GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Slovesna podelitev priznanj izumiteSjem In avtorjem uspešne strokovne publicitete
Da bi se inventivna (izumiteljska) dejavnost v našem podjetju še bolj razmahnila, je sklenila komisija UO ZP za splošno tehnično in raziskovalno dejavnost I in II na svoji zadnji lanskoletni se-
vsem nagrajencem za uspešno publiciranje tehniške vede. Apeliral je na še večjo angažiranost v tej smeri in povabil prisotne direktorje naj podprejo prizadevanja strokovnjakov vsestransko.
člani razširjenega strokovnega kolegija slede razpravi o programski usmeritvi In prekrivanju poizvodnega programa v posameznih organizacijah
ji podeliti pismena priznanja vsem izumiteljem, ki so lani vložili patentne prijave in vsem izumiteljem, katerih izumi iz prejšnjih let so bili v lanskem letu potrjeni od Patentnega urada s patentno listino.
Slovesna podelitev priznanj je bila minuli četrtek v konferenčni dvorani Skupščine občine Ljubljana-Siška, kot prva točka dnevnega reda razširjenega strokovnega kolegija pri generalnem direktorju.
Ob prisotnosti številnih direktorjev naših organizacij je spregovoril povabljenim generalni direktor Vladimir Logar. Dejal je, da so izumi in izboljšave v vsakem in tudi v našem podjetju temeljna dejavnost pri tehniškem napredku proizvodnje. Po številu prijavljenih in potrjenih patentov v zadnjih letih kaže, da je lc-tch vsako leto več, za kar gre zasluga našim strokovnjakom, ki se zavedajo pomembnosti napredka razvojne dejavnosti, so pa delno tudi rezultat določene pozornosti organizacij do strokovnega renomeja podjetja. Čeprav smo od vseh podjetij v državi v tem pogledu na enem izmed prvih mest, se ne smemo zadovoljiti z doseže-
nim.	še naprej moramo težiti k temeljnim raziskavam in spodbujati izumiteljsko dejavnosti ter jo primerno stimulirati.
Elektronika je ena izmed najbolj dinamičnih panog elektrotehnike. Njen napredek je z vsakim letom ogromen. Zalo se bomo morali tudi pri nas odločiti za nakupe nekaterih licenc v tujini, da bo naš razvoj še hitrejši. To seveda ne sme zavreti izumiteljske dejavnosti, ugotoviti pa moramo, kje je pravšnja mera. Kaj lahko storimo doma, in kaj moramo kupiti drugje.
Ob koncu svojega nagovora povabljenim je generalni direktor izrekel javno zahvalo in priznanje avtorjem in soavtorjem patentov in patentnih prijav, hkrati pa tudi
Sledilo je podelitev priznanj. Skupno je prejelo pismeni dokument 72 naših sodelavcev, od tega 10 avtorjev patentov izdanih v lanskem letu, 17 avtorjev za patentne prijave, ostali pa so nagrajenci za uspešno strokovno publiciranje.
Marjan Kralj
Poročilo o delu upravnega
odbora ZP v mandatni dobi
9 Uvod
Upravni odbor ZP šteje 11 članov. Za preteklo mandatno dobo je bil izvoljen na 1.
Ugleden gost pri nas
Minuli teden je obiskal naše podjetje predsednik Gospodarske zbornice republike Hrvaške in redni profesor Ekonomske fakultete v Zagrebu dr. Vito Gašparovič.
Pri nas si je naprej ogledal obrat signalnovarnostnih naprav tovarne APARATI v Stegnah, kjer se je pogovarjal o problemih proizvodnje in avtomatizacije nasploh s šefom obrata dipl. inž. Srečkom Razpotnikom in direktorjem BAI (biroja za avtomatizacijo v industriji) dipl. inž. Andrejem Fratino. Za boljše razumevanje je treba pripomniti, da je bil dr. Vito Gašparovič pred leti generalni direktor tovarne PRVOMAJSKA s katero je naše podjetje že tedaj sodelovalo, zlasti na področju avtomatizacije obdelovalnih strojev.
Kasneje so sledili razgovori s predstavniki našega ZP,

ISKRA COMMERCE, in ZZA, pri katerih je delno sodeloval tudi -predsednik slovenske gospodarske zbornice Leopold Krese. Razgovori so se nanašali predvsem na kon-cepcijsko zasnovo ISKRA COMMERCE, ki jo je dri Gašparovič vsestransko podprl in sodil, da jo je treba temeljito razviti in razširiti, nadalje o učvrstitvi integracije med organizacijo RIZ in ZP ISKRA ter sodelovanju med našim podjetjem in industrijo ter poslovnimi organizacijami sosednje republike Hrvaške.
Razgovori so potekali vseskozi v izredno prisrčnem vzdušju, pri čemer je pokazal ugledni gost veliko razumevanja za naše težave, hkrati pa je pohvalil prizadevanja podjetja za sodelovanje z industrijo bratske republike Hrvaške.	— K —
Predsednik republiške Gospodarske zbornice Hrvaške dr. Vito Gasparivič (na levi) v pogovoru z direktorjem BAI dipl. inž. Andrejem Fratino.
zasedanju delavskega sveta ZP dne 16. 5. 1969, konstituiral pa se je na svoji 1. seji dne 27. 5. 1969.
člani UO Z P so bili v pretekli mandatni dobi izvoljeni iz naslednjih organizacij: Elektromehanike, Polprevodnikov, ZZA, Elektromotorjev, PSO, Avtoelektrike, Aparatov, Elementov, Instrumentov in RIZ.
Kvalifikacijska struktura članov UO ZP je bilamasled-nja:
6 diplomiranih inženirjev, 2 diplomirana ekonomista, 1 doktor prava, 1 ekonomist in
I	inženir.
Od članov prejšnje mandatne dobe sta bila ponovno izvoljena 2 člana UO ZP.
UO ZP je imel 9 rednih sej in nobene izredne. Povprečna udeležba članov UO na sejah je bila 70%.
9 Delo upravnega odbora Združenega podjetja
Na 1. seji je UO ZP imenoval naslednje svoje komisije: gospodarsko komisijo, organizacijsko komisijo, komisijo za kadrovska vprašanja in komisijo za nagrajevanje izrednih dosežkov.
Z izjemo gospodarske komisije ostale komisije v pretekli mandatni dobi niso nikoli zasedale. Gospodarska komisija pa je v glavnem obravnavala predloge strokovnih služb ZP in dajala upravnemu odboru ZP konkretne predloge za rešitev nakazanih vprašanj oz. problemov.
Komisijo za dejavnost I in
II	je imenoval UO ZP predhodne mandatne dobe in je delala v okviru statutarnih pooblastil.
V pretekli mandatni dobi je UO ZP obravnaval predvsem vprašanja, ki so že nekaj časa na nivoju združenega podjetja odprta oz. nerešena. Predvsem je obravnaval problematiko Tovarne orodja, Tovarne radijskih sprejemnikov in v zadnjem času tudi Tovarne polprevodnikov.
Pri obravnavanju nevzdržne situacije v Tovarni orodja je UO ZP sprejel že konkretni sklep, da se Tovarna orodja pripoji k Avtomatiki Pr-žan s tem, da iz naslova subsidiarne odgovornosti ZP ISKRA prevzame obveznosti do konca leta 1969 v višini 11,987.868 din. UO ZP je smatral, da je v dani situaciji takšna rešitev edina realna in da bi s takšno rešitvijo odstranili z dnevnega reda zasedanj organov upravljanja ZP‘vprašanje Tovarne orodja, ki je bilo že dalj časa pereče.
Ker je bil DS ZP mnenja, da bi bilo morda potrebno najti še boljšo rešitev s pripojitvijo Tovarne orodja k Elektromchaniki Kranj, je ostalo reševanje Tovarne orodja še nadalje odprto. Vsekakor je UO ZP mnenjla, da bo potrebno v najkrajšem času ta problem rešiti, ker v nasprotnem primeru nastajajo za združeno podjetje iz naslova subsidiarne odgovornosti samo še večje obveznosti.
Pripomba uredništva:
Na seji DS ZP, dne 6. 2. 1970 je bilo sklenjeno, da se za tovarno orodja v Ljubljani sprejme sanacijski načrt. Imenovan je bil tudi odbor za začasno upravo. Zadevni sklepi so objavljeni na 6. in
7.	strani.
Tudi problematika Tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani se vleče že nekaj časa. Da bi tudi to vprašanje spravil z dnevnega reda, je UO ZP analiziral celotni material, ki je pripravljen s strani začasne uprave v Tovarni radijskih sprejemnikov, nadzorne službe ZP ter posebne komisije v zvezi z izvajanjem sanacijskega programa za Tovarno radijskih sprejemnikov. Kljub mnenju upravnega odbora ZP, da je možno vprašanje Tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani rešiti sa-
(Daljc na 3. strani)
filtra rast
tovarne v Moví Gorici
■■
Čez nekaj dni bo tovarna avtoelektričnc opreme praznovala 10-letnico odkar je začela obratovati. Le malo-katera tovarna se v tako kratkem obdobju lahko pohvali s tako intenzivnim razvojem kot novogoriška AVTOELEKTRIKA. Zasluga gre prvenstveno kranjski ELEKTROMEHANIKI, ki je nesebično oddvojila panogo avtoclektrične opreme in jo prenesla v novo ustanovljeni obrat v Šempeter, nadaljnja rast pa kolektivu AVTOELEKTRIKE, ki je razvil proizvodnjo na današnjo, mirno lahko rečemo, evropsko raven. Ugodna konjunktura, ki se kaže tudi v prihodnje za to proizvodno panogo, bo omogočila tovarni še rapidnejši napredek, oz. uresničitev dolgoročnega načrta, po katerem predvideva v letu 1988 zaposlitev približno 3.000 sodelavcev in fizični obseg proizvodnje v vrednosti 700 milijonov ND.
Rezultati gospodarjenja v minulem letu so za tovarno zelo ugodni. Malone vse zadolžitve po gospodarskem planu je realizacija v predvidenem obsegu. Proizvodni plan Je izpolnila in presegla, tako po obsegu, kot sorti-mentu. Prvič v svoji zgodovini je tovarna izpolnila plan proizvodnje že ob koncu novembra lani.
produktivnosti in tržno sposobnost izdelkov.
Zaposlenost se bo povečala, nekaj zaradi dokončnega prehoda na 42-urni delovni teden. Predvidena so nadaljnja vlaganja v proizvodnjo, izboljšala se bo strokovna struktura zaposlenih.
Že iz teh skopih podatkov je razvidna resna namera kolektiva v Novi Gorici za nadaljnjo in hitro rast tovarne, hkrati z zasledovanjem dolgoročnega okvirnega razvoja tovarne, ki so ga načrtovali v letu 1967. Po tem programu naj bi tovarna po 20 letih zaposlovala približno
3.000	delavcev in dosegla fizični obseg proizvodnje v vrednosti 700 milijonov. ND.
Spričo izredne marljivosti in vstrajnosti kolektiva jim bo to nedvomno uspelo.
-MK-
BH
bh
Izvoljen je odbor za poslovno | politiko ZP Iskra
Kranj, 6. februarja — V novi odbor za poslovno po. litiko ZP so bili na tajnih volitvah DS ZP izvoljeni naslednji tovariši:
Vladimir Logar, dipl. oec. — gen. direktor ZP ISKRA Alojz Grčar, dipl. ing. — nam. direk. ISKRA Elektromeh, Kosta Bojič, dipl. ing. — glavni direktor ISKRA RIZ Vladimir Klavs, dipl. ing. — direktor ISKRA Elementi Jože Prezelj, dipl. ing. — direktor ISKRA ZZA.
Jože Eržen	— direktor ISKRA Avtoclcktrika
Metod Rotar, ekonomist — direktor ISKRA Commerce Ivo Klešnik	— direktor ISKRA Aparati
Milan Železnik, dipl. ing. — direktor ISKRA Naprave Alojz Žumer, dipl. ing. — direktor ISKRA Elektromotorji Franc Košir	— direktor ISKRA Kondenzatorji
S sefe DS ZP
K uspehu je pripomogla predvsem večja produktivnost, intenzifikacija izkoriščanja proizvodnih kapacitet in boljša organizacija proizvodnje ter poslovanja nasploh. Fizični obseg proizvodnje se je lani že povzpel na nekaj več kot 44 milijonov ND.
Tovarna pričakuje v tem letu porast cen surovinam, repromaterialu in storitvam. Porast bo možno kompenzirati vsaj delno s povečanjem prodajnih cen '• izdelkov, delno z večjo produktivnostjo in boljšim ekonomskim poslovanjem tovarne.
Kranj, 6. 2. 1970 — Na šestem zasedanju delavskega sveta združenega podjetja »Iskra«, ki se ga je udeležilo 37 članov in precej gostov, so razpravljali o devetih točkah dnevnega reda.
Pomemben uspeh je tovarna napravila lani z boljšo organizacijo proizvodnje. Tako je razšrila prozvodne prostore, deloma uredila notranji transport in nabavila novo proizvodno opremo.
Poleg vlaganja v razširjeno reprodukcijo je tovarna predvidela sredstva za družbeni standard v višini 2,887.000 ND. Seveda pa pri tem ne bo zanemarila drugih naložb. Izdatki za razvojno dejavnost bodo predvidoma porasli za
27,8	%, za izobraževanje pa za
35,3	%.
V	prvi točki je DS potrdil mandat novemu članu DS ZP tov. Jožetu Gustinčiču iz tovarne »Sprejemniki« Sežana.
V	drugi točki je DS obravnaval poročilo generalnega direktorja glede problematike tovarne orodja v Ljubljani, o čemer smo že večkrat pisali. Po vsestranski razpravi, v kateri je sodeloval tudi predstavnik občine Ljubljane-šiš-ka, se je delavski svet združenega podjetja odločil za drugo predloženo varianto,
tj.	za sanacijo tovarne (zadevni sklepi so objavljeni na
6.	strani).
Tudi v finančnem pogledu je tovarna napredovala. Uvedla je obračun po direktnih stroških oz. vrednotenje zalog le za vrednost materiala in osebnih dohodkov izdelave. Delitev stroškov na direktne in indirektne je olajšalo njihov obračun in zasledovanje. Stroški amortizacije so se povečali in predstavljajo ekonomski odpis osnovnih sredstev.
Edina negativna postavka v lanskoletnem poslovanju so bili dolžniki. Njihovo kronično zamujanje s plačili je zelo neugodno vplivalo na poslovanje tovarne. Povzročili so pomanjkanje obratovalnih sredstev z vsemi - posledicami, ki jih povzroča nelikvidnost.
Načrti za poslovanje v letošnjem letu predvidevajo še večjo rast ekonomskih elementov. Na bazi lanskoletne realizacije je predvideno, da bo fizični obseg proizvodnje skoraj za 15 % večji, dohodek za 12 %, osebrli dohodki na zaposlenega za 5,4 %. Tudi zaposlitev bo za 9,7 % večja, vendar v manjši meri kot obseg proizvodnje.
Profzvodnfa ZP v 1969
		V	000 N din
	Letni	Letna	%
	plan	izpolnitev	
ELEKTROMEHANIKA	278.800	285.303	102,2
ELEMENTI	137.557	133.393	97,0
AVTOMATIKA	64.270	76.286	118,7
SPREJEMNIKI	43.849	41.351	943
APARATI	74.279	74.214	99,9
AVTOELEKTRIKA	135.600	148.273	1093
ELEKTROMOTORJI	30.863	36.861	119,4
NAPRAVE	39.676	31.749	80,0
ELEKTRONIKA	21.609	19.583	90,6
KONDENZATORJI	40.293	46.352	115,0
INSTRUMENTI	23.197	28.500	122,8
POLPREVODNIKI	30.660	25.227	823
USMERNIKI	10.500	12.688	120,8
RIZ	294.670	211.312	71.7
ORODJARNA	5.808	3.160	54,4
MIKRON	15.897	15.152	953
SKUPAJ TOVARNE	1,247.528	1.189.404	953
ZZA	49.300	67.800	1373
PSO	17.671	17.568	99,4
BAŽ	2.400	2.466	102,7
SKUPAJ PODJETJE	1,316.899	1,277.238	97,0
Poglavitni cilj gospodarjenja v tem letu bo notranja konsolidacija, z namenom, da se ustvarijo pogoji za nadaljnjo proizvodno . ekspanzijo. Večja proizvodnja bo vskla-jena z razpoložljivimi kapacitetami, upoštevajoč rast
OBVESTILO
Organizacijsko-kadrovsko področje ZP ISKRA Kranj se je preselilo iz dosedanjih prostorov v Kranju, Oldhamska 2 v nove prostore v Kranju na Gosposvetsko cesto poleg Zdravstvenega doma (garaže, reševalne službe, I. nadstropje —• nasproti zobne ambulante).
Tretja točka je obravnavala osnovne smernice poslovne politike ZP Iskra Kranj za leto 1970, ki jih je DS. ZP sprejel, kot tudi oceno glavnih elementov poslovanja (sklepi so. objavljeni na 6. in
7.	strani).
V četrti točki je DS sprejel amandma k statutu ZP Iskra Kranj o ustanovitvi samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe Centra za avtomatsko obdelavo podatkov — v združenem podjetju Iskra Kranj, kot ga je že sprejel UO ZP na svoji
9.	seji, 27. januarja letos (ob-
EH
■ »
BB
are
BI
Rotacijski stroji Kinoakustika Produkcija Elektromeh. izdelki Električni števci Stikala Telefonija Merilne naprave. Mehanizmi Orodjarna Vzdrževanje Druge storitve
javljen je bil na 1. strani prejšnje številke). Za vršilca dolžnosti delovne organizacije je bil imenovan dipL inž. Jože Bauman.
»Elektromehanika«
Proizvodni plan je bil v Januarju prekoračen za 10,5 odst.
V prvem mesecu letošnjega leta je tovarna presegla svoj načrt. Ta uspeh je pripisati dejstvu, da so se na začetek leta bolje pripravili kot preteklo leto.
Drug razlog za sorazmerno ugoden rezultat v januarju pa je v tem, da je bil plan za januar sorazmerno nizko postavljen, zato glavni napori kolektiv še čakajo.
Proizvodni plan je bil v januarju presežen za 2,35 milijona din ali za 10,5%.
Obrati in panoge izkazujejo v januarju naslednje rezultate:
Obrati — panoge	%
115.2
121.9 165,0
122,8
102.2
113.5
108.6 118,8
124.9
71.7
19.8
SKUPAJ
110,5
Poročilo predsednika U0 združenega podjetja o delu: UO v pretekli mandatni dobi, ki ga je podal predsednik UO j dr. Jože Gogala, je v celoti objavljeno na L in 3. strani.
V	naslednji točki je bilo predlaganih 13 kandidatov odbora za poslovno politiko združenega podjetja. V novi odbor je bilo s tajnim glasovanjem izvoljeno 11 članov, in sicer: Vladimir Logar, dipl. oec. Alojz Grčar, dipl. inž. Kosta Bojič, dipl. inž. Jože Pre-želj, dipl. inž. Jože Eržen, Metod Rotar, ekonomist, Ivo Klešnik, Milan Železnik, dipL inž. Alojz Žumer, dipl. inž. in Franc Košir.
Za zaupanje se je članom ZP zahvalil generalni direktor Vladimir Logar, ki je dejal, da se bo odbor v celoti angažiral za čimvečji procvit ISKRE, hkrati pa se je zahvalil dosedanjemu predsedniku U0 dr. Jožu Gogali in članom za plodno delo v pretekli mandatni dobi.
V	7. točki je DS razpravljal o spremembi pogodbe med ZP Iskra in Počitniško skupnostjo. Le-ta je predlagala dve varianti. DS ZP je osvojil prvo varianto, ker je s tem cenejše letovanje kolektivov zavarovano, zato pa bo potrebno dotiranje organizacij oz. bodo stroški zaradi cenejšega letovanja razdeljeni na organizacije v odnosu na poprečno število zaposlenih. Ce katera od teh organizacij teh stroškov ne bi plačala, bodo veljale za člane teh kolektivov ekonomske cene (zadevni sklepi so objavljeni na 7. strani).
V	zadnji točki je DS ZP sprejel predlog o razpisu delovnega mesta generalnega direktorja ZP Iskra Kranj, ker se sedanjemu izteka mandatna doba. V razpisno komisijo so bili imenovani: Jože Čebela — ISKRA — COMMERCE, inž. Tone Nedog — Elcktromehanika, Ivo Klešnik — Aparati, Savo Vuk — Avtoeleklrika, Slavko Fatur — Elektromchanika, inž. Josip Jukič — RIZ.
ABC
Poročilo o delta U©	.	»Usmerniki« Novo mesto
Proizvodnja v januarju
(Nadaljevanje s 1. strani) nio na ta način, da se vse organizacije v sestavu ZP in DS ZP izjasnijo o tem, ali je za ZP ISKRO nujno potrebna proizvodnja radijskih sprejemnikov in ali so glede na morebitno takšno stališče vse organizacije tudi pripravljene nositi morebitno izgubo Tovarne radijskih sprejemnikov, je bil delavski svet ZP mnenja, da je proizvodnja radijskih sprejemnikov v okviru ZP možna samo v tem primeru, če je tudi ekonomsko opravičljiva, ne da bi posamezne organizacije v sestavu ZP kakorkoli finančno sodelovale pri pokrivanju izgube te tovarne.
UO ZP je o problematiki Tovarne radijskih sprejemnikov ponovno razpravljal in pri tem poudaril nujnost sodelovanja med Tovarno radijskih sprejemnikov in Tovarno za elektroniko in avtomatiko Pržan in da je zaradi tega potrebno, da omenjeni tovarni skleneta vsaj dogovor o poslovno-tehničnem sodelovanju. Kljub takšnim sklepom oz. priporočilom pa UO ZP smatra, da vprašanje Tovarne radijskih sprejemnikov še vedno ni rešeno in obstoja nevarnost, da Tovarna radijskih sprejemnikov ne bo v stanju, da bi poslovala brez izgube in da bo zaradi tega ponovno predmet razprav na zasedanjih organov upravljanja združenega podjetja.
Ko je UO ZP analiziral delo upravnih odbprov prejšnjih mandatnih dob in svoje lastno delo, je ugotovil, da za izvajanje sklepov, ' ki jih sprejme, nima potrebne moči in možnosti ukrepanja, da bi bili sklepi dejansko izvršeni. Zaradi tega je bil UO ZP soglasen, da je potrebno formirati nek kolegijski izvršilni organ, ki bi bil sestavljen iz najbolj odgovornih delavcev ZP ISKRE in ki bi imel moč, da bi sklepe, ki bi jih sprejel, lahko tudi izvršil. UO ZP je bil mnenja, da bi bil v primeru, če bi obstojal takšen kolegijski izvršilni organ, marsikateri izmed perečih problemov, ki so še vedno -predmet obravnavanj, že rešen. Iz teh razlogov je UO ZP tudi predlagal delavskemu svetu ZP, da sprejme sklep, da se formira poseben odbor za poslovno politiko ZP in da upravni odbor ZP preneha obstojati.
Ob analizi poročila o poslovanju ZPISKRA za čas od
1-	1. do 30. 9. 1969 je UO ZP ugotovil, da v Tovarni polprevodnikov Trbovlje obstaja resna nevarnost, da rezultati poslovanja niso objektivno prikazani in da se pojavlja v tovarni izguba. Glede na informacije, ki jih je UO ZP Prejel, je bil mnenja, da v izogib nastanka novih obveznosti za organizacije v sestavu ZP predlaga uvedbo postopka za imenovanje začasne uprave v omenjeni tovarni.
Zaradi čimbolj točnega prikazovanja stroškov strokovnih služb ZP se je UO ZP strinjal s predlogi strokovnih služb, da se Center za avtomatsko obdelavo podatkov
in Počitniška skupnost z vsemi svojimi stroški izločita iz financiranja strokovnih služb in da se v celoti finančno osamosvojita. Pri tem pa je bil UO ZP mnenja, da obstoja nevarnost, v kolikor organizacije v sestavu ZP ne bi bile pripravljene prevzeti obveznosti, ki so jih predčasno že sprejele, da bo tako Center za avtomatsko obdelavo podatkov kakor tudi Počitniška skupnost prisiljena prenehati z delovanjem.
Ob koncu svoje mandatne dobe je UO ZP sprejel tudi osnovne smernice poslovne politike ZP ISKRA za leto 1970, pri čemer je poudaril.
Največje število žensk je zaposlenih v neposredni proizvodnji, kjer je ženski del delovne sile polariziran na dva delovna mesta: v neposredni proizvodnji, kjer je na ročnem delu zaposlena polovica, v strojni stroki tretjina in v raziskovalnem delu, kjer je vsak četrti zaposleni strokovnjak — ženskega spola.
Največje število ročnih delavcev t. j. z najnižjimi kvalifikacijami, ima naj nižjo stopnjo izobrazbe. Blizu 20.000 žensk je nepismenih, okrog
170.000	ima nepopolno osnovno šolo, a samo 1/3 je dokončala osemletko. V skladu s tem je 80% kvalificiranih in nekvalificiranih delavk, šele vsaka 12 ima srednjo izobrazbo, a vsaka 257 ima višjo in visoko.
Zelo slaba struktura prihaja še posebej do izraza v panogah, kjer tvorijo večino zaposlenih žene. Na primer v tekstilni industriji ima srednjo strokovno izobrazbo 3 % žensk, v industriji kože in obutve 3,6%.
Tem ne preveč optimističnim podatkom je treba dodati rezultate analize o potrebah prekvalifikacije, iz katerih je razvidno, da bi bilo smotrno usposobiti 1.786 žensk za visoko stopnjo, 2.437 za višjo in 20.650 za srednjo strokovno izobrazbo. Razen tega bi bilo potrebno nuditi dodatno izobrazbo zaradi dokvalifikacije: 1,518 ženam za pridobitev naziva visokokvalificiranega delavca, 61.547 za kvalificiranega in 21.346 za polkvalificirancga delavca — da bi se struktura zaposlenih žensk približala potrebam gospodarstva.
Omenjeni podatki so jugoslovansko poprečje. Napisali smo ga z namenom, da vzpodbudimo našo kadrovsko službo, da nam v eni naslednjih številk postreže z ustrezno analizo »ženskega vprašanja« v merilih Združenega podjetja. Prepričani smo, da bomo dobili precej drugačne podatke: navsezadnje pa tu-
da bo možnost izvajanja teh smernic podana le v primeru, če bodo vsi odgovorni faktorji v združenem podjetju dosledno vztrajali na njihovem izvajanju in da jih bodo vsi tisti odgovorni delavci v ZP dejansko sami tudi izvrševali.
Upravni odbor ZP je prepričan, da bo novoizvoljeni odbor za poslovno politiko ZP, kateremu ostaja v reševanje še vrsta nerazčiščenih problemov, uspešnejši pri svojem delu in pri dokončni likvidaciji vseh obveznosti iz preteklega poslovanja.
Predsednik UO združenega podjetja dr. Jože Gogala 1. r.
dl »slabši spol« zanima, kakšna je dejanska udeležba ženskega dela v celotni masi brutoprodukta Združenega podjetja.
— Mi —
Operativni plan za mesec januar je bil postavljen v višini 804.310.— din. Proizvodnja pa je bila zaključena v vrednosti 1,480.600,50 din. To pomeni, da je bila dosežena s 184%. Očitno je zagnanost zadnjega tromesečja preteklega leta imela svoje nadaljevanje tudi v januarju. To je toliko bolj razveseljivo, saj je po tradiciji januar vedno nekje med najslabšimi meseci po obsegu proizvodnje. Za ilustracijo naj navedemo, da je bila realizacija v letošnjem januarju več kakor še enkrat višja kakor v enakem obdobju lanskega leta. .
Delno gre visoka stopnja realizacije na račun zaostankov zaradi razno raznih vzrokov, ki so se kopičili v preteklem letu. Odpravljanje teh vzrokov pa je življenjskega pomena za tovarno. Ena izmed ugotovitev je tudi razmeroma ozko grlo v končni kontroli. Upravni odbor, ki redno mesečno spremlja gibanje proizvodnje je na eni
zadnjih sej v mesecu januarju o tem posebej razpravljal. Prišel jc do zaključka, da je potrebno končno kontrolo kadrovsko pojačatk kontrolorje usposabljati na sorodnih delih tako, da je mogoča tudi zamenljivost, pospešeno pa naj sc dela na modernizaciji kontrolne opreme.
I	Uspešen pričetek leta vzbuja optimizem in težnjo, da se postavljeni lethi proizvodni plan doseže ali pa celo preseže.
— MV —
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva:
Kranj, Savska lokai Tel. 22-221, tnt. 333.
laBaEBBBEBeOBDBBEaBeSHHBHESaaaSBBaSBBBBHCaBBBBHHHaHaBBSBCBfl
IBBBBI ■ ■
ISKRA COMMERCE
B
UTRIP SODOBNEGA TRŽIŠČA
NAREKUJE DINAMIČNO TRGOVINSKO POSLOVANJE
S
a Združeno podjetje ISKRA KRANJ predstavlja svojo organizacijo ■
S Iskra Commerce
n
g največjo specializirano trgovsko hišo na področju telekomunikacij, elektromehanike ■ elektronike in avtomatike v Jugoslaviji.
Iskra Commerce
je nastal I. januarja 1970 po združitvi PRODAJNO SERVISNE ORGANIZACIJE IN NABAVNE ORGANIZACIJE ZP ISKRA z namenom, da bi izboljšali in poenotili poslovanje ZP ISKRA s kupci, dobavitelji in poslovnimi partnerji na domačem in tujih trgih.
■■
ŠS
Iskra Commerce
nabavlja in prodaja v državi in tujini izdelke ZP ISKRA Kranj, sestavne, dopolnilne in.rezervne dele ter dopolnilni asortiman — prodaja proizvodne licence, patente in druge umske storitve ZP ISKRA na domačem in tujih trgih — nabavlja in uvaža surovine in pomožne materiale, polizdelke, dele in sestavne dele, orodje, aparate, merilne pripomočke, stroje in naprave ter rezervne dele za ZP ISKRA — projektira, proizvaja, instalira, montira, vzdržuje in popravlja izdelke in naprave ZP ISKRA ter drugih proizvajalcev na domačem in tujih tržiščih — izvaja inženiringe na domačem in tujih tržiščih — opravlja zastopniške posle za tuje in domače firme ter sprejema njihovo blago v konsignacijo — opravlja investicijska dela v tujini — raziskuje tržišča in opravlja industrijsko oblikovanje za ZP ISKRA — opravlja posle s področja financ in druge trgovinske poste.
Iskra Commerce
je svojim partnerjem na voljo v centrali v Ljubljani in Kranju, v filialah Ljubljana, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Skopje, Titograd, Split, Novi Sad, Rijeka — ter predstavništvih in lastnih trgovinskih firmah v inozemstvu: v New Yorku, Caracasu, Londonu, Stuttgartu, Milanu, Istanbulu, Pragi in Moskvi.
Sfl
am
■■
ES
15 Hi
na
mm
Ha
iaa
KH
■a
Iskra Commerce
obdrži vse dosedanje naslove, telefonske in telex številke dosedanjih Prodajno-servis-nib organizacij in Nabavne organizacije ZP ISKRA.
B
9!
a
M
a
■
H
9
a
■
B
B
O
ISIS
uta
■■
Iskra Commerce
je s 1300 strokovnjaki za prodajo in nabavo, projektiranje, inženiring, montažo, servisiranje, zanesljiv in prožen poslovni partner.
ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA	Bfl
KOTNIKOVA 6
HBSBBBIflBS BHaBiaHSIIBBIBBHBBBEIHaQS elOSSKBBBEBnBBBBBBiSBBltSBBRflSB BBBHBBBBBBBHiaiiiBBaBBaHiSflKaBBfiBHBIHBaBBBfilBHBEHBBBBBBaBHBHBBBHaB
Priloga
k »ženskemu vprašanju«
Pedantni statistiki so izračunali, da je v jugoslovanski industriji vsak tretji zaposleni — ženska. Od 370.000 žensk, ki delajo v gospodarstvu, jih je največje število v tekstilni industriji (140.320), zatem v kovinski (47.800) ter v panogah elektro- in lesne ndustrije (30.000).
t
Neusklajeni proizvodni programi
V V.V ..
Za podelitvijo priznanj avtorjem patentov, patentnih prijav in strokovne publicitete je prešel razširjeni strokovni kolegij pri generalnem direktorju na naslednje točke dnevnega reda. Osrednja tema je bila: programska usmeritev in pokrivanje programa v organizacijah ZP. Dokaj razgibana razprava ni dala nobenega končnega predloga ali zaključka, ker se bodo razgovori glede te problematike še nadaljevali, zlasti med prizadetimi organizacijami. Navzoči direktorji pa so soglašali z organizacijo INTERESNE SKUPNOSTI PROIZVAJALCEV Tako imenovane zabavne elektronike.
»Obojestransko je bilo ugotovljeno, da se principi, ki so bili sprejeti ob integraciji niso uresničevali. Posebno kritičen je položaj na področju prekrivanja proizvodnih programov, zaskrbljujoča pa so tudi novo nastala prekrivanja. To stanje ne ustvarja vzdušja medsebojnega zaupanja, temveč obratno.«
Tako stališče so podali predstavniki samoupravnih organov in družbeno-politič-nih organizacij ZP na skupnem sestanku v sredini minulega meseca v Zagrebu. .Povod za to je bila pravzaprav ugotovitev, da je tovarna AVTOMATIKA pričela z redno proizvodnjo televizorjev, čeprav imamo za to že specializirano tovarno ISKRA-RIZ v Slunju na Kordunu in seveda zahteva, da se problem, ki ima že skoraj značaj spora uredi pred najvišjimi upravnimi in samoupravnimi organi podjetja.
Na seji razširjenega kolegija sta obe plati to je RIZ in AVTOMATIKA razlagali svoja stališča, podprta z dokazi integracijskih in proizvodnih sporazumov in na temelju zgodovinskih dejstev. Splošno je prevladalo mnenje, da ustvarjena konkurenca televizorjev znotraj podjetja škoduje medsebojnim odnosom. To je potrdil tudi ISKRA COMMERCE, kjer trpi prodaja televizorjev zaradi različnih prodajnih pogojev.
Po dolgotrajni in izčrpni razpravi, v katero so posegli tudi drugi direktorji neprizadetih organizacij so sklenili, da se bosta organizaciji RIZ in AVTOMATIKA posebej pogovorili o tej zadevi. Predstavniki RIZ so menili, da bo treba k tem razpravam pritegniti še organizaciji ISKRA COMMERCE in ZZA in sestaviti tudi delovni tcam (ne reprezentančni) za ureditev oz. razmejitev dupliranc-ga proizvodnega programa.
Spor o televizorjih je torej za sedaj še docela nejasen, zabeležiti je treba le pripravljenost obeh organizacij da se zadeva sporazumno in liittro uredi in razširi še na druge izdelke, kot gramofone in zvočnike, kjer imamo' tudi duplirano proizvodnjo pri čemer so naleteli na podporo vseh ostalih organizacij. Ob tako obsežni debati je zato vse ogrel že lani porojen
predlog, da bi organizacije RIZ, AVTOMATIKA in SPREJEMNIKI ustanovili interesno skupnost proizvajalcev tako imenovane zabavne elektronike t. j. izdelkov dela splošne rabe. Ker ima proizvodnja mnogo skupnega — npr. uporablja iste ali podobne se-
stavne dele, prodaja pa malone iste potrošnike, bi sodelovanje na tem ožjem področju vsem tem proizvajalcem le koristilo. Prisotni direktorji organizacij so.se strinjali, da je treba idejo natanko proučiti ifi po možnosti kmalu uresničiti.
V preostalih dveh točkah dnevnega reda so se navzoči seznanili o novem kompleksnem sistemu tehnične dokumentacije oz. njenim prvim delom — konstrukcijske dokumentacije in financiranjem Počitniške skupnosti ZP. O obeh tematikah pa smo že obširneje poročali v posebnih sestavkih.
Marjan Kralj
Generalni direktor je ob navzočnosti komisije UO ZP za dejavnost I in II razdelil priznanja našim avtorjem za prijavljene in sprejete patente ter za uspešno publiciranje
Friznanfe aviorjem patentov v letu 1969
KB
MK
BB
BE
SB
am
ne
SB
as
BB
US SB ■ rt
an
BB
aa
KB
Franc ERBEŽNIK (ZZA-RRS II) — soavtor — izboljšava mozaične komandne plošče Martin PILKO (ZZA-BAI) — avtor — cevni priključek za tlačne cevi iz gume, itd.
Ljubo PLANIŠCEK (ZZA-RRS II) — soavtor — izboljšava mozaične komandne plošče Edo PROSTOR (ZZA-RRS II) — avtor — upor v izolac.
okrovu, zlasti za odpravo motenj Viktor RAMOVŠ (ZZA-RRS II) — soavtor — izboljšava mozaične komandne plošče
Zlatko^ŠEMIH, dipl. ing. (ZZA-TPS) — avtor -- izboljšala ureditev spoj. elementa za pretvorbo signalov tehtanja pri elektron, tehtnici dr. Bruno RUSJAN (ZZA-TPS) — avtor — pretokovni rele s transduktorjem
Peter STARIČ, dipl. ing. (ZZA — odd. za elektroniko)
—	avtor — vezje za varovanje pred napetostmi Jože WEDAM (ZZA-RRS II) — soavtor — izboljšava
mozaične komandne plošče
Juriča ZADRAVEC, dipl. ing. (»Instrumenti« — Razvoj Kranj) — avtor — el. instrument z gibljivim železom in oblikovanimi elektromagnetnimi poli Daniel BOLTAR (ZZA-avtoelektrika) — soavtor — vezje za odpravo motenj pri večfaznih alternatorjih Avgust DACAR (ZZA-avtoelektrika) — avtor — tiristor-ski regulator napetosti atlernatorjev in izb. polpre-vodniški napet, regulator alternatorja ter soavtor še dveh patent, prijav
Jurij HRIBOVŠEK, dipl. ing. (ZZA-RRS II) — avtor — temper, kompenzacija večkanal. oscilatorja za frek. področje 20—30 MHz
Alojz KLINE, dipl. ing. (ZZA-elektrooptika) — soavtor
—	koherentna svetilka za linearno svetlobo
Tone KOMAR, dipl. ing. (ZZA-rotacij. stroji) — soavtor
—	roč. sekalnik pločevine
Miro MEDEN, dipl. ing. (ZZA-rotacij. stroji) — soavtor
—	roč. sekalnik pločevine
Tone POŠTUVAN, dipl. ing. (ZZA-rotacij. stroji) — soavtor — roč. sekalnik pločevine Edo PROSTOR (ZZA-RRS II) — avtor — izolacija ovojev (zank) paličastih navitij el. motorjev s termoplasti
Laslo REŠKOVIČ, dipl. ing. (ZZA-RRS II) — soavtor — enote za priklj. daljnjega telegrafskega naročnika dr. Bruno RUSJAN (ZZA-TPS) — avtor — hitr. regulator asinhr. motorja z drsnimi obroči Matija SELIGER, dipl. ing. (ZZA-RRS III) — avtor — pol prev kombinacije z izboljšanimi preklopnimi lastnostmi	.
Silvo SERAŽIN (Elektromehanika-ATN) — avtor — mnogopolni konektor
Franc ŠTEFANICC, dipl. ing. (ZZA-RRS II) — soavtor
—	enote za priklj. daljnjega telegrafskega naročnika
Mitja VIDMAR, dipl. ing. (ZZA-avtoelektrika) — avtor ■	— brezkontaktni rotor alternatorja, kompaundirano
vzbujanje alternatorjev in trifaz. alternator z drs. obroči z vgraj. napet, regulatorjem in nosilci usmerniških diod
Peter VOLKOV, dipl. ing. (RIT-IETA, Zagreb) — avtor
—	naprava za korekcijo treh neodvisnih napak in X usnopljenih napak
Erik VRENKO, dipl. ing. (ZZA-elektrooptika) — soavtor — koherentna svetilka za linearno svetlobo Juriča ZADRAVEC, dipl. ing. (Elektromehanika-Števci)
—	avtor — enofaz. motor za majhne moči z lastnim
zagonom	,
DODATNI HONORARJI AVTROJEM STROKOVNIH PUBLIKACIJ
Janez ALJANČIČ, dipl. ing. (Elektromchanika) — Domača izvedba merilnika upornosti za potrebe telekomunikacij
Andrej AMBROŽIČ, dipl. ing. (Elektromheanika) — Precizij sko merjenje impulzov števiičnika Janez BARLIC (Polprevodniki) — Problemi tipskega preizkušanja poiprevodniških elementov Janez BENČINA (Elektromchanika) — Merjenje kratkih časov v telekomunikacijah Damijan CHVATAL, dipl. ing. (Elektromchanika) — Upoštevanje vplivnih veličin pri kontroli precizij. el. števcev in Baždarenje precizij. el. brojila Lojze ČAMPA (Iskra Commerce'-BAž) — Polprevod. enote v napajal, napravah žel. signal, varnostne tehnike in E'ektron. kolesečni rele na elektrific. prugama za jednosmernu vuču Marjan ČERNE (Elektromehanika) — Točnost tarifnih stikalnih ur in njihov vpliv na točnost kazal, naprav v el. števcih
Adof DIVJAK, dipl. ing. (ZZA) — Korektorji obratovalnega dušenja
Niko DOLENC, dipl. ing. (ZZA) — NF kanalska končnica v izvedbi ISEP-Mk2 in problematika 2-žičnih zvez Ivan DOLINAR (Elektromchanika) — Domača rešitev stabiliz. napetosti ¡n frekvence generatorja za la-borat. potrebe večje moči
Ivan FINK, dipl. ing. (A. Mihev) — (Elektromehanika)
—	Stanje razvoja na področju elektron, komutacija , skih sistemov
Stanko GAJŠEK, dipl. ing. (ZZA) — Preprosta UHF antena za montažo na bek kovin, stolpov; Meritve uklonjenega elektromagn. polja za pregrado s stopničastim robom; Antena koaksialni dipol s strelovod. zaščito
Anton GORUP, dipl. ing. (ZZA) — Elektron, tehtnica za merjenje teže materiala na tek. traku in njena uporaba pri zasipu visokih peči Miran GORUP, dipl. ing. (ZZA) — Stanje in smer razvoja na podr. elektrokeramike in Razv. in proizvodne raziskave v procesni industriji Stanko GROŠELJ, dipl. ing. (ZZA) — Realizacija amplitudnega modulatorja z linearnimi mikrovezji dr. Alenka HUDOKLIN (A. Sporn) — (ZZA) — Možnost uporabe sušilnikov »Sutjeska« za preizkuse življenjske dobe uporov
Miran JAREC, dipl. ing. (ZZA) — študij reakcij pri ogrevanju in ohlajanju Mn oksida ter Mn karbonata na zraku
Franc JEROMEN, dipl. ing. (ZZA) — Problemi dalj. pneumat. krmiljenja in Referati na seminarju s podr. ind. pnevmatike v org. Zavoda za tehn. izobraževanje	,
c

I	Franc KAMENIK, dipl. ing. (Elcktromchanika) — Distribucija točnega časa v telekomunikacijski mreži in dom. izvedba glavne ure
i	Ljubo KASTELEC, dipl. ing. (ZZA) — Merjenje slablje-I nja elem. in Časovna konstanta etalonskih uporov [ dr Z. A. KREVELJ (ZZA) — Avtom, konstruiranje op-f ličnih sistemov na clig. računalniku I Roman KUNAVER, dipl. ing. (Naprave) — Naprava za i usmerjanje radij, zveze PFM/2000 i Marjan LAVRENČIČ, dipl. ing. (ZZA) — Sodobna tehnologija; Priprava ind. proizvodnje; Vzorčni izdelki; Proces nastajanja ind. izdelka Franc LAVRIČ, dipl. ing. (Elektromehanska) — Zaseb. avtom, centrala PABX 10 C
! Matjaž LESKOVŠEK, dipl, ing. (ZZA) — Telegraf, kanalne naprave v konstrukcijskem sistemu 1SEP j Franc LEVOVNIK, dipl. ing. (Elektromehanika) — Baždarenje preciz. el. brojila in Izbira vrste števcev za določeno merilno mesto Vera LEVOVNIK, dipl. ing. (ZZA) — Dokumentacijska služba
Franc LOGAR (ZZA) — Problemi pri razvoju in realizacija PMC repertoarjev; Povezava telef. naročnikov z avtomat, tel. mrežo prek dupleks. UKV zvez; Dvo-tonski alaripni generator za javljanje nesreč na ■ morju; Naprava za usmerjanje radijske zveze PFM 6/2000
-Aleksander MIHEV, dipl. ing. (Elektromehanika) — Stanje razvoja na podr. elektronskih komutacijskih sistemov
; Franc MLAKAR, dipl. ing. (ZZA) — Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti industrijskih izdelkov; Referat na seminarju o pisanju poročil na Zavodu za tehn. izobraževanje; Uloga i značaj medjunar. elek-trotehničkih organizacija sa gledišta otklanjanja opasnosti od el. struje
Rajo NOE (ZZA) — Avtomatska regulacija kondenza-torskih baterij
j dr. Anton OGQRELEC, dipl. ing. (ZZA) — Problematika ozemljitve zvezdišča s posebnim ozirom na [■ zemeljsko stično zaščito
[ Srečke RAZPOTNIK, dipl. ing. (Aparati) — Razvoj | tovarne električnih aparatov
¡ Igor SENČAR* dipl. ing. (ZZA) — Generacija visoko-stabil. odd. in sprej. radio-kanalov v telekomunikacijskih napravah s pomočjo digitalnih frekvenčnih sintenzatorjev
Lojze SEVER, dipl. ing. (ZZA) — Primerjava reaktivnosti železnih oksidov
I Stane SLAPŠAK, dipl. ing. (Elektromehanika) — Baždarenje preč. el. brojifa
Milan SLOKAN, dipl. ing. (ZZA) — Financiranje raziskovalnih dejavnosti na področju elektronike Igor SMREKA,R, dipl. ing. (Elektromehanika) — Linijska oprema za dispečersko selektivno telefonsko napravo
Anton SPORN (ZZA) — Dielektrična metoda za ugotavljanje kllmat. el. lastnosti tankih zaščit, izolac. plasti, nanešenih na končnih izdelkih in Možnost uporabe sušilnikov »Sutjeska« za preskuse življenj:	ske dobe uporov '
Janez STARE, dipl. ing. (Elektromehanika) — Multi-frekvenčno kodna oprema za železniško selektivno telefonsko napravo
; Igor SOLINC, dipl. ing. (ZZA) — Množenje frekvenc z uporabo novih vrst varaklorskih diod; Širokopasovni varaktorski množilniki; Pregled in standardizacija preciz. in miniaturnih koaksial. korektorjev Franc SPILER, dipl. ing. (ZZA)*— Razvijanje nove konstrukcije za ind. proizvodnjo in Razvijanje nove konstrukcije ter sodelovanje z razvijalci, tehnologi, oblikovalci in uporabniki
Janez TRELC, dipl. ing. (Elektromehanika) — Filter kot osnova pri gradnji kvalitetnega merilnika šuma napetosti
I Dimitrij TRPIN, dipl. ing. (ZZA) — Zelo preprosta di-polska antena za 2 in 4 m valovno področje ; Rudi TURE, dipl. ing. (A. Ambrožič) — (Elektromehanika) — Precizijsko merjenje impulzov šlevilčnika Zvone TURŠIČ, dipl. ing. (Elektromehanika) — Uporaba elektronskega računalnika^.pri gradnji telefonskih merilnih instrumentov
Jože UNK, dipl. ing. (Iskra Commerce) — Telefonija za železnico
Miha UNK, dipl. ing. (Elektromehanika) — Razvoj komutacionih uredjaja Iskra u pravcu elektronike Juriča ZADRAVEC, dipl. ing. (Elektromehanika) — Magnetni ležaji in uporaba v el. števcih ter Sin-hronski motorčki
Rudi ZORKO, dipl. ing. (Elektromehanika) — Sinhro kot elem. pri prenosu podatkov na daljavo | ^0ran UDIR. dipl. ing. (Elektromehanika) — Zahteve glede stabilnosti napetosti, izvora napetosti in njene oblike krivulje pri merjenju števcev in ustrezne konstrukcijske izvedbe.
BB
SB
EU
EH
EH
Ha
B9
ES9
BB
■H
BB BB EH 19 GE EB KB BB B5 BB EB BB BB BB
BB
B3
BB
BB
BB
BB
BB
mm
BB
BB
mu
KH
BB
BB
BB
BB
HB
■ ■ BB
HB
BB
BB
mm
BB
BB
EH
mm
HL3
»9
BB
sa
BB
BS
hh
R<2
na
EH
BB
ES
mm
BB
BB
EK
B3
BB
BM
EH
BQ
KB
mm
BS
8»
aa
HB ■ a
BB
KB
KB sta H H BB BB BB BB H H ta
em
KS BO H? 3 BES BB BB BB BB S»
Francka Pugelj
carska obrt. če si utrga kako urico prostega časa ob večerih, pa najrajši sede pred televizor. Povedala pa mi je, da tudi rada pleše.
S posojilom, ki ga je Nada Kastelic dobila v tovarni, sta se z možem lotila gradnje hiše v Dobrepolju. »S tem, kot vidite, je dobro poskrbljeno za moj prosti čas.« Po delu v službi, družina — ima sedemnajstletno hčerko, potem pa brž na gradbišče, ker bi z možem rad^ bila čimprej na svojem. In čeprav dovolj zaposlena ves dan, na tiho želi, da bi bilo v Dobrepolju malo bolj živahno in zabavno, zlasti pa si želi imeti televizijski sprejemnik, saj bi le-ta ob prijetnem sporedu, prinesel v hišo precej tega, kar sedaj ob tolikih naporih pogrešajo. »Toda — televizor je za zdaj samo šele perspektiva!« je dejala Nada, »najprej moramo imeti streho nad glavo.«
še bi pokramljal z njimi, saj so se po prvih, bolj počasi izgovorjenih besedah kar razživele, toda — priganjalo jih je delo, pa tudi mene je čakala pot naprej.
—C—
Portreti Iskrašev.
»Kakor pozabljeni smo tu v Dobrepolju«, so malone v zboru dejale Francka Pugelj, Iva Meglen in Nada Kastelic, vse tri delavke v montažnem obratu tovarne električnih aparatov v Dobrepolju. Pa malo me je kar res zapekla vest, saj o tem marljivem delovnem kolektivu že dolgo nismo »rekli nobene«. A obljubim, da bom po današnjem kratkem razgovoru z imenovanimi tremi delavkami, prihodnjič napisal kaj več tudi o delu, prizadevanjih, uspehih in težavah tega delovnega kolektiva.
Torej-danes pogovor s tremi: Francko, Ivo in Nado v Dobrepolju!
Vsem trem sem prav za prav zastavil nekaj enakih vprašanj. Povedale so mi, da so vse tri že deseto leto zaposlene v tem obratu. Prav ob tem pa so tudi brž pristavile, da je bila sredi januarja desetletnica obstoja obrata v Dobrepolju in, da vsi tu zaposleni pogrešajo vsaj skromno besedo o svo-
v prosti čas kolikor ga pač imajo in tudi tu moja beležnica ni ostala prazna. Francka Pugelj se je pred leti aktivno prizadevala, da so v obratu ob raznih proslavah pripravili razne folklorne nastope, skeče, enodejanke, imeli so mešani pevski zbor, sodelovala pa je tudi pri kultumo,prosvetnem delu v domačem kraju Ponikve. Toda, tako doma, kot tudi v obratu je vsa ta dejavnost v zadnjem času povsem zamrla. Rada prebira dobre knjige, hodi v kino, kdaj pa kdaj tudi v planine, posebno rada pa se zavrti ob poskočnih vižah.	'
Iva Meglen je pred leti tudi sodelovala pri igrah, recitacijah in drugem, kar so pripravljali v obratu. Vedra je in segava, pritožuje pa se le nad tem, da je v Dobrepolju premalo zabave, čeprav ji na drugi strani prostega časa ne preostaja — ima dva sinova in poleg vsakodnevnih gospodinjskih skrbi, ko pride iz službe, jo še čaka zobotreb-
Iva Meglea
jem dosedanjem delu, vendar ta-zanje vendarle pomemben jubilej je minil tiho, neopazno, kot, da bi bilo res prav vseeno, ali tu dela prizadeven, čeprav maloštevilen delovni kolektiv, ali ne, pa kljub temu njegov delež pri uspehu celotne tovarne ni nepomemben.
Ko so Francka Pugelj, ki dela v montaži, Iva Meglen, ki vari kontakte za releje RB-2 in RB-4 ter Nada Kastelic — kontrolorka na PR traku, slišale moje vprašanje o tem, kako so zadovoljne z delom, so mi zaupale, da nimajo pritožb in, da to kar delajo, rade delajo. Na uho povedano — tudi glede OD sem jih pobaral, pa so mi hudomušno zaupale, da bi bile bolj zadovoljne pač z višjimi OD. Povsem jasno in razumljivo in rad jim tudi sam pritrdim.
Poskušal sem poškiliti tudi v njihovo zasebno življenje,
Nada Kastelic
Izvlečki
iz sklepov samoupravnih organov)
ZDRUŽENO
PODJETJE
SKLEPI 6. ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA (6. 2. 1970) * •
•	Delavski svet ZP potrjuje - mandat navoizvoljenemu članu DS ZP tov. Jožetu Gustinčiču iz Tovarne radijskih sprejemnikov Sežana, ki je bil izvoljen na nadomestnih volitvah dne 12. 1. 1970.
•	DS ZP je obravnaval poročilo generalnega direktorja ZP z dne 30. 1. 1970 o predloženih variantah za rešitev problematike Tovarne orodja v Ljubljani.
Na podlagi tega poročila se je DS ZP odločil za predloženo varianto II, in sicer, da se za Tovarno orodja sprejme sanacijski načrt, ki ga je predložil začasni odbor v Tovarni orodja v sestavu: Drago Suša, dipl. inž., Dušan Kalan, dipl. inž. in Stojan Vidmar, dipl. oec.
Za izvedbo variante II — sanacije Tovarne orodja delavski svet ZP sprejema naslednje sklepe:
1.	Tovarna orodja v Ljubljani mora sprejeti sanacijski program ob naslednjih pogojih:
a)	ZP ISKRA bi morala prevzeti precejšnje obveznosti na račun odplačila za najete kredite za Tovarno orodja, kar se predvsem odraža v dinamiki teh odplačil, saj bi bilo treba od celotne vsote, ki naj bi jo prevzelo ZP ISKRA, to je prek 16 milijonov N din, že v letu 1970 zagotoviti prek 14 milijonov N din odplačil oz. doseči ustrezne prolongacije s strani bančnih hiš.
b)	Predvidena vrednost proizvodnje in delitev dohodka po sanacijskem programu za leto 1970 in 1971 izkazuje v letu 1970 pozitivni rezultat v minimalnem znesku, to je v višini ca. 13.556 N din, pri
-čemer je potrebno upoštevati, da bi bila amortizacija neokrnjena v znesku 1,220.080 N din. Za leto 1971 pa sanacijski program predvideva zvišanje celotnega dohodka od leta 1970 za 2 milijona N din, to je od 6 na 8 milijonov N din, ter izkazuje tudi pozitivni rezultat ob upoštevanju, da se anuitete, ki bi jih morala Tovarna orodja odplačati v tem letu, izplačajo iz amortizacije; v nasprotnem primeru pa bi bil dosežen negativni finančni rezultat v znesku 856.139 N din.
Zato bi bilo treba nesporno na eni strani povečati celotni dohodek v letu 1970 in 1971 oz. v naslednjih letih, na drugi strani pa sprejeti ustrezne ukrepe za večjo eko-
nomizacijo proizvodnje vsaj v tej višini, da bi bile v letu 1971 pokrite anuitete iz ostanka dohodka brez uporabe razpoložljive amortizacije.
Zato bi bilo treba sanacijski program v tistem delu, kjer predvideva planiranje dohodka in njegovo delitev za leto 1971, spremeniti v tem, da bi izkazoval odplačilo anu-jtet iz dohodka, ne pa iz amortizacije.
2.	Tovarna orodja v Ljubljani mora sprejeti ustrezno organizacijsko-statusno pogodbo o odnosih med ZP ISKRA in Tovarno orodja v Ljubljani kot organizacijo v sestavu ZP.
V tej organizacijsko-status-ni pogodbi mora biti posebna določba, s katero se Tovarna orodja zavezuje, da se v primeru, v kolikor določbe orga-nizacijsko-statusne pogodbe nasprotujejo posebej sklenjeni pogodbi med ZP ISKRA in Tovarno orodja v Ljubljani iz naslednje točke, uporabljajo določbe te posebne pogodbe. Ta določba velja za čas izvajanja sanacijskega programa.
3.	Poleg organizacijsko-sta-, tusne pogodbe mora Tovarna orodja sprejeti še posebno pogodbo, v kateri bi morale biti zlasti še naslednje določbe:
a)	ZP ISKRA prevzame za Tovarno orodja v Ljubljani obveznosti pri odplačilu anuitet v višini 13.691.729 N din, kritje ^poslovnih izgub iz let 1968 in 1969 v znesku 2.078.315 N din in delno bonifikacijo odplačilnih pogojev v znesku 253.128 N din, skupno torej 16.023.172 N din, pri čemer pa si ZP ISKRA pridrži regresno pravico za celoten znesek.
b)	Tovarna orodja pa se zlasti zaveže:
—	Ob vsakem času omogočiti po osebah, ki jih imenuje generalni direktor ZP, kompleksno poslovno, zlasti pa finančno kontrolo nad poslovanjem Tovarne orodja;
—	zagotoviti izvajanje sanacijskega programa s tem, da ob koncu prvega polletja 1970 že zaključi Tovarna orodja v Ljubljani s pozitivnim finančnim rezultatom.
c)	ZP ISKRA ima v primeru odstopanja od sanacijskega programa v času njegovega izvajanja ob vsakem času pravico takoj odstopiti od organizacijsko-statusne pogodbe in od posebne pogodbe ter med drugim sprejeti tudi sklep o likvidaciji Tovarne orodja v Ljubljani ali kak drug ukrep, med drugim tudi pokreniti vse potrebno za uvedbo stečaja. To velja tudi v primeru, v kolikor Tovarna orodja v Ljubljani ne
zaključi prvo polletje 1970 s pozitivnim finačnim rezultatom.
č) ZP ISKRA ima preko generalnega direktorja ZP ob vsakem času pravico sprejeti sklepe ali ukrepe, s katerimi sc uredijo vsa vprašanja materialnih odnosov, med drugim tudi politika OD, in ustaviti uporabo danih sredstev v Tovarni orodja.
Na drugi strani pa se Tovarna orodja v Ljubljani zaveže, da bo sprejemala v soglasju z generalnim direktorjem ZP ISKRA vse akte o razpolaganju s sredstvi.
d)	V kolikor se v času izvajanja sanacijskega programa predloži s strani ZP ISKRA varianto, ki zagotavlja perspektivnejšo in boljšo rešitev, o čemer odloči DS ZP, se lahko tudi v tem primeru razveže organizacijsko-statusno pogodbo med ZP ISKRO in organizacijo Tovarno orodja v Ljubljani.
e)	V kolikor kakršna koli določba organizacijsko-statusne pogodbe nasprotuje tej posebni pogodbi, se uporabljajo za čas izvajanja sanacijskega programa določbe te pogodbe.
f)	Tovarna orodja v Ljubljani mora sprejeti obe pogodbi. DS ZP bo potem o njih razpravljal in odločal. V kolikor Tovarna orodja v Ljubljani teh pogodb in s temi pogoji ne sprejme, DS ZP med drugim lahko sklepa o likvidaciji Tovarne orodja v Ljubljani ali pod vzame druge ustrezne ukrepe za njeno rešitev.
4.	DS ZP potrjuje odločbo generalnega direktorja ZP z dne 5. 1. 1970 glede imenovanja začasnega odbora v sestavu:
predsednik — Drago Suša, dipl. ing.
član — Dušan Kalan, dipl. ing.
član — Stojan Vidmar, dipl. oec.,
kateri je od 5. 1. 1970 opravljal vse funkcije odbora za začasno upravo z ozirom na to, ker sta direktor in delavski svet Tovarne orodja odstopila.
5.	Iz poročila finančno-ra-čunovedskega področja ZP z dne 2. 2. 1970 sledi, da je Tovarna orodja v Ljubljani v letu 1968 in 1969 poslovala z izgubo ter so bila planska predvidevanja realizacije poslovnega uspeha za navedeni leti naslednja (ostanek dohodka):
Plar Realizacija
1968	—	686.000
1969	509.000	1.900.000
Tovarna orodja v Ljubljani se ni držala predvidenih planskih predvidevanj; četudi je bila za leto 1969 že itak planirana poslovna izguba, jo
je Tovarna orodja v Ljubljani s svojim poslovanjem še znatno poveč&Ia. Z ozirom na to obstojijo v celoti zakoniti razlogi v skladu s členom 116 Temeljnega zakona o podjetjih za uvedbo začasne uprave v tej tovarni. Poleg tega pa ' sta v Tovarni orodja v Ljubljani odstopila tudi direktor in delavski svet tovarne.
Zato delavski svet združenega podjetja uvede začasno upravo v Tovarni orodja v Ljubljani z dnem 6. 2. 1970 in imenuje odbor za začasno upravo v sestavu:
1.	predsednik — Drago Suša, dipl. ing.
2.	član — Alojz Oblak, dipl. oec.
3.	član — Janez Vovk, dipl. ing.
Z imenovanjem odbora začasne uprave Tovarne orodja preneha z delom začasni odbor, ki je vodil poslovanje tovarne od odstopa direktorja in DS tovarne.
6.	Predsednik odbora začasne uprave zastopa organizacijo pod začasno upravo in jo z odborom upravlja ter vodi v cilju, da odpravi razloge, zaradi katerih je bila odrejena začasna uprava ter skupaj s članoma odbora skrbi in odgovarja za izvedbo sanacijskega programa.
7.	Začasna uprava traja v skladu z zakonitimi predpisi.
8.	Sklep o uvedbi začasne uprave se vpiše v register pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani.
9.	Z dnem vpisa uvedbe začasne uprave v register pre-
neha pravica bivšemu direfc torju in drugim dosedanjim zastopnikom te organizacije; da jo kakorkoli zastopajo,
10.	DS ZP imenuje komisijo za primopredajo poslov med dosedanjim direktorjem orga. nizacije, začasnim odborom in predsednikom odbora za začasno upravo, v naslednjem sestavu:
1.	predsednik — Peter Durjava
2.	član — Leopold Pretnar
3.	član — Mitja Ančik, dipl iur.
Komisija mora opraviti delo do 15. 2. 1970.
11.	Delovni kolektiv Tovarni orodja v Ljubljani lahko na predlog sindikalnega odbon tovarne predlaga delavskemu svetu ZP, da sklepa in odloči o izvolitvi organov upravlja-; n ja v Tovarni orodja v Ljubljani.
12.	O vseh teh sklepih ss obvesti Skupščina občini \ Ljubljana-šiška. Skupščini občine Ljubljana-Siška mon Tovarna orodja dostavili sprejeti sanacijski program t skladu z zakoniti predpisi.
13.	Odbor začasne uprave mora pri Okrožnem gospodarskem sodišču umaknili predlog sklepa Tovarne orodja v Ljubljani za izbris te tovarne iz registra gospodarskih- organizacij, katerega ji dostavila tovarna Okrožnemu gospodarskemu sodišču dne
12.	12. 1969.
14.	Odbor za začasno upravo Tovarne orodja Ljubljana; mora do nadaljnjega redno
(Dalje na 7. strani)
niimiiim:iiiiiiii!Miimmmii:iiiiiiiiifiimiiiiiiiiiiiiiiintiiiiui;iiiiiiiiii:iuiimiiiiiimiii:miun:i
Proizvodnja 1 ZP v decembru 1869
v 000 N din f
TOVARNE i	Plan	Izpolnitev	%
ELEKTROMEHANIKA	25.002	24.418	97,7
ELEMENTI	12.833	11.756	91,6
AVTOMATIKA	4.877	7.672	1573
SPREJEMNIKI	3.653	4.438	1213
APARATI	7.216	7.838	108,6
AVTOELEKTRIKA	12.153	11.632	95.7
ELEKTROMOTORJI	2.766	1.880	68,0
NAPRAVE	3.832	4.744	124,0
ELEKTRONIKA	433	1.285	296,8
KONDENZATORJI	3.360	3.886	115,6
INSTRUMENTI	1.999	2.694	134,8
POLPREVODNIKI	2.850	1.228	43,1
USMERNIKI	690	1315	190,6
RIZ	22.421	17.720	79,0
ORODJARNA	759	186	24,5
MIKRON	1.325	1.673	126,3
SKUPAJ TOVARNE	106.169	104.365	983
ZZA	5.500	9.131	166,0
PSO	2.301	1.988	86,4
BAŽ	200	215	1075
SKUPAJ PODJETJE	114.170	115.699	1013
			
Izvlečki iz sklepov...
(Nadaljevanje s 6. strani)
na vsakem zasedanju DS ZP podati poročilo o poslovanju Tovarne orodja.
• Na predlog upravnega odbora ZP z dne 23. 12. 1969 delavski svet ZP sklene, da se po hitrem postopku skliče izredno zasedanje DS Avtomatike Pržan, kjer naj se objasnijo in razčistijo vsa dogovarjanja in pogoji, ki so bili dani upravnemu odboru ZP in razširjenemu kolegiju v zvezi s pripojitvijo Orodjarne k Avtomatiki. Nadalje naj se jim objasni, zakaj je Elektromehanika umaknila svoj predlog za prevzem Orodjarne. Na tem zasedanju DS Avtomatike mora biti navzoč predstavnik ZP.
0	tem naj se poroča na naslednjem zasedanju DS ZP.
a)	DS ZP sprejema osnovne smernice poslovne politike ZP ISKRA v letu 1970 in oceno glavnih elementov poslovanja kot izhodišče za plan leta 1970.
b)	DS ZP se istočasno strinja s sklepi UO ZP oz. gospodarske komisije, da je treba vse gospodarske organizacije ZP izrecno opozoriti na to, da proizvodnjo planirajo realno, zlasti v skladu z razpoložljivimi obratnimi sredstvi, katera imajo na razpolago odnosno za katera z gotovostjo pričakujejo, da jih bodo dodatno dobile.
Na osnovi take naknadne ugotovitve naj napravijo svoje dokončne gospodarske plane.
c)	Finančno-računovod. področje ZP mora oceniti poslovanje vsake organizacije ZP v letu 1970, zlasti s stali-
šča upoštevanja novih predpisov o odpravi nelikvidnosti, in jih opozoriti, kakšne posledice jih lahko prizadenejo v zvezi z novimi predpisi, če bodo organizacije planirale proizvodnjo preko svojih razpoložljivih obratnih sredstev.
č) Finančno-računovod. področje ZP se zadolži, da takoj pismeno seznani vse organizacije ZP z najnovejšimi predpisi, ki so bili sprejeti v smeri odprave nelikvidnosti.
d) Ob priliki sprejema gospodarskih planov v organizacijah mora delavski svet vsake organizacije ZP dati pismeno izjavo, da ne more insistirati na kakršnih koli zneskih za plačilo osebnih dohodkov v lastni organizaciji, če do tega organizacija ni upravičena, zlasti pa ne more insistirati na plačilu v kakršno koli breme drugih organizacij ZP (kot npr. v breme plačila repromateriala).
• DS ZP sprejema poročilo o delu upravnega odbora združenega podjetja v mandatni dobi 1969/70 in daje razrešnico dosedanjemu upravnemu odboru ZP.
O DS ZP sprejema amandma k statutu Z,P ISKRA o ustanovitvi samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe — Centra za avtomatsko obdelavo podatkov — v Združenem podjetju ISKRA KRANJ, kot ga je sprejel UO ZP na svoji 9. seji dne 27. 1. 1970 po predlogu org. kadr. področja ZP, in je sestavni del zapisnika današnje seje.
Za vršilca dolžnosti direktorja samostojne organizacije druženega dela — pravne osebe — Centra za avtomat-
sko obdelavo podatkov — v združenem podjetju ISKRA KRANJ se imenuje tov. Jože Bauman, dipl. ing.
@ Za vodstvo volitev članov odbora za poslovno politiko ZP sta poleg predsednika DS ZP ing. Roka žiberta izvoljena po njegovem predlogu še dva člana DS ZP, in sicer tov. ing. Go j mir Blen-kuš in tov. Vinko Marolt.
O V novi odbor za poslovno politiko ZP so bili na tajnih volitvah izvoljeni naslednji tovariši:
Vladimir Logar, idpl. oec. — gen. direktor ZP ISKRA, Alojz Grčar, dipl ing. — nam. dir. ISKRA Elektromehanika, . Kosta Bojič, dipl. ing. — glavni direktor ISKRA RIZ, Vladimir Klavs, dipl. ing. — direktor ISKRA Elementi, Jože Preželj, dipl. ing. — direktor ISKRA ZZA, Jože Eržen — direktor ISKRA Avtoelektrika, Metod Rotar, ekonomist — direktor ISKRA Commerce, Ivo Klešnik — direktor ISKRA Aparati, Milan Železnik, dipl. ing. — direktor ISKRA Naprave, Alojz Žumer, dipl. ing. — direktor ISKRA Elektromotorji, Franc Košir — direktor ISKRA Kondenzatorji.
® DS ZP. je obravnaval in sprejel spremembe določil pogodbe o medsebojnih razmerjih med ZP ISKRA KRANJ in Počitniško skupnostjo ZP ISKRA KRANJ z dne 30. 6. 1967 po predlogu organizacij-sko-kadrovskega področja ZP z dne 30. 1. 1970, ki je sestavni del zapisnika današnje seje-
DS ZP se strinja s predlagano I. varianto načina financiranja Počitniške skupnosti, po kateri se razdelitev stroškov uprave Počitniške skupnosti za leto 1970 in naprej napravi za vse organizacije v sestavu ZP in strokovne službe na osnovi povprečnega števila zaposlenih v prvih 9 mesecih tekočega leta za naslednje leto.
Uprava Počitniške skupnosti naj naredi razdelilnik prostih mest v svojih letoviščih v času sezone za vse oragni-zacije v sestavu ZP, ki so pristale na plačilo stroškov po razdelilniku, kateri je bil že podan s strani uprave Počitniške skupnosti, in to po številu zaposlenih. Za organizacije, ki niso prispevale k stroškom po tem razdelilniku, pa veljajo ekonomske cene v letoviščih Počitniške skupnosti ZP ISKRA.
DS ZP zahteva, da svet Počitniške skupnosti kontrolira trošenje sredstev, ki so bila Počitniški skupnosti dodeljena s strani organizacij ZP.
DS ZP zahteva, da uprava Počitniške skupnosti in predsednik sveta Počitniške skupnosti na enem naslednjih za- ' sedanj DS ZP poročata o fi-nančno-materialnem in ostalem stanju v Počitniški skupnosti ZP ISKRA, prav tako pa, da pripravi osnovni koncept nadaljnjega razvoja Počitniške skupnosti ZP
(Dalje na 8. strani)
ISKRA — TOVARNA ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV, OTOCE
razglaša
naslednja prosta delovna mesta:
TAJNICA SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Pogoji: ustrezna srednja strokovna izobrazba z znanjem stenografije in strojepisja;
ANALITIK DELA I
Pogoji: visoka strokovna izobrazba (elektro smer) ali višja strokovna izobrazba z najmanj 2 leti ustrezne prakse ali srednja strokovna izobrazba z najmanj 4 leti ustrezne prakse;
tehnolog kontrole
Pogoji: visoka strokovna izobrazba (elektro smer) z najmanj 2 leti ustrezne prakse v merilni tehniki ali višja strokovna izobrazba s 3 leti ustrezne prakse ali srednja strokovna izobrazba z najmanj 8 let ustrezne prakse;
kontrola IZDELKOV II
Pogoji: KV delavec (finomehanik) z najmanj 2 leti ustrezne prakse;
KONTROLOR IZDELKOV II
Pogoji: KV delavec (finomehanik) z najmanj 2 leti ustrezne prakse;
Osebni dohodek je zagotovljen po pravilniku OD tovarne.
Ponudbe, s kratkim življenjepisom m spričevalom o zaključnem izpitu ter potrdilo o zahtevani praksi pošljite v zaprti ovojnici v tajništvo tovarne do 21. februarja 1970.
BI
BB
fe3
E3
c, a
Kti
ca
E3
■ 3
Mn
IB
UB
BB
s:
B9
EH
BS HC ■ D BH W BS
■■
Ra
BS
«33
BB
BS
BS
Bfl
ES
ESI
£3
Amadma
k statutu ZP Iskra Kranj
o	ustanovitvi samostojne organizacije združenega dela
—	pravne osebe v Združenem podjetju ISKRA KRANJ
—	Center za avtomatsko obdelavo podatkov (CAOP)
UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Ta amandma, ki ga je po predpisanem postopku sprejel DS ZP na 6. zasedanju, dne 6. 2. 1970, je sestavni del statuta ZP Iskra Kranj, sprejetega na zasedanju DS podjetja ISKRA Kranj, dne 28. 12. 1965.
TEMELJNE DOLOČBE
2.	člen
Ustanovi se samostojna organizacija združenega dela
—	pravna oseba v Združenem podjetju Iskra Kranj, ki nosi ime:
ISKRA — Center za avtomatsko obdelavo podatkov
—	Ljubljana — samostojna organizacija združenega dela — pravna oseba, v Združenem podjetju Iskra Kranj in skrajšano ime;
ISKRA — CAOP Ljubljana v ZP ISKRA Kranj.
3.	člen
Center za avtomatsko obdelavo podatkov nudi s svojim delovanjem storitve na področjih:
—	projektiranja in uvajanja organzacije poslovanja v zvezi z avtomatsko obdelavo podatkov,
—	programiranje avtomatske obdelave podatkov,
—	koordiniranje in posredovanje avtomatske obdelave podatkov na elektronskem računalniškem sistemu.
4.	člen
Poslovanje Centra za avtomatsko obdelavo podatkov vodi direktor. Za strokovno načrtovanje avtomatske obdelave podatkov se pri Centru za avtomatsko obdelavo formira strokovni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovnih članov in predstavnik ZP, ki ga imenuje UO ZP; direktor Centra za avtomatsko obdelavo podatkov pa je predsednik Strokovnega odbora.
Ustanovne člane CAOP je smatrati tiste organizacije ZP, ki so v skiadu z Investicijskim programom za ERC in CAOP z dne 16/8-67 in rebalansa programa z z dne 4/11-1968 pristopile k ustanovitvi ERC in CAOP in kateri program je DS ZP sprejel na svojem 3. zasedanju dne 13/9-1967 s sklepom pod točko 9.) in na svojem 4. zasedanju 24/12-1968 s sklepom pod točko 44.
5.	člen
Organizacijo in poslovanje Centra za avtomatsko obdelavo podatkov, urejajo njegova pravila in splošni akti, pogodbe z ustanovnimi člani in statut ZP.
6.	člen
Center za avtomatsko obdelam podatkov upravljajo člani njegove delovne skupnosti po organih upravljanja, skladno s pravili in splošnimi akti iz prejšnjega člena.
7.	člen
Ta amandma ne določa subsidiarne odgovornosti med Centrom za avtomatsko obdelavo podatkov in Združenim podjetjem oz organizacijami v njegovem sestavu.
8.	člen
Center za avtomatsko obdelavo podatkov se finacira na osnovi plačil za storitve centra. *
9.	člen
Samostojna organizacija združenega dela — pravna oseba Center za avtomatsko obdelavo podatkov v ZP Iskra Kranj izgubi svojstvo pravne osebe;
1.	Na osnovi zakonitih predpisov
2.	Na osnovi utemeljenih finančno-ekonomskih razlogov
3.	Ce tako sklene 2/3 organizacijskih enot ZP, ki poslujejo preko CAOP.
O	tem odloča DS ZP.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
10.	člen
Z uveljavitvijo tega amandamaja prenehajo veljati
III.	amandma k statutu ZP Iskra Kranj glede financiranja Centra ja avtomatsko, obdelavo podatkov v ZP Iskra Kranj, ki ga je DS ZP Iskra Kranj objavil
12.	7. 1969 in vse tiste določbe statuta ZP Iskra Kranj, ki so v nasprotju s tem amandmajem.
11.	člen
Ta amandma prične veljati osmi dan po objavi v
12.	člen
glasilu delovne skupnosti Iskra Kranj.
Obvezno razlago določb tega amandmaja daje DS ZP.
Kranj, 6 2. 1970
Predsednik DS ZP Rok Žibert, ing. .
Iz sklepov
samoupravnih organov
(Nadaljevanje s 7. strani) ISKRA, s stališči organizacij, ali so pripravljene ta koncept financirati ali ne.
O	DS ZP razpisuje delovno mesto generalnega direktorja združenega podjetja ISKRA KRANJ in imenuje razpisno komisijo v naslednjem- rtavu:
1.	Jože Čebela — ISKRA — COMMERCE; 2. ing. Tone Ncdog — Elektromehanika;
3.	Ivo Klešnik — Aparati; 4. Savo Vuk — Avtoelektrika;
5.	Slavko Fatur — Elektromehanika; 6. ing. Josip Jukič — R1Z.
Komisijo skliče predsed-sednik odbora ZP tov. Jože Čebela, predsednika pa izbere komisija sama.
• DS ZP sprejema na znanje tolmačenje sklepa DS ZP št. 48/b z dne 2t>. 12. 1969, ki ga je pravni oddelek sekretariata ZP dne 9. 1. 1970 dal Centru za avtomatsko obdelavo podatkov — ing. Baumanu, kateri je predsednika DS ZP prosil za tolmačenje tega sklepa.
ELEKTROMEHANIKA
SKLEPI 19. SEJE UO (3. februarja)
• Na predlog razpisne komisije so bili imenovani naslednji vodilni delavci tovarne:
1.	za pomočnika direktorja za proizvodno področje Grčar Alojz, dipl. strojni inženir.
2.	za pomočnika direktorja za tehnološko področje Sušnik Štefan, dipl. strojni inženir.
3.	za šefa finančne službe Fatur Slavko, ekonomist.
4.	za šefa kadrovske službe Cvar Ivan, višja upravna šola.
5.	za šefa organizacijske
službe	*
Vehovec Jaka, inženir organizacije dela.
6.	za šefa tehničnih služb Dolgan Danilo, dipl. strojni inženir.
7.	za šefa službe kvalitete Pogačnik Franc, dipl. strojni inženir.
8.	za šefa obrata ATN Mihelič Peter, strojni inženir.
9.	za šefa obrata EMI Žibert Rok, strojni inženir.
10.	za šefa obrata števcev Kosec Viktor, elektrotehnik
11.	za šefa obrata stikal Kobal Peter, dipl. strojni inženir.
12.	za šefa obrata merilnih naprav
Slapšak Stane, diplomirani elektro inženir.
13.	za šefa obrata vzdrževanja
Gaber Vinko, dipl. strojni inženir.
14.	za šefa obrata orodjarne
Primožič Adolf, strojna delo-vodska šola.
15.	za šefa obrata mehanizmov
Hafner Damijan, strojni inženir.
0	Upravni odbor je odobril za učenke justiranja relejev v oddelku na Jesenicah nagrado za priučevanje, ki je odvisna od doseganja norme. Za vsak odstotek dosežene norme se obračuna učenki 1,50 din nagrade, ki jo prejema od tovarne poleg mesečnega prispevka Zavoda za zaposlovanje na Jesenicah.
0 Upravni odbor predlaga delavskemu svetu tovarne, da odobri za Počitniško skupnost ZP Iskra v letu 1970
62.400,00	din pomoči, vendar s pogojem, da se ta znesek upošteva pri sredstvih, ki jih tovarna daje za kritje stroškov strokovnih služb ZP, in da ga Počitniška skupnost nameni za znižanje penzion-skih uslug.
G Upravni odbor je odobril športnemu društvu TRIGLAV iz Kranja 7.000,00 din pomoči za leto 1970, ki naj jo razdeli po posameznih klubih. S tem UO tovarne v letu 1970 ne bo obravnaval morebitnih prošenj posameznih klubov.
G Upravni odbor je odobril Telovadnemu društvu Kranj v Kranju 3.000,00 din pomoči za delovanje društva v letu 1970.
0 Upravni odbor je ugodil prošnji dijakov 3. letnikov Gimnazije v Kranju in jim odobrava 2.000,00 din pomoči za maturitetni izlet po Jugoslaviji.
ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ
želi zaposliti
1.	več delavcev
kovinske stroke (orodjarje, rezkalce, strugarje, strojne ključavničarje)
za delo v proizvodnji ter urejevanje obdelovalnih strojev;
2.	trideset žensk
za delo v montaži in obdelovalnici Pogoji;
pod tč. 1.; zahtevana izobrazba, zaželena je tudi praksa; ped tč. 2.: najmanj šest razredov osnovne šole, starost petnajst do trideset let.
Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek naše tovarne do 28. februarja 1970.
Izredna sefa sveta
Počitniške skupnosti Iskra
Nelikvidnost, ki je osnovni problem našega gospodarstva, je pripeljala do izredno tež-
kega stanja tudi Počitniško skupnost Iskra. Čeprav je njena realizacija in doho- * V.
ZP ISKRA KRANJ
Organizacijsko kadrovsko področje
Iščemo sodelavko za delovno mesto
STROJEPISKA
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	znanje strojepisja
—	obvladanje slovenščine
Za navedeno delovno mesto je določena 1-mcsečna poskusna doba.
Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov strokovnih služb.
Delovno mesto je v Ljubljani.
Pismene prijave na to objavo pošljite na ZP ISKRA KRANJ, Strokovne službe, Organizacijsko kadrovsko področje Kranj, Gosposvetska 10.
Rok za sprejemanje prijav je do zasedbe delovnega mesta.
ZP ISKRA KRANJ STROKOVNE SLUŽBE
Iščemo sodelavca za delovno mesto
PRAVNIK
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da je diplomiran pravnik
—	zaželeno je nekaj delovnih izkušenj
Za navedeno delovno mesto je določena 2-mesečna poskusna doba.
Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi OD strokovnih služb.
Delovno mesto je v Kranju.
Pismene prijave sprejema ZP ISKRA KRANJ, Strokovne službe, Organizacijsko kadrovsko področje, Kranj, Gosposvetska 10.
Rok za sprejemanje prijav je 15 dni od dneva te objave oziroma do zasedbe delovnega mesta.
BHSrK3SKSBHHBHBStasaaEJS»»EIS«S*HSfflaBBBjgBa|lBl«
Pisma
bralcev
.................,..'ifiitti
POZDRAV OD VOJAKOV
Tov. urednik!
Pred odhodom k vojakom sem delal v bakelitnem oddelku kranjske tovarne. Rad bi dobival časopis »Iskra«, da bi lahko sproti spremljal delo in življenje v podjetju. Hkrati iskreno pozdravljam moje bivše sodelavce.	•
Mornar
Franci Cmrecnjak
V. P. 1159/91 »D« VE — 5
Pula
Hvala za pozdrave! Elcspe-ditu smo že dali nalog za pošiljanje časopisa. Vam in vsem našim vojakom želimo dobro počutje pri služenju vojaškega roka.
Uredništvo
Oglašam se iz Valjeva, kjer služim vojaški rok. Pred odhodom k vojakom sem bil zaposlen v oddelku »orodjarna« tovarne »Instrumenti« Otoče Čeprav sem bil zaposlen samo eno leto, sem v tem času spoznal dosti dclov-
nih tovarišev, ki so me z veliko vztrajnostjo in prizadevnostjo uvajali v delovni utrip podjetja. Prav tako sem v tem času spoznal precej ko legov — vrstnikov in kolegic. Iskreno pozdravljam delovni kolektiv »Instrumenti« Otoče, posebno pa orodjarje z mojstrom Alojzom Iskro in njegovim namestnikom Ivanom Guzeljem. Lep pozdrav tudi mladinskemu aktivu. Vsem pa želim, čeprav malo pozno, uspehov polno in zadovoljno leto 1970.
Naslednje dni bom premeščen v Beograd, od koder vam bom poslal novi naslov zaradi pošiljanja časopisa.
Anton Mihelič
V. P. 6734/28 Valjevo
Oglašam se iz Požarcvca, kjer služim vojaški rok. Pred odhodom v JNA sem bil zaposlen v tovarni električnih aparatov v Ljubljani.
Iskreno pozdravljam vse sodelavce iz montaže I, posebno pa iz merilnice, ter jim želim mnogo delovnih uspehov!
Edi Saksida V. P. 6615/19 Požarevac, Srbija
dek v letu 1969 presežen s f predvidevanju in je ta. real zacija izvršena v pretežni v-čini v sredini leta, pas Iskrine organizacije in pos mezniki z neplačilom svoji računov pripeljale PS v j redno težak položaj. Poravs va računov ni izvršena tuj iz leta 1968 in 1969. Organizacije dolgujejo
122,990 N di Posamezniki iz Iskre pa 10.241 N 4 Kljub rednim opominom'] osebnim intervencijam in di ljubam ne priteče niti en d nar v blagajno počitnišl > skupnosti že šest mesece*, Sprašujemo se sedaj, ki narediti?
Zaradi tega je bil skl« sveta PS, da obvestimo ju nost o tem stanju prek časi
pisa ISKRA. Moralni priti« 3, ki nul
je zadnje sredstvo preostane.
S to objavo nameravani obvestiti vse delavce v II »ISKRA«, da PS, v kolikor a prejme v najkrajšem čas; nekaj sredstev, ne bo v s! nju organizirati letošnjega If tovarija v naših domovih, P Svet PS
ZAHVALA
Ob prerani izgubi moje ža
JOŽICE GOLOB
se iskreno zahvaljujem sod lavcem v obratu EMI, odd lek duroplasti, za izraža sožalje, poklonjeni venec, d-narno pomoč in spremsli na njeni zadnji poti.
Mož Ton:
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta ANTONA CIZERLETA
se iskreno zahvaljujem sod lavcem v obratu SVN za raze sožalja in za denan pomoč materi.
Hčerka Ivanka Spora*)
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje f brc mame
FRANČIŠKE POLJANEC
se vsem darovalcem venca-za izrečena sožalja iz prod? cijc posebno pa iz kon® kontrole tovarne »Elektro® hanika« Kranj — res iz zahvaljujem.
Berta Klemen#
ISKRA - glasilo deloF ga kolektiva Iskra, indus® za elektromehaniko, tek* munikacije, elektroniko J avtomatiko — Urejuje urej ški odbor — Glavni ureda? Pavel Gantar — Odgovo urednik: Janez Šilc — & ja tedensko — Rokopisom1 vračamo — Tisk in k® »CP Gorenjski tisk« Ki