njimi slovenski pomenkovati, ker druzega jezika ne znajo), ne dalo na papir zapisati. Ne verjemite, gospodje , da se bo dosedanje sodniŠko uredovanje dalo pridržati, ako se vam zdaj ta reč še tako nespametna dozdeva. Prepričanje o krivičnosti, ktera se zarad jezika slovenskemu ljudstvu pri sodnijah godi, se bo zmiraj bolj razširjalo in kakor se pri sodnijah teza, Božji zapovedi in človeški zdravi pameti protivna, ni mogla držati, tako bode tudi s časom jenjalo sedanje protina-ravno in abotno uredovanje v jeziku , kterega ljudstvo ne razume. Mi se smejamo avstrijskemu sodništvu o časih Marije Terezije, ktero se je sploh zoper odpravo teze potegovalo in puntalo, tako da so veliko sodnikov mogli odstavit. Bog vé, ali se tudi naši potomci ne bodo smcjali, ko bodo brali mnogoletne overe, ki so se stavile tako pravični stvari. — Pravijo, da so zarad teh misli starega modrega možá nemškutarji močno zaniče-vali in se mu posmehovali , trdi Nemci pa ga še bolj čislali. Stavite tedaj ljube „Novice" spominek temu vr-lemu sinu naše domovine in obdržimo ga Slovenci v hvaležnemu spominu tem bolj , čem več v okrožjih činovnikov posebno viših nezvestih sinov in še celó protivnikov vsega, kar je našega , še dandanes nahajamo» Pokojnému poštenjaku Copu pa bodi zemljica lahka! Od štirske Drave, i—. Naše duhovniške skup- ščine so sicer žive, pa obnašajo se kakor mrtve, ne hoté znati svoje vrednosti ; kakor se zgorej potegne, tako se spodej skače brez ozira, da so skupščinarji možje, učitelji in voditelji naroda, kterim je treba značaja. Dokaz. Lani je vprašalo slavno kn. vladikovo-redništvo duhovniške skupšcine: bi li Viktorinje preselilo se v Celje ter z Maksimilijanjem združilo? Predno pa so skupšcine bile dokončane in odgovori kn. vi. red-ništvu poslani, zvršilo se je že preseljenje in združenje. Letos zoper to nikdo ni prosvedoval ondi, odkodar je lani nekavni odgovor dospel. Cemu neki vprašanje — se je menda mislilo — ako je že popred sklenjeno bilo, kako se ima zgoditi. — Drugi dokaz. Slovenskemu svetu je dobro znano, da je lani duhovna skupščina na Ptuji soglasno prosila kn. vi. redništva, naj bi vendar naročiti dovolilo v cerkvene matice pisavo slovenskih krajnih in rodovinskih imen v slovenskem pravopisu. Odgovor je bil: ,,Ne more se dovoliti." Ustavno-centralistično-absolutistični Schmerling je odgovarjal državnemu zboru vselej z razlogi, dasi prividnimi in dozdevnimi; nam pa se je odreklo brez vsega dodanega vzroka, menda mislé, da že vemo, zakaj se slovenska imena ne smejo pisati slovenski. Al mi tega res ne vemo , marvec bi radi vedeli, kteri občni cerkveni zbor je nam Slovencem prikrojil za cerkveni uredni jezik nemščino? — Kar je napačnost nekdanja vrinila, ne bi li smel razum dandanes odriniti? — Ker v gornjih krogih veje nemška sapa, zato menda se je tudi letos vedlo v ptujski skup-šcini vse prav lično po frankobrodski. Apostoli so po odhodu svojega ljubega učnika v strahu bili pred Židovi in drugimi sovražniki, ter se niso upali nauka božjega siriti, al zadobivši krepilo od zgorej, so Kristusa oznanjevali očitno; vsaj pripravljeni so bili trpeti, celó umreti za sveto modrost in resnico, nikogar se ne plašé ; morebiti še učakamo tudi mi toliko srečne dobe, V3aj smo že brali v Belkredovem razpisu deželnim namestništvom : „Ured in uradniki imajo z ljudstvom v njegovem (narodnem) jeziku obravnavati." — Naposled še omenim, da so vsi za Matico nagovarjani gospodje obečaii se pomatičith Ne dvojimo. Iz Šempasa pri Gorici 16. avg. L. K. — Naj se tudi iz tega kraja kdo oglasi, ter potoži o slabi le-tošnji letini. Že od meseca februarja nismo imeli toliko dežja, da bi bil travi koreninice zmočil, zavoljo tega smo komaj 4 cente nakosili sená ondi, kjer smo ga navadno imeli po 20 centov; zgodnjega krompirja smo přidělali malo več ko nič; — fižola po enih krajih po dve semeni, po enih p-ol semena, po enih gladko nič; — belega žita komaj peti del; — turšice ne bo nič po enih krajih, — grozdje je ko brinje ali poper drobno, — pašniki so rusi, studenci vsahneli. Lahko toraj ver- 27 5 jamete, v kakosnih skrbéh živimo popraševaje se bo z ljudmí zdatnega dežja? I'rosek kaj zemlji že kaj bo z živino 7 ako kmali ne dobimo stoletnico prav potrebni dež je ravno 2 dni pred pet 7 najbolj 19. dan t. m. močil. Meščanje so avgusta. Ker so „Novice" že mar- pa neprenehoma s smrekami , smerečjem in zastavami razne velikosti kinčali mesto. Tako ni še bilo nikoli sikaj povedale od prejšnjega in tudi od sedanjega šol- Novomesto; novomeški trg bil je vès v zelenji. Gosti skega učitelja, naj še jez dodam par vrstic. Preteklo dež odnehal je še le ob 3. popoldne prvega dne (19.) spoinlad se je razpisala služba za učitelja v proseško in to vsem na veselje. Hitro so še ostalo naredile ne- kontovelsko učilnico. Po službinem razpisu se je za- vtrujene roke, tako da je bilo mesto ob osmih zvečer htevalo 7 da 7 kdor hoče omenjeno službo dobiti mora dobro znati slovenski in laški jezik, mora biti izveden letih ustanovil mesto. vse pripravljeno, začeti častiti Rudolfa, ki je pred 500 Ob zvecer se začne raz- v sadjoreji in v cerkvenem orglanji. Pravo tako, gospoda! da ste zahtevali res potrebne vednosti, in rekli, da mora službo tak dobiti kdor svitljava, vse mesto se je bliščalo v tisoč in tisoč lu-čicah. Najbolj dopadala je mestna hiša ali „rotovž"; ua mwia oiu^v, iv> i^vawi ima gori omenjene pred njo so stale 4 velike smereke s cesarskim, biu- lastnosti. VpraŠamo pa: ali se je v resnici tako zgo- venskim krajnskim in meškim banderom; na deblu je sle- dilo 7 kakor je razpis zahteval? Nam se zdi 7 se dobiva, kakor je bila da plača bil razpisana, druzega pa marsikaj mesta. idrijskega in kamniškega pogresamo Al se vam, gospoda, ne zdi škoda za toliko tistih „avisov di concorso", ki so se razpošiljali po vsej še celó v mestu. To okolici in so se nabijali na vogle grb loškega, kranjskega, sredi „rotovža" bil je transparent, ki je kazal Rudolfa IV., na njegovi desni bila je številka 1365, na levi 1865. rdeča zastava stolpa je visela jako velika rumena- kar ste dosegli, bi bili pisanjem. LL CM V U^IU OU \jKskVJ V ULI UOIU« JL Vj lU^V^O U CAO LC4 V CA j II J 6J LICI Oil aU^U UCiU'iilUULU *1 UC^Čl ILI pač tudi dosegli z dosti manjim modro-belo-rdeča (meska). Pred mestno hišo pa je stala na straneh belo-modro-rdeča in Iz Lašč avg Nabergoj. meška straža. Odlikavala se je še marsiktera hiša po veseljem bi clovek prijei za razsvitljavi, po vencih in zastavah , najbolj pa občudo- pero in naznanjal domaćim časnikom, ko bi videl pri- vali smo napravo dr. Ipavičevo. Ob 8. zvecer prišla je jetne prigodke in blagostanje svojega naroda bog! da se večkrat čuje kaj žali- nasprotnega, ki srce domoljubno, a navdá je tudi z nemirno tugo. godba novomeških meščanov. Godli so ti res vrli godci sicer gine pred županom, predstojnikom meške okrajne in pred Le- 77 tošnje leto zbuduje zopet mnogo bridkih tožeb med konca do kraja. rotovžem." Potem pa so večkrat premerili mesto od Ljudstva je bilo nezmerno veliko > našim narodom. Revež kmet, uboga dežela! Sosebno na vseh obrazih igrala je radost, igralo je veselje. ko 10. ura na Dolenskem nam žuga slaba letina, ki obeta in pre- Več ko 2 uri trajala je godba, pozno , ko je rokuje stradanje. Sená se ni nakosilo še tretjina ne, davnej že odbila, nehala je svečanost prvega dné. kakor lansko leto : ozimina žita so bila pognjila, kakor bralo, morale so se tedaj večidel se Je že v „Novicah" Lep in krásen je bil začetek 7 preorati; kdor pa jih ni preora!, ostala vijanje petstoletnice ; lepše še pa daljno raz- mu je njiva na in široko. al o tem drugo pot na dolgo pol prazna; — jarina se je blizo ravno tako slabo ob- hrabro ste začeli Vesel pa moram reci mešcanom Vrlo m nesla. Bog daj, da bi vsaj koruza obrodila! Ognjeno 7 je letošnje leto; od povsod se slišijo mili glasi pogo- Iz Ljubljane. relcev, ki napredujte na tej poti! (Dal. prih.) petek se je po navadi slovesno prosijo milošnje. Bogatini slovenski! přilož- obhajal rojstni dan (trideset in peti) Njih Veličanstva e rano nosti se vam ne manjka skazovati dobrote. Usmilite se presvitlega cesarja našega Franc-Jožefa. tudi revežev Dobrepoljcev ! Pogorelo je namreč v Zdenski zjutraj so topovi na gradu naznanjali svečani dan in vasi 13 hiš 18. dan preteklega meseca. Kakor slišim, vojaška godba je šla po mestu; ob 8. uri je bila pred jih je bilo malo zavarovanih. Reveži prosijo sedaj po kolodvorom slovesná sv. masa za tukajšnje c. kr. vo- Dobrepoljah in pri Laščah lesa za bijo ; pohištva, a malo do- jaštvo, ob 10. uri pa v stolni cerkvi za vse civilne ob- naši ljudje so sicer usmiljenega srca, in imajo lastnije in mesijanstvo. Popoldne je bil veliki obed pri radodarne roke, a kaj pomaga, ker nimajo svojih gozdov. svetlem nadvojvodu Ernestu. Vsi gozdi so skoro grajšcinski, iz kterih se daje kmetom Čeravno ni ne duha ne sluha še od kolere v iv.8 za domače potrebe, a še tem ne zadostuje; kaj po- sosešcini naši (to, kar je v Zagorji poleg Save bilo, je dariti ali prodati komú, je prepovedano pod kaznijo. navadna poletinska bolezen), pa vendar ni ne mogoče, sosešcini nasi (to, kar je v Zagorji poleg Save bilo Gozdnar odkáže vsacemu dél, iz kterega naj si za eno da se iz daljtfega Laškega pritepe tudi k nam. Za tak leto naseče drv za kurjavo ; tino in spridijo gozd sebi na škodo, izgovarjaje se: če ljudje posečejo mlade- primerljej pa — kterega nam mili Bog odvrni! vendar treba deželi pripravljeni biti, da se oskrbi 7 kar ta jaz ne posekám, bo pa kdo drugi. Vsi zdihujejo po bi treba bilo. Ce ne bo treba, toliko bolje je delitvi gozda, žalibog! da se to delo tako dolgo odlaša namen je c. k. vlada po zaslišanji in nasvetu stanovitne kmetijstvu na škodo. Možje , ki imate to rec v rokah, c. k. zdravniške komisije sestavila odbor za Ljubljano prosimo vas, pospešite delitev gozdov, hvaležni vam in vso deželo, ki bi, ako bi kadaj treba bilo, oskrboval bomo! — Milodare za pogorelce v Dobrepoljah jaz rad zdravstvene zadeve. — Pametno, to je, z mer no živeti sprejemam in jih bom dal po županu razdeliti potrebe raznih gospodarjev najbolje pozná 7 ker on v jedi in • • v • pijaci > za čednost in čist zrak skrbeti v V. O. Fr. Peterlin-Sreboški. Iz Novomesta. (Petstoletnica 19. 20. 21. avgusta.) stanovanji in ne se prehladiti, pa brez strahu biti: to so tri poglavne reči > da se odvrne vsaka bolezen. Prešli so lepi veseli dnevi, v kterih se Je zibalo Novomesto v svoji petstoletnici. Dasi Novomesto tem smislu je te dni tudi mestni naš magistrat pre-bivavcem ljubljanskim razposlal naslednji poziv : Skušnje Í.W f Vlijuotv V O V yjj L ULLLVjLm JLy«01 JL^XKJ Y KJ LAAUO LVJ kâZ6jO y VA Ck J JUL Kš O LL CA £ Ck ALA OaU^UV OJ^CIUJU VUUIX' ni. ravno eno izmed zadnjih mest lepe kranjske dežele, ozkih zaprtih prostorih koleri pravo gnjezdo. vendar nikdo ni niti zinil niti vedel, kakošna bode ta mora že sicer na največo snago gledati, je to zdaj pri tt^H ■ llABBIH^B MÉIÉÉ ■ da je nesnaga in skupno spanje veliko oseb v Ce sedaj pa ■■■ t i sme reči vsak meščan vomesto je te tri dni bilo v svoji zveličanosti 7 7 da No- tej vročini toliko bolj potrebno, ker v nekterih mestih tega na zgornjem Laškem razsaja kolera, ktera bi se lahko se je lahko prepričal te dni ne samo domači meščan, tudi v Ljubljano priklatila. Akoravno upajmo, da se marveč vse ljudstvo, ki je le-sem přivřelo od vseh to nezgodi, vendar se vsi prebivavci ljubljanski opomi- strani naše domovine jatli, stari znanci, ki so že obupali tu so se najdli zopet stari pri- da LL /Jiiauui J JCVi O \J tu ^J^UjJCUi J KACA SG S Q Al komaj smo ušli menj lepi slovesnosti dijo. kdaj vi- 7 kajti da stanovanja in dvorišča po moči snažijo, gnoj-čistijo in pokrivajo, kanale in stranišča v dobrem stanu držé ter pazijo, da se gnojnica v hišno zidovje njajo • V V nisca 2ÎC ne vrine kože dalje treba vse smrdljive reči, na pr. živinske drskem poglavarstvu ni bila uslišana c j uaiIO u oua » ou o JU i uijif v i v vi, ua • a nv/uuion ^ ' da se povrne večletna lepa edinost v družbo, Schmerlingove vlade v štiri h letih upajo, ktera ni nikakoršen klub, ki bi drugim ukazoval naj delajo ali česa ne. ) kaj na Českem trpeli 64 mesecev — t nedellO oc JO ^uo^* Uli u a u u a u i c i n o i o » vuvim » uovíjvuj o^ivj^iu , a i u an uug , ua v u j cui ii podal na Dunaj, kjer se je zacel mednárodni veteri- jasno izrečeno, ali zadobé zgubljene državljanske pra se je gosp dr. in 17 dní zapora ter v denarjih kazni plaćali 10.915 fl. Pomilostenje za tiskarske pregreške bilo je povsod z anez Bleiweis velicim veseljem sprejeto žalibog da v njem ni narski zbor, ki trpi ta teden. Jutri gré tudi mestni župan „i , ««. — -—™ dr. Costa na Dunaj. více vsi ali tišti vredniki ki Y1V/W VOi j C411 IU tlOtl VI CUUU\1 ? XVI bivajo v kazni ali kteri je še niso nastopili. Nam bi se čudno zdelo, zakaj Kakor „Triglav" piše, so pravila otročje bol- da zavoljo istega pregreška ne bi vsem šio isto pomi nišnice potrjena lostenje. Kajti kar nobenega razločka ne najdemo med saboto 26. t. m. je v Kranji delitev cesar- pregreškom vrednika, ki je 30.julija dostal svojo kazea skih premij za dobre in lepe kobile y pri kteri se bo v in med pregreškom vrednika, ki jo je imel še le nasto- vsem skupaj razdelilo 10 premij z 48 cekini in srebr- piti 30. julija. — „Kreuzz." piše ? da je bila Schmer-nimi svetinjami. Premijo morejo dobiti t rile tne žebice lingova znana napitnica pri vseučiliški petstoletnici v (najlepša cekinov, druga 4 cekine, tretja P° Vi žebetom cekine), in pa žbetne kobile in četrta pa visocih krogih jako neljubo sprejeta, kar tudi ni ostalo to Je > kobile z neznano prejšnjemu državnemu ministru. Hrvaški de do želni zbor je od 18. avgusta odložen na 9. dan oktobra cekine). Naj noben gospodar ne pozabi od svojega stem bo menda izginil strah njim, ki so trobili, da Hr let stare (prva 10 cekinov, 5 pa po y župana podpisanega pisma seboj prinesti > da žbetna kobila v ze 8torila ali da nj e g o va bila Je vatje ne bodo več imeli samosvojega deželnega zbora y še predno je žebe in sumili, da je prvi državnik in rodoljub hrvaški r pře- je , ™ pa, bile, ktera je takrat, pri njem izrejena bila. Žalom ne izkaže, ne dobi triletna žebica od take ko- vzvišeni vladika Strossmajer prestopil v madjarski tabor ko je žebé storila, njegova in Dvorski kancelar Mažuranic menda tudi noče nič slišati Kdor tega z županovim spri- od zedinjenja z Ogrsko in stojí za samostalnost in av- premije To ali je žebica od cesarskega ali kakega druzega žebca; na to ne gleda komisija. Kdor ima še kaj kokonov prodati, naj jih je pa vse eno, tonomijo hrvaško. prinese kmetijski družbi brž; konec tega meseca bo poslala VSe na Dunaj, in pozneje jih ne jemlje več. Gospod Obreza Adolf, posestnik v Cerknici Denarni zapisnik Matičini. V drugem letu so k Matici pristopili in plaćali: kot ustanovnik: 10 gold. Novičar iz domaćih in ptuj ih dežel. Cesarjev rojstni dan bil je po vsem cesarstvu jako slovesno obhajan, posebno pa v Peštu, Čegar meščanje, z velikaši na strelišči popoldne zbrani, so prosili taver-nika, da cesarju v Išel po telegramu sporoči njihovo vdanost do njega veličanstva. Cesar so jim tudi po telegramu poslali svojo zahvalo. — 19. t. m. sta se v Solnogradu sešla naš cesar in pruski kralj ; dogovor o »» ff ff z letnim dones kom: Roze France, ranocelnik v Vojniku pri Celji a ff Lukažič Janez, „ v Storah Jesenko Gregor, Novak Janez, župnik v Kolovratu..... Maráalek Avgust, krojaaki mojster v Ljubljani 2 2 2 2 i> 99 19 19 li If Z doatetimi poprejanjimi 20 gold 1407 ft Matičini udje, Skupaj 1427 ff Šlezvik-Holštajnu je sklenjen in podpisan 20. avg ka- ki so do 22. avgusta 1865. leta plaćali ustanovnino za drugo ma tičino leto košen pa 9 se se ne ve, pravijo, da se kmali razglasi, Gospodje: Biirger Ljudevit, dr. Costa Etbin, dr. Cvajer Ivan, gotovo je menda toliko, da se ni vojske s Prusi bati 9 9 e se Henrik, Heidrich Dragotin, Holce r Dragotin, Jam Sek • Vt T • -v "înr a ▼r • -î • i Ivan, gospodičina Jerajeva Ivana, dr. Jarec Anton, Kadilnik France, KlemenČic Jože, Kuš ar Jože, Lésar Anton, Lukman Jakob, Milic Rudolf, dr. Munda France, Novak Janez Krst., P avaler Jože, dr. Pogačar Zlatoust, Pfeifer France, Rozman okrajne gosposke, njihova opravila Ivan, Smukavec Ivan, dr. Valenta Alojzi, dr. Vojska Andrej, sicer pa ostane še nedoločeno, kaj in kako. kaže, da novo ministerstvo začenja važne prenaredbe; časniki pišejo, da se bodo sodnijske gosposke ločile od politiških, da nehajo , ~ ______ * » a,«, ^. c.^, T da prevzamejo srenje, da se vpeljejo porotne sodbe itd.; Župan Tomaž,jír. Zupančič France, Žerovec France, pri íinančinem ministerstvu je bilo razpuščenih _______ od- delkov; tudi o finanční straži se govori, da se razpusti; kmali, tako se trdi, se bode število uradnikov zmanj-šalo tudi pri državnem ministerstvu; — velik strah med cinger Peter, Holzapfel Ignaci, Kovačič Janez, Lampe Jože, uradniki. — Grof Strasoldo, deželni poglavar štajarski, nasprotnik štajarskih Slovencev in narodnih maš- nikov pokoj 9 9 Je šel kakor pravijo , na više povelje v njegov naslednik je Karol baron Mecsery, Mahkot Ivan, Majnik Janez, Močnik France, Olipič Ivan, Presa Jože, gospá Pleiweisova Ivana, gosp. Saje vec Janez, Svetličič France, Savnik Dragotin , Skofec Ivan; — čitalnica celjska, Drzečnik Luka, Ha a nik Jože, Je raj Jože, Ka-puz France, Koče v ar Stefan, Kosar France, Kru aie Stefan, Novak Vincenci, Ogradi France, dr. Pavlič Valentin, Poddružnica kmetijska celjska, dr. Prelo g Matija, Pust France, dr. Radaj France, Rap oč France, Reisinger France, Roj,. Jakob, Simonič Ivan, dr. Srebre Gvidon, dr. Srnec Janko„ bivši policijski minister. „Tagespošta" žaluje po Stra- Stranjačak Davorin, Sorglechner Jože' Trampua Ivan,. soldu, a štajarski in z njimi menda vsi Slovenci se ve- dr. Ulaga Jože, Weixl Ivan, Wolf Anton, Zorčič France; -iiWm _ _te-w Xi . /i _ -TT- «A * Vé V rv i A « # __i V k 1 # « selé, da je šel; kajti narodne ravnopravnosti ni poznal. Ben s a Stefan, Kocijancic Stefan, M aru aie Andrej, Schwei Splitu na Dalmatinskem se je bil ustanovil voli-len odbor zavolj razpisanih srenjskih volitev; okrajna gosposka je prepovedala ta odbor in pritožba pri za- g e r Juri, Šolar Janez, Winkler Andrej ; V a n c a a Aleksa ; J a n e z i c Anton R o b i Č Andrej zn 80. V Ljubljani 20. avgusta 1865. Bradaaka France, V 9 Mr go lič Ivan Zivko; Dr. Jer. Župane c. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Joief BlazniS v Ljubljani.