IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX, maj 2016, str. 34 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/IX Maj 2016 MOZAIK IRDO Kako uspešno usta- noviti in voditi zeleno podjetje? Str. 4 Str. 12 Vzpostavite red v družini in v podjetju s sistemskimi postavi-tvami Nataša Cebulj Str. 19 Trilogija Uveljavljanje družbene odgovor- nosti v praksi s 53 avtorji v 3 knjigah Str. 8 Prireditev Podjetje — družina Ali je lahko financno uspešno pod-jetje tudi prijazno do zaposlenih, do njihovih družin in tudi družbeno od-govorno? Ucitelj Victor Branagan Foto: “Poppies” by prozac1, FreeDigi-talPhotos.net MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti je bil ustanovljen leta 2004 z name-nom raziskovati in pospeševati razvoj dru-žbene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izva-jati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in po-menu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potre-bam, hkrati pa omogoca izmenjavo sloven-skega znanja in izkušenj s tujimi strokov-njaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Barbara Bradac Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja oko-lja) so novice v elektronski obliki. Za vsebi-no prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredniš-tva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. Vsebine IRDO 4 Zeleno podjetništvo Kako ustanoviti in voditi zeleno podje-tje 6 Trajnostni razvojni cilji in organizacijska struktura Tradicionalna konferenca na podrocju družbene odgovornosti 8 Prireditev in okrogla miza: Podjetje - družina Ali je lahko financno uspešno podjetje tudi prijazno do zaposlenih, do njihovih družin in tudi družbeno odgovorno? 12 Nova clanica Inštituta IRDO Nataša Cebulj 16 Mladi, podjetništvo in DO 19 Trilogija: Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke 23 DO v Sloveniji 25 DO v Evropi in po svetu 26 Dogodki in konference 28 Razpisi in priložnosti V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Na dan Zemlje, 22. 4. 2016 so držav-niki iz vec kot 170 držav podpisali prvi univerzalni sporazum o zausta-vitvi segrevanja planeta, ki jasno kaže skrb držav sveta za to in na-slednje generacije in pripravljenost za uveljavljanja družbene odgovor-nosti v praksi. A ni edina možna in še manj zadostna akcija. O tem, kak-šne so še možnosti in akcije je zapi-sano v trilogiji, ki prispeva po svoje s 53 avtorji. Pri Kulturnem centru Ma-ribor bodo kmalu v sozaložniškem projektu z Inštitutom za razvoj dru-žbene odgovornosti IRDO izdali tri-logijo (3 knjige) »Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke«. V tokratnem Mozaiku o omenjeni knjigi piše sou-rednik vseh treh knjig ddr. Matjaž Mulej. O tem kako vzpostavite red v družini in podjetju s sistemskimi postavitva-mi pa v intervjuju razlaga nova cla-nica Inštituta IRDO Nataša Cebulj, ki je leta 2014 ustanovila prvi Inštitut za sistemske postavitve v Sloveniji, ki je tudi edini, ki usposablja mode-ratorje za organizacijske in družin-ske postavitve po metodi Berta Hel-lingerja v Sloveniji. Njen namen je, da to metodo cim bolj približa in integrira na poslovnem podrocju za uspešno delovanje organizacij v Slo-veniji. Sistemske postavitve za orga-nizacije omogocajo rešitve posame-znikom in organizacijam – kako se rešiti težav, kako uspeti, kot posa-meznik, kako uspe kraj, dežela, organizacija, podjetje, posel, pro-jekt,... uspešnost timov, ... Vredno branja! Prijetno branje vam želi ekipa ure-dništva e-revije IRDO Mozaik. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! Zakaj zeleno podjetništvo? str. 4 Inštitut za trajnostni razvoj in celostne rešitve – InTeRCeR je v sode-lovanju z Inštitutom za razvoj družbene odgovornosti – IRDO organizi-ral ekskluzivno delavnico z mag. Victorjem Branaganom iz Irske, ki je razkril 6 korakov, kako zagnati zeleno podjetje, ki bo spremenilo tako vaše življenje, kakovost bivanja v vaši lokalni skupnosti kot prihodnost našega planeta. V DO gre za vrednote, kulturo, etike in norme ravnanja, ki usmerjajo pridobivanje in uporabo znanja in drugih virov, da se namesto seda-njega unicevanja narave in družbe vzpostavljajo pogoji za njuno ohra-njanje. 53 slovenskih avtorjev je strnilo svoje misli v 3 knjigah, ki bo-do izšle kmalu. Nehajte sovražiti prihodnje generacije str. 17 Prireditev Podjetje - družina str. 8 Trendi na podrocju DO str. 6 Konferenca Trendi na podrocju družbene odgovornosti bo letos v ospredje postavila dve temi: trajnostna organizacijska kultura in cilji trajnostnega razvoja. Na okrogli mizi bodo predstavniki vodstev uspe-šnih slovenskih podjetij (Lotric d.o.o., Plastika Skaza d.o.o., Zavaroval-nica Triglav d.d.) govorili predvsem o tem, kako lahko vodje pripomo-rejo h gradnji trajnostne organizacijske kulture. V današnjem poslovnem svetu ni vec dovolj, da smo poslovno uspe-šni, da je bilanca podjetja pozitivna, da so stavbe lepe in negovane, da uporabljamo vrhunsko tehnologijo. Za podjetne in podjetja, ki želijo uspeh tudi v prihodnje, je potrebno, da se usmerijo v cloveka in okolje. Kajti stavbe in oprema ne morejo delati in ustvarjati brez ljudi, ljudje pa ne moremo obstajati brez ciste in zdrave narave, brez pod-pore živali in rastlin. V ponedeljek, dne 23.5.2016, je Inštitut za traj-nostni razvoj in celostne rešitve – InTeRCeR, sku-paj z inštitutom za razvoj družbene odgovornosti – IRDO, gostil v prostorih mariborske razvojne agencije priznanega irskega strokovnjaka, traj-nostno orientiranega zelenega in socialnega pod-jetnika. Delavnica z naslovom »zeleno podjetniš-tvo«, se je odvila malce drugace, kot nas je veci-na pricakovala. Ucitelj Victor Branagan (M.Sc. M.B.S.), vec o njem in delu njegove ekipe si lahko preberete na njihovi spletni strani http://www.sustained.ie, nas je z eno besedo - prese-netil. Njegov nacin poucevanja nikakor ne spa-da v ustaljene okvirje, v katerih se giblje vecina uciteljev današnjega casa. Že na samem zacetku delavnice je naznanil, da bomo slišali nekaj, cesar gotovo še nismo, zato naj se privežemo, da nas ne bo vrglo s stolov. Pravzaprav sam ne uci nic novega pravi, saj so to znanje skozi stoletja ohra-njali in razvijali mnogi drugi ucitelji, ki pa danes vedno bolj prihajajo v ospredje, tudi zaradi na-pacnih poti delovanja vecine podjetij v preteklo-sti. Opazili smo tudi, da se je ves cas premikal po konferencni sobani, saj nas je, kot sam pravi, želel povezati v krog enakovrednih soudeležen-cev debate. Zacel je z razlago o navidezni locenosti sistemov in stvari, kot so nas zadnjih 400 let, od Galileja naprej, napacno ucili v šolah. Povedal je, da je zeleni in socialni podjetnik sposoben na stvari in dogodke gledati širše, jih povezovati in tako gla-diti ostre robove, ki so se izoblikovali zaradi pre- vladujoce doktrine merjenja, vrednotenja in pre-dalckanja vsega, s cimer imamo opravka. Tako sodobni podjetnik vstopa na pot sistemskega delovanja in mišljenja, ki zahteva ne samo spre-minjanje ustaljenih praks, ampak popolnoma drugacno delovanje v samem zacetku. Gre za spremembo razmišljanja o stvareh in dogodkih, ki pa vedno ne prinese željenih rezultatov, saj je za dosego le-teh potrebno zaceti na zacetku, na drugacen nacin, kot so to poceli desetletja in sto-letja v prevladujoci podjetniški logiki. Zato je mnogokrat lažje zaceti popolnoma na novo, kot pa spreminjati stare vzorce in se truditi delovati drugace. V prispodobi nam je povedal, kako se znebiti stvari, ki nam grenijo življenje in kradejo prosti cas. Enostavno jih vržeš skozi okno, še po-sebej, ce živiš v pritlicju! Povedal nam je tudi, da imajo na Irskem socialno podjetje skoraj v vsaki vasi, kar je posledica moc-nih izseljenskih skupnosti, ki so si medsebojno pomagala zaradi lažjega preživetja. Problem pa nastane, kadar so nekatera podjetja vodena po diktatorski logiki in tudi precej odvisna od »tujega« denarja. Victor nas je tako opozoril na nevarnost, velikokrat napacnega razumevanja trajnosti delovanja, kar nas potegne v prirejanje naravnih nacel trajnosti ekonomski racunici. Ta-ko smo dobili recimo trajnostno cocacolo ali pa trajnostne lesne izdelke s plantaž, ki so osnovane na prostoru unicenega naravnega gozda! Preži-vetje zelenega ali socialnega podjetja je tako po-nazoril kot preveckrat hudo odvisnost od držav-nega, regionalnega ali obcinskega denarja, ki je identicna hudi odvisnosti od drog. Zato mora biti rast podjetja razumljena tudi drugace, ne le skozi ekonomsko racunico, ampak tudi v dobrobiti za družbo. To pa zahteva, da rastemo pocasi, korak po korak v skladu s tremi naceli trajnosti, ki so nujno potrebna za uspeh. Ce uporabljamo samo eno, ali dve, lahko sicer hitro napredujemo, a se tudi hitro ustavimo, ne zmoremo vec stopiti na naslednjo stopnicko. Zato predlaga, da upošteva-mo nacelo sonaravnosti, nacelo socialnosti in duhovno nacelo, ki ga dobimo z estetiko, glasbo, slikarstvom, jogo, filozofijo, religijo, molitvijo, meditacijo,... Le preplet vseh treh nacel trajnosti in postopno napredovanje, po njegovem vodi v stabilno in uspešno trajnostno orientirano pod-jetništvo. Za zeleno in socialno podjetništvo je tako nova vrednost vedno rezultat delovanja vseh udele-žencev v procesu, zato se zlije s skupno vrednos-tjo, in ne more biti predmet vrednotenja po tra-dicionalnem ekonomskem kljucu delitve po za-slugah. Posamezniki se morajo nujno odpovedati želji po vrednotenju svojega deleža v skupnem, seveda ne na racun lenobe drugih, ampak na racun zadovoljstva drugih. Pomembno je videti to zadovoljstvo, saj je mocno nalezljivo! Vsak zacetek je težak pravi in zahteva veliko od-rekanja, predvsem pa je negotov in nejasen, in to je vedno znak, da smo na pravi poti brisanja ostrih robov in delovanja v medprostorih, ki po-vezujejo navidezno locene dele v celoto. Priteg-nitev vecih deležnikov in nujno sinergijsko delo-vanje, ki je v zacetnih korakih vedno negotovo privede k pojavnosti, k rezultatom. Direktnih od-govorov na vprašanja ni, saj so odvisni od vsake-ga posameznika in tudi ne predstavljajo vec reši-tve, saj ta ni rezultat linearnega nacina razmišlja-nja, ampak preplet ponotranjenih zgoraj ome-njenih treh nacel trajnosti! Narediti nekaj novega, nujno pomeni gladiti ostre robove in spreminjati obstojece prakse, kar vedno naleti na neodobravanje. Najtežje je opustiti miselnost jaz in se usmeriti na mi, stis-njeno dlan odpreti in jo usmeriti navzgor, saj to ni v skladu s prevladujocim nacinom podjetni-škega razmišljanja. Je pa nujno v zelenem in tudi socialnem podjetništvu, saj le z dajanjem lahko prejmemo in le z zadovoljnimi udeleženci v ce-lotnem procesu/sistemu, smo lahko zadovoljni tudi sami, je še povedal. “Vcasih je resnicne spremembe lažje doseci z razvojem novega, kot pa s poskusi spreminjanja že obstojecega sistema ali strukture. ZELENA in SOCIALNA podjetja dokazujejo, da je dojemanje podjetja lahko drugacno, bolj v duhu casa in so-dobnih potreb. Ceprav imajo tudi ta podjetja svoje težave, pa mnoga predstavljajo plodna tla, na katerih vzklijejo in rastejo ideje za disruptivne spremembe.” (mag. Victor Branagan) InTerCeR delavnica: Kako uspešno ustanoviti in voditi zeleno podjetje? Zeleno podjetništvo Inštitut za trajnostni razvoj in celostne rešitve – InTeRCeR je skupaj z Inštitutom za razvoj družbene odgovornosti – IRDO, gostil v prostorih mariborske razvojne agencije priznanega irskega strokovnjaka, trajnostno orientiranega zelenega in socialnega podjetnika mag. Victorja Branagana. Zakaj zeleno podjetništvo? Ker želimo živeti v svetu, ki bo spoštljiv do narave: obilje narave nad obiljem materialnih dobrin. Pripravil in povzel Gregor Erzetic, univ. dipl. inž. gozd., Inštitut za trajnostni razvoj in celostne rešitve – InTeRCeR Foto: spletna stran Inštitut za trajnostni razvoj in celostne rešitve – InTeRCeR 1 Mag. Victor Branagan (M.B.S.) je lastnik in direktor pod-jetja SustainEd z bogatimi poslovnimi izkušnjami v social-nem in okoljskem sektorju. Je certificiran coach in part-ner za usposabljanje udeležencev pri evropskem progra-mu za podnebne spremembe—Climate KIC. 2 UNGC Slovenija in Ekvilib Inštitut vabi-ta 8. junija 2016 na konferenco z na-slovom Trajnostna organizacijska kul-tura in cilji trajnostnega razvoja. O cem bo govora na konferenci? Konferenca Trendi na podrocju družbene odgo-vornosti bo letos v ospredje postavila dve temi: trajnostna organizacijska kultura in cilji trajnost-nega razvoja. Prvo plenarno predavanje bo osre-dotoceno na nastanek organizacijskih vzorcev vedenja in na nacine, kako spodbujati pozitivne in eticne navade v podjetju. Drugo plenarno pre-davanje pa bo predstavilo trajnostne razvojne cilje ter jih povezalo z vlogo podjetij. Popoldanski del konference pa bo postregel z dvema vzpore-dnima delavnicama, kjer bomo poglobljeno go-vorili o osrednjih dveh temah, v okviru konferen-ce pa bo potekal tudi panel vodij, ki ga bo mode-riral prof. Roberto Biloslavo s koprske Fakultete za management. Kaj je to trajnostna organizacijska kul-tura in kaj so cilji trajnostnega razvo-ja? S trajnostno organizacijsko kulturo imamo v mislih poslovno okolje, kjer vsi deležniki podjetja delijo skupne poglede in prepricanja o pomenu usklajevanja ekonomske ucinkovitosti, družbene pravicnosti in okoljske odgovornosti. Da podjetja lahko usklajujejo svoja financna, družbena in okoljska tveganja, obveznosti in priložnosti, pa mora trajnost postati del nenapisanih pravil, po katerih delujejo stvari v podjetju, torej organiza- cijske kulture. Vec o tem bomo slišali v uvodnem predavanju prof. Mollie Painter Morland, ki je predstojnica Coca-Coline katedre za trajnostni razvoj na IEDC-Poslovni šoli Bled in profesorica na Nottingham Business School. Na Vrhu OZN o trajnostnem razvoju je bila sep-tembra 2015 sprejeta Agenda 2030 za trajnostni razvoj, ki predstavlja zgodovinski dogovor med-narodne skupnosti za odpravo revšcine, zmanj-ševanje neenakosti, zagotovitev napredka ter zašcite okolja za sedanje in bodoce generacije. Agenda 2030 za trajnostni razvoj na uravnote- žen nacin povezuje tri dimenzije trajnostnega razvoja - ekonomsko, socialno in okoljsko - in jih prepleta skozi 17 ciljev trajnostnega raz-voja, ki jih bo potrebno uresniciti do leta 2030. Vec o razvojnih ciljih in tem, kako lahko podjetja sodelujejo pri njihovem uresniceva-nju, pa bo predstavil Tomás Sercovich, direk-tor odnosov z javnostmi, španske mreže za družbeno odgovornost Forética. Trajnostna organizacijska kultura in cilji trajnostnega razvoja –gre za enega od trendov na podrocju DOP 2016. Kakšen doprinos ima v podje-tju? Pri obeh temah gre za trende na podrocju družbene odgovornosti – prva tema govori o tem, kako podjetje deluje navznoter, druga pa je osredotocena na vplive podjetja nav-zven v svoje fizicno in družbeno okolje. V zad-njem desetletju je trajnostno poslovanje po-stalo kljucen del poslovanja v vseh panogah. Vseeno pa podjetja pogosto ne vedo, kako nasloviti to podrocje na nacin, da bo vkljuce-no v vse dele podjetja, v zavest vseh zaposle-nih in da bo resnicno celostno naslovljeno. Kdo so govorniki na konferenci in cemu se bodo posvetili? Osrednja govorca konference sta tuja gosta - Mollie Painter Morland (predstojnica Coca-Coline katedre za trajnostni razvoj na IEDC-Poslovni šoli Bled in profesorica na Notting-ham Business School) in Tomás Sercovich (direktor odnosov z javnostmi španske mreže za družbeno odgovornost Forética). Oba bosta po plenarnem predavanju vodila tudi popoldanski vzporedni delavnici, ki bosta še poglobljeno naslovili obe osrednji temi. Poleg plenarnih predavanj pa bo del konfe-rence tudi okrogla miza z vodji, kjer bodo so-delovali predstavniki razlicnih slovenskih pod-jetij in organizacij, in govorili o svojih pogle- dih na vlogo vodij pri gradnji trajnostne organi-zacijske kulture. Vsake spremembe so po navadi mali pretres. Kako vzpostaviti okolje v podjetju, da spremembe ne bodo sprejete negativno. Spremembe so stalnica v poslovnem okolju, zato se jih ne sme obravnavati z negativnim prizvokom. Ce spremembe pricakujemo in se nanje proaktivno pripravljamo, jih lahko vidimo kot novo priložnost in ne oviro. V kolikor s spre-membami sistematicno upravljamo, tudi zmanjšamo verjetnost, da bodo povzrocale stres. Kdo so nosilci sprememb v podjetju? Nosilci sprememb v podjetju so lahko prav vsi njegovi zaposleni, v kolikor obstaja takšno pod-porno okolje, kjer lahko vsak prispeva k njim. Seveda pa imajo še posebno vlogo pri tem vod-je, ki imajo to odgovornost, da za spremembe navdušujejo sodelavce in jih podpirajo pri tem. Organizacijska kultura se namrec gradi na vseh nivojih podjetja. Na okrogli mizi bodo predstavljene dobre prakse podjetij na podrocju trajnostnega razvoja. Na okrogli mizi bodo predstavniki vodstev uspešnih slovenskih podjetij (Lotric d.o.o., Pla-stika Skaza d.o.o., Zavarovalnica Triglav d.d.) govorili predvsem o tem, kako lahko vodje pri-pomorejo h gradnji trajnostne organizacijske kulture. Do kdaj so možne prijave na konfe-renco? Prijave so možne do ponedeljka, 6. junija - toplo vabljeni k udeležbi! Clani Inštituta IRDO imajo 20 % popust pri placilu kotizacije za ude-ležbo na konferenci. Tradicionalna konferenca na podrocju družbene odgovornosti Trajnostni razvojni cilji in organizacij-ska kultura Ekvilib Inštitut in UN GC Slovenija vabita na tradicionalno letno konferenco Trendi na podrocju dru-žbene odgovornosti z osrednjo temo Trajnostna organizacijska kultura in cilji trajnostnega razvoja. Soorganizaciji konference se pridružujeta IEDC – Poslovna šola Bled ter Mreža za družbeno odgovor-nost Slovenije. Pripravila Petra Hartman, strokovna sodelavka Ekvilib Inštituta Na konferenci bodo govorili o: . nastanku organizacijskih vzorcev vedenja in nacinih, kako spodbujati pozitivne in eticne navade, ter kako odvracati neeticne in ne-trajnostne navade, . ciljih trajnostnega razvoja in vlogi podjetij, kako lahko ta prispevajo k doseganju ciljev, . vlogi vodij pri gradnji trajnostne organizacij-ske kulture; in vzpostavili kljucna vprašanja: . kako vzpostaviti organizacijsko kulturo, ki podpira trajnostni razvoj, kdo so nosilci spre-memb v podjetju, . kako pripraviti akcijski nacrt prispevanja k SDG, kako izbrati primerne indikatorje in vzpostaviti sistem spremljanja in evalvacije. Na okrogli mizi bodo predstavile dobre prakse podjetij na podrocju trajnostnega razvoja. 20. maja letos je gibanje Ko dvignem sebe, dvig-nem Maribor v Pokrajinskem muzeju Maribor organiziralo okroglo mizo Podjetje – družina. V današnjem poslovnem svetu ni vec dovolj, da smo poslovno uspešni, da je bilanca podjetja po-zitivna, da so stavbe lepe in negovane, da upo-rabljamo vrhunsko tehnologijo. Za podjetne in podjetja, ki želijo uspeh tudi v prihodnje, je po-trebno, da se usmerijo v cloveka in okolje. Kajti stavbe in oprema ne morejo delati in ustvarjati brez ljudi, ljudje pa ne moremo obstajati brez ciste in zdrave narave, brez podpore živali in ras-tlin. Cilj okrogle mize je pokazati primere dobrih praks in orodij za doseganje vecje ucinkovitosti z uporabo družinskih vrednot in družbene odgo-vornosti v poslovanju. »Ideje vznikajo, ko o delu ne razmišljamo« Poslovna boginja Špelca Shanti Morojna je v video nagovoru poudarila, da so v svetu najbolj uspešna tista podjetja, ki vlagajo tudi v osebnost-no rast zaposlenih. Novodobne podjetnike vodi nevidna notranja sila in motivacija po delovanju v spoštovanju in sinergiji. Nenehno išcejo in ustvarjajo boljše pogoje za delo v svojih podje-tjih, veliko se pogovarjajo, ucijo in spreminjajo. Poudarila je pomen zadostnega pocitka zaposle-nih, kar jim mora podjetje zagotoviti. Pocitek, potovanja in sprostitev omogocajo vecjo ustvar-jalnost, saj se veliko idej porodi, ko nismo opera-tivno vpeti v delo. Nujne spremembe življenjskega sloga in delov-nih pogojev Nadaljevali smo s statistiko bolniških staležev in invalidskih upokojitev, iz katerih je razvidno, da je bolezen, kot vzrok, skoraj na zadnjem mestu. Na prvem mestu so mišicno-kostna obolenja, poškodbe in težave z dihali. To si lahko razlaga-mo kot posledice stresa, pritiska tako na delov-nem mestu in v nesigurnem okolju, v katerem živimo. Mihaela Jeler iz podjetja Nu Gen skupaj s partnerjem zavarovalnica Vzajemna testirajo zdravstveno stanje zaposlenih v slovenskih pod-jetjih. Rezultati potrjujejo, da bomo morali svoj življenjski slog spremeniti, kakor tudi delovne pogoje. Zaradi podaljšanja delovne dobe bo to nujno potrebno. Iris Magajna, predsednica druš-tva Pupillam, soorganizatorja okrogle mize in gibanja Ko dvignem sebe, dvignem Maribor, je zbrala podatke zdravnikov medicine dela in stro-kovnjakov varstva pri delu, ki trdijo, da si vec kot 60 % Slovencev ne predstavlja, da bi bili fizicno in psihicno sposobni delati po 60. letu starosti. Strokovnjaki svetujejo izboljšanje delovnih pogo-jev, ki pa niso samo v opremi, temvec predvsem v odnosih, medsebojnem motiviranju sodelav-cev in nadrejenih, predvsem pa v spoštovanju. Vse premalo delodajalcev se zaveda, da se lahko dobro motiviran in spoštovan delavec spremeni iz dobrega delavca v vrhunskega, zase in za pod-jetje prispeva veliko vec, kot prej. Takšen delavec skrbi tudi za svoje zdravje in osebni razvoj. Prevzame odgovornost za svoje življenje in uspeh. »Upoštevati moramo cloveko-ve želje in interese,« je poudarila Tanja Skaza iz podjetja Skaza »ce mu vsiljujemo svoje cilje, se ne konca dobro niti zanj niti za podjetje.« V pod-jetju vse vec energije namenijo razvoju ustvarjal-nosti posameznika, saj delo rok lahko nadome-stijo roboti. Clovek pa je neprecenljiv potencial. Javno podjetje Elektro Maribor je nosilec certifi-kata Družini prijazno podjetje, na okrogli mizi ga je zastopal Božidar Govedic, vodja projektne pi-sarne. Ustvarjanje pogojev za naziv družini pri-jaznega podjetja je rezultat sodelovanja in dogo-varjanja med vsemi zaposlenimi, saj je pri teren-skem delu in lokacijah to še vecji izziv. Mladim družinam so namenili posebne podpore, imajo prilagojen delovni cas, možnost usklajevanja do-pustov s šolskimi pocitnicami in termini z zakon-skimi partnerji. Nudijo jim tudi brezplacna psiho-loška svetovanja, neformalna srecanja pa so iz-boljšala komunikacijo med zaposlenimi. Cas za delo in cas za družino Potrebno je usklajevanje poklicnega in zasebne-ga življenja, posledicno se zmanjša tudi cas bol-niških odsotnosti in nezgod na delovnem mestu, ugotavlja Aleš Kranjc Kušlan iz inštituta Ekvilib, ki podeljuje certifikat Družini prijazno podjetje. Sam dokument še ne zagotavlja dnevnega prila-gajanja, ki je potrebno za uresnicitev pogojev. Zavedati se moramo, da je bolj kot naziv po-membno delo, proces in izvedba. Iztocnica za pogovor z Markom Lukicem, direk-torjem podjetja Lumar, je bil pogovor dveh prija-teljic, od katerih je bila ena zaposlena v tem podjetju. Nacin in ponos s katerim je opisovala svoje delo, odnose in podjetje je najboljša rekla-ma. Vidno ganjen direktor je razložil, da si v pod-jetju prizadevajo, da delujejo v skladu z družin-skimi vrednotami. Ko te zaposleni podpirajo in šcitijo, veš, da kot vodja svoje delo dobro oprav-ljaš. Izjemni rezultati proizvodnje brez norme Na podoben nacin deluje podjetje ENJO Interna-tional iz Avstrije, ki ga je na okrogli mizi predsta-vila zastopnica za Slovenijo, Alenka Kügerl. Enjo kot družina deluje v 26 državah sveta, je v osno-vi majhno, družinsko proizvodno podjetje, ki svoj delovni proces prilagaja zaposlenim. V pro-izvodni ni norme, delavke pa ustvarijo celo vec, kot bi sicer. Matere z majhnimi otroki imajo pri-lagojen delovni cas. Odlocitve temeljijo na po-trebah cloveka in narave pred dobickom. In te vrednote in nacin dela širijo po celem svetu. Mi, potrošniki, pa imamo moc, da podpremo tako odgovorna podjetja. Premalo se zavedamo, da je naš denar orodje, ki odloca kakšna podjetja bo-mo v prihodnosti imeli in v kakšnih podjetjih bo-mo zaposleni mi in naši otroci. Udeležence okrogle mize je zanimal tudi odgo-vor Aleša Babica, direktorja podjetja Ekosen d.o.o., na naslov njegove knjige Zakaj smo brez denarja? Gre predvsem za prevzem naše odgo-vornosti za naše odlocitve in nacin delovanja. Veliko rešitev najdemo v naravi, v ekološkem nacinu delovanja, v spoštovanju drugih živih bi-tij. In zopet smo pri nujno potrebnem osebne razvoju, delu na sebi. Brez tega ne bo boljše dru-žbe, boljšega življenja. Aleš Babic je napisal še dve knjigi, in sicer Prihodnost je soncna in Zdaj vem, da imam dovolj. Vse knjige lahko dobite. Pišite nam na info@ocistimo.info. Anita Hrast iz inštituta IRDO je odgovorila na vprašanje iz publike, ali je bog prisoten v poslov- nih odlocitvah. Meni, da je vse povezano, da smo tako fizicno, kot duhovno bitje in da je naj-bolje delovati v skladu z naravnimi zakoni. Šele tako bomo dosegli delovanje iz svoje notranje motivacije in uresnicili svoje poslanstvo. »Ni vseeno, vse je eno« je slogan podjetja Etika, d.o.o., ki ga zagovarja direktor, Miro Mihec, so-organizator okrogle mize in gibanja Ko dvignem sebe, dvignem Maribor. Pobudnik in ucitelj podjetnih in podjetnikov o eticnem marketingu in oglaševanju je poudaril, da cetudi se tega ne zavedamo, ima vsak clovek in vsako podjetje svoj vpliv na družbo in okolje. Kako s svojim vsa-kodnevnim delovanjem, poslovanjem in oglaše-vanjem vplivamo na vrednote, vzgojo, zdravje ljudi, na okolje (zrak, vodo, zemljo, živali in ras-tline…). Ali je naš vpliv pozitiven? Kot na vseh naših prireditvah smo tudi na okro-gli mizi Podjetje-družina zbirali donacije za inva-lidne otroke v okviru akcije Daj naprej in podari sonce. »Gibanje KO DVIGNEM SEBE, DVIGNEM… (svojo dru-žino, podjetje, mesto….po želji napišemo svoje cilje) smo mi VSI. Vsi ki se želimo spreminjati in prispevati k dvigu družbe v kateri živimo. Uporabljajmo slogan za motivacijo sebe in drugih in za aktivnost ali celo proaktivnost. Nosilec gibanja je društvo Pupillam, socialno podje-tje, ki za svoje aktivnosti gibanja Ko dvignem sebe, dvignem Maribor ne prejema financiranja. Zato vas poziva, da podprete prihodnje prireditve, kakor tudi samo gibanje, in sicer lahko to naredite: . kot partnerji Ko dvignem sebe, dvignem Mari-bor . kot pokrovitelji prireditve . kot donatorji z nakazilom na racun IBAN SI56 6000 0000 0630 571 HRANILNICA LON Kontakti www.ocistimo.info info@ocistimo.si https://www.facebook.com/ocistimo/?fref=ts Ali je lahko financno uspešno podjetje tudi prijazno do zapo-slenih, do njihovih družin in tudi družbeno odgovorno? Prireditev in okrogla miza Podjetje-družina Bistvo gibanja »Ko dvignem sebe, dvignem Maribor« je dvig posameznika, podjetnika in družbe, da prevzame odgovornost zase in svoje okolje v svoje roke, na eticen nacin. V gibanju deluje veliko prostovoljcev in entuziastov - tako posameznikov kot podjetnikov, motiviranih za pozitivne spre-membe v družbi. Tokrat so organizirali okroglo mizo Podjetje—družina. Napisal: Miro Mihec, univ. dipl. ekon, direktor Etika d.o.o., podjetje za eticno oglaševanje in projekte , in stiki z javnostmi društvo Pupillam, partnerski paket, pokroviteljstva in donacije Foto: Anita Mitendorfer Obiskovalci okrogle mize Nekaj udeležencev okrogle mize: Tanja Skaza, direktorica podjetja Plastika Skaza d.o.o., direktor družbe Lumar IG Marko Lukic, Alenka Kügerl ENJO Slovenija in direktorica Inštituta IRDO Anita Hrast. Nekaj udeležencev okrogle mize: Mihaela Jeler iz podjetja Nu Gen, Aleš Kranjc Kušlan iz inštituta Ekvilib, Boži-dar Govedic, vodja projektne pisarne Elektro Maribor, Aleš Babic, direktor podjetja Ekosen d.o.o. Samo srecen clovek je lahko odlicen starš, part-ner, državljan, obcan, podjetnik. Le srecni ljudje lahko prinašamo dodano vrednost na daljše obdobje. Veliko razlogov je, da smo ta trenutek srecni – ne glede na okolišcine. Eden od teh je moc; da dvignemo sebe in naš Maribor. Na fotografiji udeleženci Marko Lukic, Lumar, Miro Mihec, Etika d.o.o., Anita Hrast, Inštitut za razvoj družbene odgovornosti IRDO Maribor, Aleš Babic, Ekosen, Božidar Govedic, vodja projektne pisar-ne Elektra Maribor, Mihaela Jeler, NuGen, Alenka Kügerl, ENJO International, Aleš Kranjc Kušlan, di-rektor inštituta Ekvilib, izdajatelj certifikata Družini prijazno podjetje, Mateja Kreže, direktorica ZRSZ OS Maribor. Okroglo mizo sta povezovali Ida Baš in Iris Magajna. Imate vec kot 25 let delovnih izkušenj, od tega polovico v gospodarstvu na vodilnih položajih, nato pa ste se sre-cali s sistemskimi postavitvami. Kaj vas je napeljalo k temu, da ste opustili dobro placano delo in se posvetili tej fenomenološki metodi? Leta 2002 sem šla na postavitev družine h kolegu in svojemu mentorju Mateju Škufci v Ljubljani, in sicer kot uspešna poslovna ženska, ki mi je razpa-del zakon. Zelo sem bila presenecena, kaj se je tam dogajalo, saj prej nisem vedela, kaj lahko pricakujem. Tam sem spoznala gospo, ki je imela težave z bivšim možem, saj ji ni placeval za otro-ke. Matej ji je rekel, naj izbere nekaj udeležen-cev, ki smo sedeli v krogu, da bomo predstavljali njeno družino. Tudi mene so vkljucili v to in so me prevzela energija in custva, do tedaj povsem neznana. Ko nas je gospa tako gledala, je uvidela marsikaj, kar ji je bilo do tedaj neznano. Neznane osebe v postavitvi namrec prevzamejo custva in energije pravih oseb, kar postane presenecenje za osebo, ki je postavljala družino. To je za vse zelo nenavadna izkušnja, za tiste, ki postavljajo svojo družino, in za tiste, ki jih predstavljajo. Po tej izkušnji sem takoj dojela, da je tudi v moji družini kršen red in da ga je pomembno postavi-ti, ce želimo biti srecni. Zanimalo me je, kako bi to delovalo na podrocju podjetij in organizacij. Rekla sem si, da ce v pod-jetju s sto zaposlenimi, ki ima težave, vodstvo podjetja pride do pravih rešitev, ki izboljšajo de-lovanje podjetja in zaposlenih, potem je to dobro tudi za sto njihovih družin. Sistemske postavitve samostojno moderiram od leta 2008, ko sem prejela certifikat Hellinger Sciencie, v letu 2013 sem prejela certifikat Inštituta Berta Hellingerja na Nizozemskem za trenerja za moderatorje organizacijskih postavitev in certifikat Carole Castillo za moderatorko rekonstruktivnih posta-vitev, ki vodi Inštitut Berta Hellingerja v Venezu-eli. Leta 2014 pa sem ustanovila prvi Inštitut za sistemske postavitve v Sloveniji, ki je tudi edini, ki usposablja moderatorje za organizacijske in družinske postavitve po metodi Berta Hellingerja v Sloveniji. Moj namen je, da to metodo cim bolj približam in integriram na poslovnem podrocju za uspešno delovanje organizacij v Sloveniji. Le-tos zacnemo z usposabljanjem že tretje skupino moderatorjev za organizacijske sistemske po-stavitve in prevo skupino za moderatorje družin-skih postavitev. Drugace vsak drugi mesec v okviru Inštituta za sistemske postavitve organizi- ram delavnico Organizacijske sistemske postavi-tve, ki se je lahko udeležijo kadrovski strokovnja-ki, direktorji in drugi poslovneži. Ta znanja vklju-cujem tudi v okviru sistemskih coachingov in drugih delavnic s podrocja vodenja. Vec infor-macij je na spletni strani www.sistemske-postavitve.com. Kdo je Bert Hellinger? Bert Hellinger je študiral filozofijo, teologijo in pedagogiko. Je vec kot 90 let star gospod, ki se je s tem nacinom dela seznanil v Afriki, pri ple-menih Zulu, kjer je deloval kot misijonar. Takrat je prišel do osebne odlocitve, da njegovo poslan-stvo presega misijonarski poklic. Zato je odšel v Ameriko študirat psihoterapijo, tam se je sezna-nil z razlicnimi terapevti in njihovim nacinom dela. In s tem prišel do svojega nacina dela, me-tode, ki jo je poimenoval Postavitev družine. Prav sistemska energija, ki jo on imenuje 'spirit mind', nas vodi pri delu postavitve družine do iskanja rešitev. Metoda sistemskih postavitev je zasnovana na femenološkem pristopu in je da-nes priznana po vsem svetu ter se lahko uporab-lja na razlicnih podrocjih: v psihoterapiji, sveto-vanju organizacijam, psihosomatski medicini, pri življenjskem in vzgojnem svetovanju ter skrbi za dušo v najširšem smislu. Knjige, ki jih je napisal v zadnjih letih, pricajo o njegovih vec kot trideset-letnih izkušnjah s tem nacinom dela in še veliko o tem, kar nas caka v prihodnosti, ker se ta nacin dela nenehno razvija. Leta 2008 se mi je uresnicila želja, da sem se v Avstriji prvic udeležila seminarja Berta Hellinger-ja Organizacijske sistemske postavitve. Presene-cena sem bila, kako veliko evropskih in svetov-nih lastnikov, direktorjev in menedžerjev že upo-rablja to metodo pri poslovnih odlocitvah, iska-nju novih idej in razreševanju težav. Kaj pravzaprav so sistemske postavi-tve? Postavitev družine metodi Berta Hellingerja raz-rešuje odnos s samim seboj (zdravje), odnos s starši, z otroki, s partnerjem, odnos z vsemi, ki pripadajo družini. Metoda Postavitev družine je posebna metoda, ki temelji na dejstvu, da je uspešna šele takrat, ko smo v slogi in soglasju s svojim družinskim sistemom. Namenjena je iska-nju rešitev, ki so povezane s težavami v družini. Na fenomenološki nacin nam pomaga, da pride-mo v stik z ljubeznijo, ki nas resnicno zdravi. S tem drugace sprejemamo sebe in naše družin-ske clane. Dobimo uvid v naš družinski sistem, kar nam daje novo življenjsko moc. Postavitev družine je zasnovana na fenomenološkem pri-stopu, ki ga je razvil Bert Hellinger s svojim dol-goletnim delom in je razširjena v vec kot štiride-setih državah po svetu. Za udeležbo na delavnici je zaželeno, da se nariše družinsko drevo. Katera so osnovna pravila pri postavi-tvah družine? Predstavljajmo si, da je ljubezen kot voda, ven-dar ce ni v vrcu, stece, in vrc predstavlja tak red. Prvi red v partnerskem odnosu je red ljubezni. Ljubezen obstaja le znotraj dolocenega reda, in ce se podredi temu redu, bo prišla do cilja. To pa pomeni, da sta partnerja enakovredna v ljubezni in da je dajanje in jemanje izenaceno med njima. Da je to ravnovesje mogoce med njima, je po-membno, da je red tudi v njunih izvornih druži-nah. V družini pa je pravilni red takšen, da so starši veliki in otroci majhni - to je red ljubezni. Torej tisti, ki so prej v družini, imajo prednost pred tistimi, ki so prišli kasneje. To se imenuje osnovni red, starša pa sta tako enakovredna, ker sta v odnos prišla istocasno. Prvi otrok ima pred-nost pred ostalimi in cena te prednosti je vecja odgovornost pred drugimi. To pa ne pomeni, da je ta otrok boljši od bratov in sestric, ki so prišli v družino za njim. Vcasih je ta red postavljen na glavo, ko na primer otrok nekaj prevzame nase, kar je pravzaprav od oceta in mame. In ce se povzdigne nad njiju, na primer, nase prevzame dolocen strah, se ta kasneje nadaljuje tudi v nje-govem partnerskem odnosu. S tem krši osnovni red. Kršitve osnovnega reda pa se koncajo z neu-spehom v življenju. Kako poteka metoda postavitev druži-ne? Bi lahko na kratko pojasnili bistvo metode postavitve družine? Ce imamo osebne težave in smo nesrecni, nismo zadovoljni v partnerstvu, v odnosu s starši, otro-ki, bivšimi partnerji, sodelavci ali prijatelji, nam ta nacin dela omogoci, da najdemo pot, ki nas vodi do rešitve. Ker pogosto rešitev iz težav ni tam, kamor gledamo, ampak cisto nekje drugje. Enako se lahko zgodi tudi z boleznimi. Po metodi Berta Hellingerja lahko razrešimo tudi bolezni v družini, ker bolezen pogosto ni bolezen posame-znika, temvec je lahko bolezen družine. Navadno nam tisti, ki ima bolezen, pokaže, kam mora dru-žina pogledati, da bi vzpostavila red ljubezni. Pogosto bolezen predstavlja nekoga, ki je bil iz družinskega sistema nehote izlocen, lahko pred vec generacijami, in s tem je kršen osnovni red ljubezni. Metoda Postavitev družine nam omo-goci, da pogledamo v družinsko polje družine, in nam pokaže, kje je rešitev, kam mora družina pogledati. S postavitvijo družine obicajno ne po-magamo le tistemu, ki pride na delavnico, tem-vec vsej njegovi družini, cetudi niso bili navzoci. In po delavnici se odnosi v družini zacnejo sami od sebe urejati, ker to energetsko polje pozneje deluje naprej, vendar na nezavedni ravni. Poenostavljen prikaz te metode je takšen: pride-te na naš seminar, navedete težavo, ki jo želite rešiti. V ta namen postavite dva neznana clove-ka, ki eden predstavlja vas, drugi pa vaš pro-blem. V nadaljevanju se brez besed sodelujocih in s posredovanjem moderatorja po potrebi do-da še druge osebe, ki lahko predstavljajo clane družine ali kakšen pojem. Pri tej metodi ugotav-ljamo odnose med njimi in vzroke, ki so do tak-šnih odnosov pripeljali. Na podlagi custvenega odziva sodelujocih prepoznamo situacijo in mo-rebitne vzroke za nastale težave. Metoda je zelo razvita v Evropi in po svetu. V Evropi v Švici, Nemciji, na Nizozemskem, Španiji, Angliji ter Ru-siji, pri nas pa je bila prvic predstavljena leta 2010 na Gospodarski zbornici Slovenije v okviru tedna vseživljenjskega izobraževanja. Metoda se uporablja tudi kot organizacijske postavitve v podjetjih. Kaj so sistemske postavitve za orga-nizacije? Omogocajo rešitve posameznikom in organizaci-jam – kako se rešiti težav, kako uspeti, kot posa-meznik, kako uspe kraj, dežela, organizacija, podjetje, posel, projekt,... uspešnost timov, ... Izhaja iz metode Berta Hellingerja, ki so jo drugi strokovnjaki, kot je Jan Jacob Stam integrirali na podrocje organizacij. Osnovna predpostavka te metode je, da cez cas vsaka skupina ali organizacija, od manjših do svetovnih, razvija svoje vzorce in nacine delova-nja, ki vpliva na misli in dejanja vseh svojih cla-nov. Ti osnovni vzorci obnašanja in kultura vede-nja lahko pogosto zmanjšajo sposobnost organi-zacije za produktivnost in uspeh. Podjetja s tem porabijo velike kolicine truda in energije, ki bi se lahko uporabila bolj produktivno, saj je dinamic-ni razvoj izven nadzora ali znanja posameznikov. Sistemske postavitve ponujajo sredstvo za razu-mevanje osnovnih vedenjskih vzorcev in dinami-ko skupine in organizacije tako v ožjem, kot v najširšem smislu. Organizacijska sistemska postavitev je neke vr-ste simulacija, v kateri lahko ocenimo trenutni položaj in ovrednotimo vpliv alternativnih mož-nosti in rešitev. S tem lahko razumemo dejavni- ke, ki pomagajo ali ovirajo uspešnost organizaci-je, podjetja in najdemo najustreznejšo rešitev. Izvajalec postavitve zelo hitro, najpozneje v eni do dveh urah, lahko dobi celoten uvid v situacijo podjetja, torej v to, kar se dogaja v sistemu, v katerem so energetski konflikti. Še posebej, ka-dar se neka neugodna situacija stalno ponavlja. Ali obstaja povezava in kakšna med sistemskimi postavitvami in družbeno odgovornostjo? Vse skupine, torej tudi podjetja imajo neke naci-ne delovanja, k vplivajo na misli in dejanja vseh posameznikov, dinamika med njimi pa se dogaja zunaj racionalnega nadzora. Vsako podjetje ima svoje energetsko polje, svojo univerzalno, živ-ljenjsko energijo. Prav tako ima vsak oddelek, vsaka funkcija, vsak izdelek ali storitev, vsak sodelavec ali stranka svoje energetsko polje. Ce v podjetju ne sledimo energetskim principom, ki veljajo med njimi, za-posleni navkljub svojemu trudu in sposobnostim ne dosežejo pravih rezultatov. S simulacijami lahko v podjetju odkrijemo in razumemo dejav-nike, ki ovirajo uspešnost podjetja, ovrednotimo vpliv alternativnih možnosti in najdemo najus-treznejšo rešitev. V tujini je veliko uspešnih podjetij, kot so npr. Daimler, BMW, IBM in švicarske banke, ki upoš-tevajo principe sistemskega polja in najamejo sistemske moderatorje, svetovalce pri kljucnih odlocitvah, tudi pri kadrovanju. Podobno kot pri družbeni odgovornosti, so pri sistemskih in orga-nizacijskih postavitvah pomembni red, pripa-dnost in ravnovesje. Vsak mesec izvajate v razlicnih slo-venskih mestih delavnice, seminarje, pripravljate tudi poletno izobraževa-nje ob morju, rekonstruktivne posta-vitve. Kam vabite naše bralce? Zagotovo bo zanimivo usposabljanje že tretje skupine moderatorjev sistemskih postavitev in za vodje za sistemski uvid v delovanje in vodenje organizacij, s katerimi zacnemo v petek, 3. junija 2016 in bo potekalo v petih modulih po tri dni vse do marca 2017. Organiziramo tudi seminarje družinskih postavi-tev, usposabljanje za moderatorje družinskih postavitev, delavnice postavitev 5 elementov in mnoge druge... Ce želite rešiti kakšno težavo v vaši družini ali v podjetju, organizaciji, prisrcno vabljeni! Vec o Nataši Cebulj in njenem delu preberite na http://www.sistemske-postavitve.com/splosno/dogodki/ Nova clanica Inštituta IRDO Nataša Cebulj Vzpostavite red v družini in v podje-tju s sistemskimi postavitvami Nataša Cebulj je univ. dipl. pedagog andragog in prof. umet. zgodovine, s strokovnim izpitom na podrocju svetovalnega dela in izobraževanja, sistemski in NLP coach, in licencni moderator sistem-skih postavitev Hellinger Sciencie ter certificiran trener za moderatorje organizacijskih postavitev. Pripravila: Barbara Bradac Foto: osebni arhiv Nataše Cebulj Na fotografiji: Nataša Cebulj Na fotografiji Bert Hellinger. Sistemski pogled pri sodelovanju v mreži odnosov v strokovnem delu s prestopniki, hiperaktivnimi in vedenj-sko disocialnimi otroki in mladostniki Cas: v cetrtek, 16. junij 2016 od 14. do 18. ure - vodi Damijana Žišt Kraj: Ljubljana, Center sobivanja vile Ob poti, Puhtejeva 15, na Vicu pri gostilni Žabar. Prijava: sistemske.postavitve@gmail.com, damijana.zist@gmail.com Telefon: 070 657 484,041 741 503 Delavnice za ucitelje, vzgojitelje in druge strokovne delavce: meje vple-tenosti v trikotniku svojec –ucenec / dijak / otrok / starostnik / invalid Cas: sreda, 8. junij 2016 od 16. do 20.ure - Vodi Katja Greif Kraj: Center Tkalka, CAAP, Tkalski prehod 4, 2000 Maribor Prijava: zelka.greif@gmail.com, sistem-ske.postavitve@gmail.com Telefon: 070 734 835 Do uspešnih rezultatov z metodo organizacijske sistemske postavitve -uvid v nevidne dinamike v malih podjetij in drugih organizacijah: eno podjetje vec sistemov -intenzivna delavnica s primeri poslovnih posta-vitev Cas: cetrtek, 9. junij 2016 od 9.30 do 16.30 ure Kraj:Ljubljana, Center sobivanja vile Ob poti, Puhtejeva 15, na Vicu pri gostilni Žabar Prijava: sistemske.postavitve@gmail.com Telefon: 041 975 008 Intenzivni trening za sistemski po-gled v delovanje in vodenje organiza-cij: trening za moderatorje organiza-cijskih sistemskih postavitev—1. MO-DUL Cas: od petka, 3. do nedelje, 5. junija 2016 Kraj: Ljubljana, Center sobivanja vile Ob poti, Puhtejeva 15, na Vicu pri gostilni Žabar. Prijava: natasa.cebulj@sistemske-postavitve.com Telefon: 041 975 008, 070 657 484 Objava porocila o metodah pouceva-nja in porocila o kompetencah Ekonomsko-poslovna fakulteta kot partner so-deluje v Erasmus+ projektu z naslovom The ac-celeration method of development of transver-sal competences in the students’ practical tra-ining process. Projekt je financiran za obdobje treh let (1.10.2015-31.8.2018). Raziskave kaže-jo, da delodajalci zaznavajo številna podrocja kompetenc, ki jih diplomanti ne obvladajo do-volj dobro in je zato »vrzel v kompetencah« precejšnja. S projektom se osem partnerjev iz Finske, Poljske, Slovaške in Slovenije odziva na potrebe trga. Glavni cilj projekta je poiskati in uporabiti inovativno metodo za razvoj kompe-tenc študentov. Partnerji v projektu so poleg Inštituta za razvoj managementa na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru (UM EPF) še Poznan University of Technology (Poljska) – koordinator projekta, Wroclaw Uni-versity of Economics (Poljska), Czestochowa University of Technology (Poljska), The Western Chamber of Industry and Commerce (Poljska), Centria – University of Applied Sciences (Finska), JEDU The Federation in Education in Jokilaasot (Finska) in Matej Bel University Ban-ska Bystrica (Slovaška). Delo na projektu je bilo v obdobju prvih sedmih mesecev izredno intenzivno. Rezultati doseda-njega dela so dostopni v angleškem jeziku v dveh locenih porocilih. Prvo porocilo z naslo-vom »The report concerning applied teaching methods of transversal skills and methods of practical trainings« ponuja vpogled v osnovne znacilnosti visokošolskega izobraževanja na Fin-skem, Poljski, Slovaški in Sloveniji. Za vsako od držav je pripravljen pregled metod poucevanje na podrocju formalnega, neformalnega in samo-stojnega ucenja ter pristopi k razvoju kompe- tenc študentov na podrocju podjetnosti, komu-nikativnosti, ustvarjalnosti in timskega dela. V drugem porocilu, ki nosi naslov »The report of the research of transversal skills requirement among entrepreneurs«, so predstavljeni rezultati raziskave med podjetniki na Finskem, Poljski, Slovaški in Sloveniji. V raziskavo je bilo vkljuce-nih 135 podjetij vseh velikosti iz omenjenih štirih držav. Porocilo ponuja vpogled v potrebe pod-jetnikov glede kompetenc na podrocju podjet-nosti, komunikativnosti, ustvarjalnosti in timske-ga dela. Obe porocili si lahko ogledate http://www.awt.org.pl/erasmus/do-pobrania/?lang=en (in DOWNLOAD/RESEARCH) ali http://www.epf.um.si/o-fakulteti/organiziranost/instituti/institut-za-razvoj-managementa/projekti/ Zapisala: prof. dr. Mojca Duh, UM EPF, vodja projektne skupine partnerja Why be the cake if you can be a cher-ry on the top! Dogodek je namenjem vsem ambicioznim in proaktivnim mladim med 20. in 30. letom, ki že-lijo uresnicevati svoje ideje v krogu podobno mislecih. Zavod Ypsilon združuje 100 najbolj per-spektivnih pripadnikov Y generacije in jim omo-goca prostor za osebno in profesionalno rast. Za vec informacij obišci www.ypsilon.si. Pridruži se jim v sredo, 8. junija 2016 ob 17. uri. Predstavitev Zavoda Ypsilon bo izvedla Anamari-ja Meglic, direktorica Zavoda Ypsilon. Dogodek bo potekal v Acceleration Business City HUBu (spodnja etaža Emporiuma, BTC City Ljubljana). Za vprašanja so dosegljivi na e-mail clan-stvo@ypsilon.si ali telefonsko številko 041 926 631.Prijavite se TUKAJ. Vir in vec Zavod Ypsilon. Mobility Taster for Inclusion Orga-nisations Bi radi oblikovali projekte za mlade z manj prilož-nostmi? Še nimate izkušenj s programom Erasmus +: Mladi v akciji? Usposabljanje je na-menjeno zacetnikom, ki se ukvarjajo z mladimi z manj priložnostmi in bi radi v program zaceli pri-javljati projekte. Na usposabljanju, ki bo potekalo od 21.– 25. septembra v Danski boste spoznali konkretne primere projektov, ki so že bili izvede-ni in dobili vse potrebne informacije za uspešno pripravo na prijavo. Vec informacij in prijavnica v razpisu.Rok za prijavo je 13.junij 2016! Vir: Mo-vit.si Youth workers as agents for change Vas skrbi narašcanje nezaupanja, strahu, rasi-zma, ekstremizma, radikalizacije in verske diskri-minacije? Ste navelicani debat in pogrešate vec dejanj? Kaj pa, ce bi sami postali agenti za spre-membe? Usposabljanje, ki bo potekalo od 23. do 28. septembra 2016 na Finskem, je namenjeno mladinskim delavcem, ki na lokalnem nivoju de-lajo z mladimi in si želijo vec znanja na podrocju vzpostavljanja dialoga. Namenjeno je predvsem razmisleku izven ustaljenih okvirjev, kako doseci spremembe ter usposabljanju, kako fasilitator poskrbi za enakovreden dialog, ko gre za dialog med ljudmi, ki prihajajo iz razlicnih okolij. Uspo-sabljanje bo opolnomocilo mladinske delavce s sposobnostmi, kako na lokalni ravni združiti raz- licne skupine ljudi, ustvariti prostor za dialog in jih pripraviti na socialne spremembe. Vec infor-macij in prijavnica v razpisu. Rok za prijavo je 24. junij 2016! Vir: Movit.si Najava javnega razpisa za spodbuja-nje aktivnega državljanstva mladih za vecjo zaposlenost 2016–2018 Urad RS za mladino najavlja javni razpis za spod-bujanje aktivnega državljanstva mladih za vecjo zaposlenost 2016–2018 z namenom zagotoviti vecjo zaposljivost in zaposlenost mladih tako v mladinskem sektorju kot tudi izven. Javni razpis in razpisna dokumentacija sta trenutno v potrje-vanju na Organu upravljanja. Besedilo najave objavljamo tu, vec informacij pa bo na voljo po objavi javnega razpisa. Javni razpis za izbor ope-racij delno financira Evropska unija iz Evropske-ga socialnega sklada. Vir: Urad RS za mladino Mednarodna konferenca POVEZUJE-MO Mladinski svet Slovenije, v sodelovanju in ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slo-vence v zamejstvu in po svetu, organizira med-narodno konferenco Povezujemo, ki bo poteka-la 3.in 4. junija 2016 v hotelu Lipa v Monoštru. Na konferenci bo sodelovalo 35 udeležencev. 20 mest je predvidenih za predstavnike mladih Slo-vencev, ki živijo v Avstriji, na Madžarskem, na Hrvaškem, v Italiji, 15 mest pa za predstavnike mladih iz Slovenije. Eden izmed dolgorocnih ciljev MSS je tudi pove-zovanje in krepitev vezi z mladimi Slovenci, ki živijo v zamejstvu in po svetu, z mladimi, ki živijo v maticni državi. Vir: mlad.si Mladi,podjetništvo in družbena odgovornost SALTO-YOUTH Title SALTO-YOUTH Logo Mladi in voditelji EU so se zbrali za spodbujanje pro-mladinske in inovacij-sko osvešcene Evrope 26. maja letos je bil prvi sestanek voditeljev Evropskega Pakta za Mlade v Bruslju. Dogodek je bil gostovan s strani Marianne Thyssen, Evropske komisionarke za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile ter vikonta Etienna Davignona, državnega sekretarja in predsednika CSR Europe. Debatirali so o napredku cilja, da bi ustvarili 10,000 novih podjetniško-izobraževalnih partnerskih zvez in 100,000 novih pripravništev in delovnih mest na zacetni ravni. Voditelji Evropskega Pakta za Mla-de so bili in še vedno so jasni s svojim sporoci-lom, da verjamejo v Evropo rešitev, Evropo, ki nudi svojim mladim smer, motivacijo, znanja in možnosti, da uspejo in blestijo v delu in družbi. Skupina voditeljev iz vseh vrst ozadij, sektorjev in regij so diskutirali o opcijah, da izboljšajo privlac-nost in kvaliteto poklicnega izobraževanja in us-posabljanja (VET) in pripravniških shem, kot tudi mobilnost mladih pripravnikov in pripravnic in njihovih uciteljev in trenerjev. Njihova ambicija je napraviti pripravništva atraktivna, kvalitativna in z enakimi možnostmi za mlade po vsej Evropi ter povecati zaposljivost mladih in njihovo social-no vkljucenost, istocasno pa investirati v profesi-onalen razvoj uciteljev in trenerjev. Pod okvirjem Pakta za Mlade bodo predstavljeni trije konkretni predlogi za politiko na prvem Evropskem podjet-niško-izobraževalnem srecanju 23. novembra 2017. Stefan Crets, izvršni direktor CSR Europe je komentiral: »Zavezanost direktorjev in voditeljev na tem sestanku je demonstracija skupne vizije. Ta vizija je, da je profesionalno usposabljanje in izobraževanje na delovnem mestu kljucnega po-mena, da zagotovi vec mladim potrebna znanja, da zgradijo svoje kariere in življenje. Profesional-no usposabljanje ni druga opcija, niti ni plan B, ampak plan A in z enakimi možnostmi za vse. Po-maga lahko tudi pospešiti ekonomsko rast. Zato je prvi predlog vzpodbuditi obstojeca znanja in izkušnje v zvezi VET izobrazbe in pripravništva v Evropi s promocijo odlicnosti in nudenjem mobil-nih priložnosti. Potrebujemo jasno, dobro ozna-ceno in atraktivno ponudbo za mlade in državlja-ne Evrope.« UNICEF Slovenija objavil natecaj za slogan projekta BodyCOOLturen UNICEF Slovenija organizira natecaj za slogan projekta BodyCOOLturen.Cilj projekta je ozave-šcanje mladih po Sloveniji o otrokovih pravicah beguncev in migrantov ter ucenje sobivanja z drugacnimi. Otroci so namrec v prvi vrsti otroci, ne glede na to, od kod prihajajo. UNICEF-ovo osnovno nacelo in poslanstvo je namrec boj za pravice ljudi, še zlasti otrok ter spodbujanje ena-kopravnosti, vzajemne odgovornosti in sobiva-nja. Slogan pošljite na info@unicef.si najkasneje do 15. junija 2016. Vec in vir: Urad vlade RS za komuniciranje Ekipa Zavoda Nefiks išce mlade za udeležbo na mednarodni podjetniški konferenci! Med 28. septembrom in 2. oktobrom 2016 bodo mladi iz Zavoda Nefiks sodelovali na mednaro-dnem projektu International ProAktivity Summit 2016, ki bo potekal v Bruslju. Projekt bo združe-val mlade podjetnike, mlade zaposlene in proak-tivne študente. International ProAktivity Summit je letna konferenca organizacije YouthProAktiv, ki poteka na temo zaposlovanja mladih, podjet-ništva mladih, proaktivnosti, start-upov, inovacij in novih poslovnih trendov. Išcejo še 4 zaintere-sirane mlade do 28 let, ki bi se želeli na medna-rodnem podrocju dokazati v podjetniških idejah. Napišite motivacijsko pismo v katerem napišite zakaj se želite dogodka udeležiti in kaj želite z udeležbo pridobiti in ga pošljite na e- naslov in-ternational@nefiks.si. Na dan Zemlje, 22. 4. 2016 so državniki iz vec kot 170 držav podpisali prvi univerzalni spora-zum o zaustavitvi segrevanja planeta, ki jasno kaže skrb držav sveta za to in naslednje gene-racije in pripravljenost za uveljavljanja družbe-ne odgovornosti v praksi. A ni edina možna in še manj zadostna akcija. Naša trilogija prispe-va po svoje s 53 avtorji. 1 knjiga: Ni prihodnosti in preživetja brez skr-bi za skupno družbeno korist Prva knjiga, katere uredniki smo Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj, najprej govori s podatki o tem, kako mora in more iz družbeno-ekonomskih razlogov cloveštvo – zlasti njego-vi najbolj vplivni ljudje in njihova podjetja in druge organizacije s prakticiranjem svoje dru-žbene odgovornosti – nehati sovražiti nasled-nje generacije. Kajti uporabniki sedaj prevla-dujocih ozkih in kratkorocnih kriterijev, kaj se izplaca in je – po njihovi oceni – za ljudi opti-malno, unicujejo pogoje za preživetje; dobese-dno sovražijo svoje otroke in vnuke, a tudi se-be. V prvih treh poglavjih opozarjamo, da ni priho-dnosti in preživetja brez skrbi za skupno dru-žbeno korist. Tega ne omogocajo niti državni niti podjetniški monopoli, ampak družbena odgovornost ljudi. Zato v nadaljnjih petih po-glavjih postavljamo v ospredje cloveške oseb-ne, družbene in gospodarske lastnosti: zadost-na in potrebna (osebna) celovitost cloveka (ZIPOC); dovolj celovit družbeno odgovoren model ravnanja z ljudmi; intuicijo; povzetek empiricne študije o globalno najbolj uspešnih podjetjih; upoštevanje zakoreninjenih navad; odnos do inoviranja. 2 knjiga: Slovenski modelni program družbe-ne odgovornosti Druga knjiga dopolnjuje prvo z informacijskimi podlagami modela, kako bi vse to uresnicili. Urednika sva Matjaž Mulej, Anita Hrast. Skup-ni imenovalec 12 poglavij je predlog za sloven- ski modelni program družbene odgovornosti, ki naj Sloveniji in drugim pokaže podlage za dru-žbeno odgovorno življenje. Tega naj podprejo: prehod dane prakse v trajnostno bodocnost, ne le trajnostni razvoj, strateški menedžment, vpliv trikotnika »tehnicno-tehnoloških raziskav, znanja in inovativnosti« na eko-sistemski zna-caj družbe, novo merjenje gospodarjenja (ne le bruto domaci proizvod), pravicna davcna kon-kurenca, transparentnost in izmenjava infor-macij za davcne potrebe, odlocanje pravih ljudi (ne le z eksaktnimi metodami), pravni okviri poslovanja (npr. pravo Evropske unije), pove-zovanje poslovnega in nevladnega sektorja, vpliv medijev (npr. pri dvigu inovacijskih kom-petenc mladih) in lokalnega okolja (npr. z inte-gracijo družbene odgovornosti v trajnostni raz-voj v primeru (ucne) obcine Poljcane). 3 knjiga: Premisleki in izkušnje DO Tretja knjiga dopolnjuje obe prvi s številnimi premisleki in izkušnjami o uveljavljanju družbe-ne odgovornosti v vzgojno-izobraževalnem de-lu. Urednika sva Matjaž Mulej in Branka Ca-gran. Pedagoška fakulteta (PeF) je clanica Uni-verze v Mariboru, ki se je z vsemi potrebnimi listinami uradno opredelila za 'Trajnostno in družbeno odgovorno Univerzo v Mariboru'. Uresnicitev te dragocene opredelitve potrebu-je uveljavljanje družbene odgovornosti (DO) v vzgoji in izobraževanju, s katerima se ukvarja PeF. Ta knjiga prispeva k temu. Sestavljajo jo trije deli: spoznavno-teoreticne podlage DO, primeri posrednega prakticnega uveljavljanja DO v vzgojno-izobraževalnem delu in primeri empiricnih raziskav o uveljavljanju DO. Name-sto sklepov jo koncuje cetverni moto. Odgovornost vsakogar za vplive na družbo Družbena odgovornost, ali bolje: odgovornost vsakogar za vplive na družbo, tj. na ljudi in na-ravno okolje, je maksima cloveških vrednot, kulture, etike in norm (VKEN). Po mednarodnih listinah je DO pomembna nova lastnost ljudi, ki je med bistvenimi pogoji, da cloveštvo najde pot iz sedanje krize (EU, 2011; ISO, 2000) in zagotovi prihodnost sedanje civilizacije, ki je brez DO v slepi ulici in se sooca z nevarnostjo unicevalne tretje svetovne vojne in unicenja naravnih pogojev za obstoj cloveštva sedanje civilizacije. V duhu takih spoznanj v tej knjigi najprej v 1. poglavju povzemamo in komentiramo temelj-na nacela DO (organizacij). Ker gre za VKEN, prikazuje 2. poglavje razvoj vrednot. Praksa je bolj zapletena kot teorija in listine, tudi na Univerzi v Mariboru, kar utemeljuje 3. pogla-vje, ki s filozofsko teoreticno podlago in prak-ticnim zapletom pokaže razliko med listinami in prakso. Nadaljujemo z vprašanjem vzgoje za ustvarjal-no sodelovanje, kajti ISO 26000 kot globalno sprejeta listina o DO izpostavlja kot dve te-meljni lastnosti upoštevanje soodvisnosti, ki vodi k ustvarjalnemu sodelovanju kot poti k celovitosti. Izvor sedanjih problemov cloveštva je namrec enostranskost in etika neodvisnosti (ki pa je možna samo pravno, ne v naravi in za-radi specializacije ljudi). Na 4. poglavje se navezuje 5. poglavje, ki odpi-ra vprašanje o prakticni razliki med obicajnimi VKEN vodilnih in drugih sodelavcev; vzgoja in izobraževanje morata zajeti oboje. Družina in šola sta temeljna dejavnika razvoja VKEN in šport je dejavnik, ki ju v tem procesu pomemb-no podpira, zato mu namenjamo 6. poglavje. Dobre izkušnje zmore prispevati uporaba me-tode CoRT za poucevanje mladih za ustvarjalno razmišljanje, prikazana v 7. poglavju. Vse to zaokrožujemo v 8. poglavju z razsežnostmi pri-merno celovitega pristopa k izobraževanju za trajnostni razvoj; ta je med osrednjimi nameni DO, ker je med osrednjimi pogoji, da cloveštvo preživi. Druga skupina poglavij niza nekaj primerov po-srednega uveljavljanja DO v vzgoji in izobraže-vanju. 9. poglavje prikazuje inovativne prakse poucevanja o trajnostnem razvoju na podrocju biosistemskih ved v Evropi. 10. poglavje povze-ma 'Model M', s katerim se brezposelni diplo-miranci usposabljajo za zaposljivost. Ta bo manj težavna, ce se bo v osnovnih šolah uvelja-vilo spodbujanje ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti po modelu, ki ga zajema 11. pogla-vje. Pomagati mladim je tudi cilj modela za družbeno odgovorno delo v šoli iz 12. poglavja. 13. poglavje posega v poucevanje kemije v po-vezavi z drugimi predmetnimi podrocji, z dru-gega vidika pa tudi 14. poglavje o nacrtovanju študije primera v forenzicni kemiji. Tretjo skupino tvorijo empiricne raziskave, v katerih sodelujejo magistrski študenti s podro-cja vzgoje in izobraževanja s profesorico – mentorico. Proucevane prakse so razlicne, (ne) uresnicevanje DO je njihov skupni imenovalec. 15. poglavje ugotavlja, da imajo študenti po-dobne (slabe) vsebine prostega casa ne glede na socialni status. 16. poglavje govori o pro-blemu predsodkov študentov do priseljencev. 17. poglavje raziskuje problem stereotipov na primeru vkljucevanja moških med vzgojitelje v vrtcu. 18. poglavje serijo spoznanj zaokrožuje z analizo uporabe 'projektov' v vrtcih z vidika kakovosti življenja in dela v njih; spoznanje po-ve, da se DO bolj uresnicuje s kakovostjo kot s številom projektov, ce jih je prevec. Cetrta skupina namesto sklepov nudi štiri krat-ke zgodbice, uporabne kot moto o bistvu DO. Skratka, v DO gre za vrednote, kulturo, etike in norme ravnanja, ki usmerjajo pridobivanje in uporabo znanja in drugih virov tako, da se na-mesto sedanjega unicevanja narave in družbe vzpostavljajo pogoji za njuno ohranjanje. Izka-že se, da je DO kot skrb za prihodnost cloveš-tva imanentna naloga vseh ravni izobraževanja (od vrtca do univerze in prakse), ali, kot pou-darja Delors s sodelavci v delu Ucenje: Skriti zaklad (1996, str. 77 - 88), 'uciti se, da bi vede-li', 'uciti se, da bi znali delati', 'uciti se biti' in 'uciti se sobivati'. Pri Kulturnem centru Maribor bodo v sozaložniškem projektu z Inšti-tutom za razvoj družbene odgovornosti IRDO izdali trilogijo (3 knjige) NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Kulturni center Maribor, Zbirka Frontier Books, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru in 53 avtorjev. Avtor: ddr. Matjaž Mulej Foto: Mediaspeed Ddr. Matjaž Mulej, sourednik vseh treh knjig. Foto zgoraj: FreeDigitalPhotos.net, avtor aopsan Foto spodaj: FreeDigitalPhotos.net, avtorToa55 Foto levo: FreeDigitalPhotos.net, avtor Photoka-nok Foto desno: FreeDigitalPhotos.net, avtor Just2shutter S pralnimi plenickami prihranijo in ob-varujejo okolje V vrtcu Vrhnika s 725 otroki je slaba tretjina ple-nickarjev, kar pomeni, da porabijo okoli 54.000 plenic na leto. Bistvena razlika med tem in drugi-mi slovenskimi vrtci pa je, da med odpadki za deponijo pristane le polovica vseh, saj so se za dobro okolja, zdravja otrok in optimizacijo poslo-vanja odlocili za uvedbo pralnih plenic. Nakup pralnih plenick v letu 2014 je stal 16.700 evrov, kar je nekoliko vec kot enoletni znesek za nakup tistih za enkratno uporabo, vendar so po letu in pol še vedno dobro ohranjene. Hkrati v vrtcu porabijo dve tretjini manj plenic za enkrat-no uporabo kot pred uvedbo pralnih. Leta 2014 so zanje odšteli šest tisoc evrov, lani petsto evrov manj. Kolicina odvrženih plenic za enkratno uporabo se je prepolovila s 54.000 na 28.000, število odvo-zov komunalnih odpadkov, ki jih ni mogoce reci-klirati, s 140 na 70, letni stroški odvoza teh od-padkov pa so se zmanjšali za pet tisoc evrov. Po dveh letih oranja ledine pri uporabi pralnih plenick, ki so bile še pred štirimi desetletji norma vsakega gospodinjstva z narašcajem in vsakega vrtca, se je vrhniškemu zgledu odlocila slediti enota vrtca v Trbovljah, prav tako se na uvedbo pralnih plenick pripravljajo v vrtcu v Novi Gorici. Vec in vir: delo.si »Migranti in lokalno okolje. Smo pri-pravljeni?« Informacijska tocka Europe Direct Maribor (Zavod PIP) in Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji sta 23. maja organizirali dogodek »Migranti in lokalno okolje. Smo pripravljeni?«, ki je bil namenjen razpravi o dilemah oz. straho-vih, ki se porajajo ob sprejemanju migrantov v lokalno okolje. To so strahovi, ki govorijo o tem, da se bo spremenil naš nacin življenja, da bomo prica še vecji nezaposlenosti in pritiskom na soci-alni sistem, da se bo znižala stopnja varnosti, da se bo spremenila verska struktura Evrope in da naša družba morda ni zmožna postavljati jasnih pravil in se jih držati. Slovenija je soocena z integracijo migrantov. Strokovna javnost pogosto izpostavlja, da je uspešnost integracije odvisna od lokalnega oko-lja. Namrec migranti se bodo uspešneje integri-rali, ce bodo naseljeni v manjših skupinah, v vec krajih po Sloveniji ter bodo prihajali v reden stik z lokalnim okoljem. Na tem mestu pa se sooci-mo s strahovi lokalnih okolij oziroma državljank in državljanov, ki jih moramo nagovoriti. V koli-kor se bomo obcutljivim temam izogibali, lahko pride do negativnih posledic. Danes so strahovi »zgolj« besede. Ce se o njih ne pogovarjamo od-prto, so lahko že jutri obžalovanja vredna deja-nja. Ucinek lahko dosežemo zgolj z odprto raz-pravo, kjer je vsakomur dana možnost, da pred-stavi svoje mnenje. Tema je obcutljiva, naša od-locitev pa je, da jo naslovimo iskreno in v skladu s pricakovanji/potrebami lokalnega okolja. Oce-njujemo, da ljudem manjkajo konkretne infor-macije, takšne, ki si jih je možno predstavljati v vsakdanjem življenju. Vec. Vir: Europe Direct Zakljucila se je javna razprava Zakona o podpornem okolju za podjetništvo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je pripravilo osnutek predloga Zakona o podpor-nem okolju za podjetništvo. Zakon doloca aktiv-nosti za spodbujanje podjetništva in nosilce pod-pornega okolja ter organiziranost na tem podro-cju in opredeljuje postopke za dodeljevanje sredstev za izvajanje razvojnih nalog in progra-mov. Nov zakon temelji na dosedanjih izkušnjah na podrocju zagotavljanja storitev podpornega okolja za podjetništvo ter postopkov za dodelje-vanje sredstev za spodbujanje podjetništva. Vec. Vir: Ministrstvo RS za gospodarski razvoj in teh-nologijo Do statusa v javnem interesu tudi za-vodi in ustanove s podrocij pomorstva in clovekovih pravic Sprejeta novela Pomorskega zakonika po novem omogoca pridobitev statusa v javnem interesu na podrocju varnosti pomorskega prometa ali na drugem podrocju pomorske politike vsem NVO. Enako velja tudi z novo sprejetim Zakonom o varstvu pred diskriminacijo, ki prav tako vsem NVO omogoca pridobitev statusa na podrocju varstva pred diskriminacijo in podrocju cloveko-vih pravic. Ker so društva takšen status lahko pri-dobila že sedaj, imajo od teh novosti najvec kori-sti zavodi in ustanove. Vec. Vir:CNVOS Vlada ima resne namene za spodbuja-nje socialnega podjetništva Da ima vlada resne namene za spodbujanje soci-alnega podjetništva, je gospodarski minister Zdravko Pocivalšek zagotovil na regijskem posve-tu na temo spodbujanja razvoja socialnega pod-jetništva in zadružništva v ljubljanski urbani regi-ji. Kot navajajo, imajo strateški plan, s katerim bodo v naslednjih desetih letih iz 0,7 povecali število delovnih mest na 6,5 odstotka od vseh delovnih mest v tem sektorju. Na posvetu je bilo govora tudi o tem, da se spodbujanje socialnega podjetništva v Evropski Uniji v veliki meri nasla-nja na izkušnje in tradicijo zadružništva ter zdru-ženj. Ena izmed govornic na posvetu je delila tu-di izkušnjo baskovske kooperative Mondragon, ki temelji na sloganu »humanity at work« (humanost pri delu) kjer gre za podjetni-ško–družbeno ekonomsko entiteto z globokimi kulturnimi koreninami in poslanstvom ustvariti blagostanje (dobrobit) znotraj družbe preko pod-jetniškega razvoja in ustvarjanja delovnih mest, pri cemer oblika povezanosti ni na prvem me-stu. Vec preberite v clanku avtorice Monike Kern na data.si Povežimo bregove V Mariborski knjižnici bodo tudi letos, 11. juni-ja, organizirali Dan Mariborske knjižnice, s ka-terim se predstavljajo javnosti, predvsem pa opozarjajo na nujnost uresnicitve nacrtovane nove knjižnice z Rotovškim trgom (vabilo s programom je pripeto). Knjižnice vse bolj po-stajajo križišca razlicnih družbenih silnic, pro-stori povezovanja in srecevanja, namenjeni vsem prebivalcem. Letošnji moto dneva knjiž-nice je Povežimo bregove, saj bodo povezovali športni duh s kulturo, bregova reke Drave, gra-dili mostove multikulturnosti, odprli poletno rotovško bralno plažo in spet poskrbeli, da bo dan priložnost za druženje in spoznavanje s somešcani. Vabijo vas, da se pridružite rekrea-tivnemu teku ob Dravi, povabite k druženju še koga od svojih ali prisluhnete somešcamom razlicnih kultur, ki živijo in ustvarjajo v našem okolju. Sobota bo na Rotovžu živahno sticišce. Vec in vir: Mariborska knjižnica DO v Sloveniji Migracije Užitna in razgradljiva držala V okolju pristane vse prevec plasticne embalaže, ki se razkraja desetletja ob tem pa unicuje in ubi-ja tudi živalski svet. Zato je Saltwater Brewery ustvarila popolnoma razgradljiva in užitna držala pivskih plocevink, znanih kot six pack. Narejena so iz pulpe, ki nastane kot stranski produkt pri postopku varjenja pšenice in jecmena. Ne samo, da so v celoti biološko razgradljiva, ampak so prav tako mocna kot njihovi plasticnih kolegi. Vec in vir: http://www.iflscience.com/ Primer dobre prakse: Body shop Na nedavnem poslovnem vrhu ZDA je Megan Grant, generalna direktorica podjetja The Body Shop govorila o tem, kako je ena najbolj prepoz-navnih eticnih znamk po vsem svetu, ne samo postala bolj trajnostna in kjer je eticno poslova-nje na prvem mestu, ampak kako se trudijo pre- mikati meje, ki imajo pozitiven vpliv in hkrati ohranjajo inovativnost v podjetju. Ogled njenega 30 minutnega govora o tem, kako je lahko pod-jetje družbeno odgovorno in ohranja dobickono-sno strategijo si lahko ogledate tu. Vir: Ethical Corporation Stanje družbene odgovornosti v Evro-pi 2016 Organizacija Ethical Corporation je pripravila po-rocilo o družbeni odgovornosti za 2016, s kate-rim je želela dobiti razumevanje glavnih trendov in vprašanj za 2016. Porocilo opozarja na neka-tere kljucne ugotovitve iz skupnosti evropskih podjetij. Na kljucna vprašanja je odgovarjalo preko 800 strokovnjakov iz vse Evrope. Vir: Ethi-cal Corporation CSRSrbija2016 –primer dobre prakse “CSR Index” Color Press Grupa, magazin “Diplomacy&Commerce”, je v Beogradu maja 2016 organiziral konferenco “Izazovi korporativ-ne društvene odgovornosti: Iskustva najboljih”. Primer dobre prakse “CSR Index” je predstavil Neven Marinovic, Forum za odgovorno poslova-nje. Ogled. Vir: svet.rs Kako družbena odgovornost vpliva na zadovoljstvo zaposlenih Starbucksov magnat Howard Schultz je eden od mnogih direktorjev po vsem svetu, ki podjetje vodijo v skladu z naceli družbene odgovornosti. Podjetja, ki jih vodi DO financno boljše stojijo in v svoje delovno okolje privabljajo in ohranjajo vec nadarjenih zaposlenih, kot podjetja, ki niso družbeno odgovorna. O primerih, kako je dru-žbena odgovornost vtkana v podjetje in predno-sti, ki jih prinaša lahko prebere tu. Vir: http://smallbiztrends.com/ DO v Evropi in po svetu Foto: Saltwater Brewery/We Believers Akademsko gospodarski kongres Izobraževanje in povezovanje sta kljucnega po-mena za preseganje dosežkov na zasebnem in poslovnem podrocju. Letos Life Learning Aca-demia že tretje leto za sodelujoce Ucece se organizacije pripravlja najvecji letni dogodek v regiji: Akademsko gospodarski kongres (AEC), ki bo letos potekal 8. junija v Kongresnem centru Brdo pri Kranju. Uradna otvoritev mednarodne konference bo ob 8.00 uri zjutraj in sicer pod naslovom: »Vsa znanja sveta pod eno streho«. Organizator dogodka je Life Learning Academia, ki z dogodkom povezuje razlicne organizacije (gospodarske družbe in javne institucije) in ugle-dne posameznike, ki so pripravljeni deliti svoje znanje med mlajše generacije. Na dogodku bodo predstavljeni dosežki, priza-devanja in podelitev priznanj na podrocju znanj. Dogodek predstavlja tudi posebno priložnost za nova poznanstva, vzpostavitev kontaktov in pro-mocijo dosežkov na podrocju znanj na globalni ravni. Academic Economic Congress (AEC) se je nadgradil v uspešno platformo za diskusije na najvišji ravni med mnogimi voditelji iz zasebne-ga ali javnega sektorja, ki se srecujejo z izzivi 21. stoletja. Razlicni ugledni gostje iz vse Evrope in drugod postavljajo dogodek Academic Economic Con- gress kot pomemben letni dogodek za promocijo dobrih potencialov, mentorjev in Ucecih se orga-nizacij. Na AEC so predstavljeni in imenovani tudi novi Ambasadorji znanj. Vse naštete aktivnosti uvr-šcajo Academic Economic Congress (AEC) kot vo-dilni dogodek na podrocju znanj v regiji. Dogodek je brezplacen. Povezava na dogodek je na: www.aecongress.eu. Organizator dogodka Academic Economic Congress je Life Learning Academia. Mednarodna znanstvena konferenca: Varstvo potrošnikov pri spletnem po-slovanju Potrošniki vse vec nakupov in drugih transakcij opravijo prek interneta, zato je pomembno, da jim je pri tem zagotovljena ustrezna raven prav-ne zašcite. Na konferenci bodo priznani strokov-njaki iz Slovenije in tujine obravnavali aktualna pravna vprašanja, kot so na primer splošni pogoji poslovanja spletnih trgovin, odstop od pogodbe pri posebnih vrstah prodaje, spletno oglaševanje blaga in storitev, prodaja digitalnega blaga, splet-ne storitve v oblaku, spletno reševanje potrošni-ških sporov, kolizijskopravni položaj potrošnikov, neodobrene spletne placilne transakcije in dru-ge. Organizator IUS SOFTWARE (GV Založba), In-štitut za primerjalno pravno pri Pravni fakulteti, Univerze v Ljubljani. Konferenca bo potekala 16. junija 2016 na Pravni fakulteti v Ljubljani. IV. Mednarodna znanstvena konferen-ca »Izzivi in težave sodobne družbe« Dne 4. in 5. 7. 2016 bo v RIS Dvorcu Rakican v Murski Soboti potekala IV. Mednarodna znan-stvena konferenca na temo Izzivi in težave so-dobne družbe. Namen konference je predstavi-tev znanstvenih, raziskovalnih in strokovnih do-sežkov ter primerov dobre prakse naslednjih te-matskih sklopov: družina, nasilje, novodobne od-visnosti, vzgoja in izobraževanje, krepitev zmo-gljivosti. Vec informacij na spletni strani www.ris-dr.si. Dogodki, konference 8th Conference on Corporate Social Responsibility Hrvaška organizacija Hrvatski poslovni savjet za održivi razvoj (Croatian Business Council for Sustainable Development) organizira 8. konfe-renco o družbeno odgovornem poslovanju. Ta bo potekala 1. decembra 2016 v Hotelu Esplana-de v Zagrebu. Organizatorji pozivajo k oddaji prispevkov na številne teme, kot so klimatske spremembe, trajnostni promet, trajnostna ener-gija, trajnostni razvoj in poslovanje, trajnostni razvoj in inovacije, izobraževanje na podrocju trajnostnega razvoja, clovekove pravice, trans-parentnost v poslovanju, družbena odgovornost v medijih in družbenih omrežjih, družbena odgo-vornost v delovnem okolju in druge. Vec. Vir: HRPSOR CSR Europe objavlja seznam dogod-kov na podrocju DO CSR Europe (European business network for Corporate Social Responsibility) objavlja seznam dogodkov (seminarjev, webinarjev, konferenc in drugih dogodkov) na temo družbene odgovor-nosti. Kot clan CSR Europe lahko Inštitut IRDO svojim clanom zagotovi avdio udeležbo (poslušanje preko oddaljenega dostopa). Za pri-javo pišite na clani@irdo, s pripisom, na kateri dogodek bi se radi prijavili. Vir: CSR Europe D4B Designed for Business, poslovno srecanje na podrocju kreativnih indu-strij Se ukvarjate z dizajnom, mediji, kulturno, umet-nostjo ali arhitekturo? Želite razširiti poslovanje izven meja Slovenije ali najti partnerje za skupne projekte v sektorju kreativnih industrij? Ste mor-da proizvajalec, ki želi svojim produktom vdihniti »novo življenje« ter potrebujete strokovnjake za dizajn, nove medije in branding?Ali pa morda želite izboljšati kulturno ponudbo v vašem mestu ali regiji ter vas zanimajo skupni projekti, izme-njava izkušenj in partnerji iz tujine? Ce je odgo-vor na katero od vprašanj »DA«, imamo za vas rešitev! Pridite na gospodarsko srecanje »Designed for Business 2016«. Gospodarsko sre-canje (ang. matchmaking, brokerage, b2b) so sestanki, ki vam omogocajo, da najdete potenci-alne poslovne partnerje in sodelavce v regiji, EU in širše. Partnerji se boste srecali na predhodno dogovorjenih, 20-minutnih sestankih. Vse funkci-onira hitro in preprosto! Srecanje bo potekalo v Zagrebu, v Muzeju sodobne umetnosti (Muzej suvremene umjetnosti), dne 2. 6. 2016. Gospodarsko srecanje poteka v casu Meseca kul-turnih in kreativnih industrij: http://mjesec.hkkkki.eu/, ki poteka od 16. 5. – 21. 6. 2016. Deset let Sveta OZN za clovekove pra-vice Ministrstvo za zunanje zadeve RS, skupaj s Fakulteto za družbene vede ter Društvom OZN, organizira okro-glo mizo ob priložnosti 10. obletnice Sveta OZN za clovekove pravice, ki bo potekala 8. junija 2016, ob 16. uri. V letu 2016 obeležujemo 10. obletnico Sveta OZN za clovekove pravice, ustanovljenega z resolucijo Generalne skupšcine OZN (A/RES/60/251) 15. marca 2006. Po desetih letih delovanja je cas, da pregleda-mo delovanje tega najpomembnejšega telesa OZN za promocijo, krepitev in varstvo clovekovih pravic po svetu ter ocenimo njegove dosežke, izzive in prilož-nosti za izboljšave v prihodnje. Vec in vir: Ljubljanska mreža info tock za mladinske organizacije Datum Naslov dogodka (konferenca, seminar, webinar idr.) 3. 6. 2016 Webinar series: Setting goals related to Human Rights across Business Functions / povezava 8. 6. 2016 15:00 - 16:00 CET Webinar: Making VET attractive through quality apprenticeships / povezava 16.6.2016 Bruselj Konferenca: CARVE - Companies for social change 23.6.2016 Webinar: Dialogue on integrating sustainability - making the chan-ge happen. Povezava. Razpisi in priložnosti Novih 337 milijov evrov za okolje Evropska komisija je objavila letošnji razpis pro-grama Life za projekte za varovanje okolja in re-ševanje posledic podnebnih sprememb. Skupna vrednost razpisa je 337,5 milijona evrov, od tega je skoraj 274 milijonov evrov namenjenih pod-programu za okolje in dobrih 63 milijonov evrov podprogramu za podnebne ukrepe. Vsaj 55 od-stotkov denarja podprograma za okolje bo na-menjenih projektom za ohranjanje narave in bi-otske raznovrstnosti. Letošnji razpis prinaša nekaj novosti za tradicio-nalne projekte v primerjavi s prejšnjimi leti, spo-rocajo z ministrstva za okolje in prostor. Vec je poudarka na trajnosti in ponovljivosti, vecja po-zornost je tako posvecena projektom, v katerih gre za nadaljevanje predhodnega projekta Life ter za sodelovanje z drugimi projekti Life. Vse novosti so navedene in obrazložene v vodniku za prijavitelje. Vec. Vir: delo.si Horizon 2020 V okviru prednostne naloge »družbeni izzivi« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 so objavljeni javni razpisi za sofinanciranje razvoj-nih in raziskovalnih projektov s podrocja zdrav-stva za leto 2016. Do financnih sredstev v okviru programa Obzorje 2020 so upraviceni: (a) vsak pravni subjekt s se-dežem v državi clanici ali pridruženi državi ali ustanovljen v skladu s pravom Unije; (b) vsaka mednarodna evropska interesna organizacija; (c) vsak pravni subjekt s sedežem v tretji državi, ki je navedena v delovnem programu. Specificni pogo-ji sodelovanja za ta razpis so opredeljeni v razpi-sni dokumentaciji. Rok prijave 26.7.2016! Vec in vir: europedirect.si Najava—javni razpis »Mentorske she-me za ranljive skupine, zaposlene v socialnih podjetjih« Javni razpis bo objavljen predvidoma julija 2016. Razpis bo trajal od 2016-2018. Višina razpisanih sredstev: 2.041.666,64 EUR (nepovratni viri) Viši-na sredstev v letu 2016 bo 684.712,23 EUR Namen razpisa je izvajanje javnega razpisa za mentorske sheme za socialna podjetja, namenje-nega socialnim podjetjem v njihovi (pred)inkubacijski fazi. To so mentorstva v okviru pod-pornih okolij, in sicer za ranljive ciljne skupine, kot so mladi, starejši in ženske. Cilj razpisa pa je do leta 2023 podpreti najmanj 100 socialnih podjetij. Vec. Vir: RS Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo V dokumentu—«Socialno podjetništvo, kako do sredstev«, ki se nahaja tu so objavljene številne najave razpisov, ki se ticejo socialnega podjet-ništva. Najava—Javni razpis »Krepitev kompe-tenc in inovacijskih potencialov podje-tij« Javni razpis bo objavljen predvidoma septembra 2016 Višina razpisanih sredstev v 2016 bo 8.000.000 EUR (nepovratni viri). Namen razpisa je spodbujanje raziskovalno-razvojnih in inovacij-skih dejavnosti v podjetjih z vkljucevanjem visoko izobraženih strokovnjakov, preko katerih bodo podjetja krepila svoje kompetence in inovacijske potenciale na podrocjih Strategije pametne spe-cializacije tudi z vkljucevanjem multi- in inter-disciplinarnih znanj (kreativnost, design, druge netehnološke rešitve). Cilj razpisa je do leta 2023 podpreti najmanj 80 projektov. Izvajalec: SPIRIT za MGRT. V dokumentu »Podjetništvo in konkurenc-nost«, ki se nahaja tu so objavljene številne na-jave razpisov. Vir: RS Ministrstvo za gospodarski razvoj in teh-nologijo Najava -javni razpis za dodeljevanje spodbud v okviru iniciative EUREKA za leto 2016 Predmet razpisa je sofinanciranje slovenskega dela mednarodnih raziskovalnih in razvojnih pro-jektov za projekte, ki so potrjeni na zasedanjih programa Eureka s strani Odbora Visokih pred-stavnikov programa Eureka. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo sofinancira-lo do 50 % upravicenih stroškov. Predmet sofi-nanciranja so raziskovalno razvojni projekti v podjetjih (lahko v sodelovanju z javnimi razi-skovalnimi organizacijami) za pridobivanje novih znanj ter za nove, spremenjene ali izboljšane proizvode, postopke ali storitve, s sofinancira-njem stroškov za industrijske raziskave. Vec. Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Mikrokrediti na voljo tudi podjetjem s statusom socialnega podjetja v višini 4 mio EUR Preko Slovenskega podjetniškega sklada bodo lahko letos prvic podjetja s statusom socialnega podjetja na hiter in enostaven nacin dostopala do zelo ugodnih financnih sredstev s pomocjo razpisa za dodelitev mikrokredita, ki ga je objavil Slovenski podjetniški sklad skupaj z Ministr-stvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (P7 sop 2016). Mikrokredite v višini 4 mio EUR bodo najemala podjetja s statusom socialnega podje-tja. Na ta nacin si bodo tovrstna podjetja v letu 2016 zagotovila ugodne vire financiranja za ne-moteno in tekoce poslovanje. Natancni pogoji so podrobneje definirani na ravni javnega razpisa P7 sop 2016, ki ga najdete tu in v Ur. l. RS št. 19/2016. Ukrep, ki je podprt tudi s sredstvi Evropskega socialnega sklada, omogoca podje-tjem s statusom socialnega podjetja, ki se sooca-jo s težavami pri pridobivanju financnih virov, enostaven dostop do financnih sredstev. Mikro-krediti so namenjeni socialni aktivaciji oseb, ki jih pojmujemo kot ranljive ali depriviligirane skupine na trgu oziroma v družbi za nemoteno poslovanje in krepitev podjetniške aktivnosti. Vec. Vir: Slo-venski podjetniški sklad Javni razpis za sofinanciranje zacetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na obmocju izvajanja Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2017 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje investi-cij v osnovna sredstva pri postavitvi novega pro-izvodnega obrata, širitvi obstojecega obrata ali zacetku nove dejavnosti, ki pomeni temeljito spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa v obstojecem proizvodnem obratu (s pomocjo racionalizacije, diverzifikacije ali modernizacije) ter ustvarjanje novih delovnih mest, povezanih z zacetno investicijo. Investicija se mora izvajati na obmocju obcin Apace, Beltinci, Cankova, Cren-šovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrov-ci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lenda-va, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Ormož, Puconci, Radenci, Razkrižje, Ro-gašovci, Središce ob Dravi, Sveti Jurij, Sveti To-maž, Šalovci, Tišina, Turnišce, Velika Polana ali Veržej (upraviceno obmocje). Prijavitelji lahko oddajo vlogo za posamezen sklop javnega razpi-sa, odvisno od višine investicije. Za sofinanciranje investicij v okviru sklopa A, morajo celotni skupni stroški investicije (vkljucno z vsemi davki) znašati najmanj 27.111,00 EUR oziroma najvec 135.556,00 EUR, za sofinanciranje investicije v okviru sklopa B pa najmanj 135.556,01 EUR (vkljucno z vsemi davki). Vec. Vir: Podjetniški por-tal Javni razpis za zbiranje prijav za kandi-daturo za Priznanje Republike Sloveni-je za poslovno odlicnost za leto 2016 Priznanje Republike Slovenije za poslovno odlic-nost je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na podrocju kakovosti proizvodov in sto-ritev ter kakovosti poslovanja kot rezultata razvo-ja znanja in inovativnosti. Priznanje spodbuja slo- venske organizacije k uvajanju sistemov sodob-nega, ucinkovitega in celovitega doseganja po-slovne odlicnosti ter hkrati daje prejemnikom priznanja vecjo moc pri njihovi konkurencnosti doma in v svetu. Priznanje podeljuje Odbor za priznanja, ki lahko podeli prijaviteljem diplome za sodelovanje za doloceno raven doseženih tock ali posebne dosežke. Prijavitelji bodo obe-nem prejeli tudi mednarodno veljavne certifika-te, ki jih bo glede na pridobljene tocke izdal EFQM iz Bruslja na podlagi Distribucijske pogod-be in veljavnih evropskih meril EFQM sheme »Priznani v odlicnosti – Recognised for Excellen-ce« za dosežene tocke nad 300, 400 in 500 (od 1000 možnih). Rok za prijavo je 6. 9. 2016. Vec. Vir: Razpisi.info Razpis za slovenske projekte social-nega podjetništva Jeseni bo v Sloveniji potekal zakljucni dogodek izbora socialno podjetniške nagrade, ki jo izvaja Evropska investicijska banka v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto in Središcem za socialno podjetništvo Univerze v Ljubljani. Poleg evrop-skega izbora bo vzporedno potekal še razpis za izkljucno slovenske projekte in podjetja. Rok za prijavo je 30.6.2016! Vec. Vir: CNVOS.INFO Najave javnih razpisov 2016 Trenutno je zopet precej zatišja z objavami no-vih javnih razpisov. A ministrstva so za maj in naslednje mesece napovedala vec deset novih javnih razpisov. Le-ti bodo vsaj iz podrocij: . raziskovalno razvojnih projektov v gospo-darstvu, . podpore podjetjem na problemskih obmo-cjih, . lesarstva, . internacionalizacije, . turizma, . socialnega podjetništva, . kmetijstva in promocije hrane. Da se lahko že sedaj pripravite nanje, si oglejte podrobnejši pregled vseh najav. Ko bodo po-drobnejši razpisi objavljeni vas bomo tudi o tem obvestili. Vec. Vir: http://nepovratna-sredstva.eu/ Okrogla miza: Ali smo v Sloveniji pri-pravljeni na pametna mesta in skup-nosti? Na okrogli mizi bodo razpravljali o tem, kaj je de-jansko tisto, kar potrebujemo za kakovostno biva-nje v pametnih mestih, o pomenu soodlocanja pre-bivalcev pri oblikovanju politike, odvisnosti od no-vih tehnologij in optimizaciji mobilnosti. Predstavili bodo tudi primere odlicne prakse obcin ter pro-jekte podjetij v Sloveniji, ki že prepoznavajo potre-be pametnih skupnosti. Iskali bodo odgovore na vprašanje, ali smo sposobni v Sloveniji z drugac-nim razmišljanjem, inovativnostjo ter strateškimi pristopi razvijati pametna mesta in skupnosti. Predstavljeni bodo tudi primeri dobrih praks. Okrogla miza bo potekala v torek 7. junija ob 11. uri na DOBA Fakulteti, Prešernova ulica 1, Maribor Udeležba na okrogli mizi je brezplacna. Okroglo mizo bo vodila Jasna Dominko Baloh, direktorica DOBA Fakultete. Vec. Vir: DOBA fakultete Javni razpis »Demonstracijski projekt za mlade« Javni razpis bo objavljen predvidoma julija 2016. Višina razpisanih sredstev bo v višini 125.000 EUR (nepovratni viri). Namen javnega razpisa je izvedba javnega naro-cila za izbor izvajalca demonstracijskega projekta za vzpostavitev pospeševalnika za socialna podje-tja (ESS). Cilj razpisa je podpreti zagon socialno-podjetniškega pospeševalnika po vzoru „unreasonable institute“, ki deluje v Boulderju v ZDA Izvajalec MGRT, kontakt: eusred-stva.mgrt@gov.si. Vec. Vir: MGRT LIFE, EU’s financial instrument supporting environmental and nature conservation projects Elektronski medij »IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice«, ki jih izdaja IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, so vpisane v razvid medijev pod zaporedno številko 2014, ki ga vodi Ministrstvo RS za kulturo. Z vpisom v razvid medijev so postavljeni temelji, da bo revija posredovana tudi širši javnosti. Tehnicni podatki: Oblika novic: Elektronska revija, A4 format, shranjeno v pdf, barvne strani, obseg od 16 do 48 ali vec strani Izhajanje novic: . mesecne e-novice, izidejo zadnji teden v tekocem mesecu, . izide 10 številk letno (vsak mesec, razen julija in avgusta), . e-revija je namenjena clanom inštituta IRDO in simpatizerjem, zato je za bralce zaenkrat brez-placna. Distribucija: . na spletni strani inštituta IRDO (arhivske številke), . po elektronski pošti na približno 1400 e-naslovov (število e-naslovov z leti narašca), . prejemniki so clani inštituta IRDO, udeleženci projektov, katerih nosilec je IRDO, simpatizerji, poslovni partnerji, podporne organizacije, ... Ciljne skupine bralcev: . raziskovalci, znanstveniki, strokovnjaki z razlicnih podrocij . menedžerji, vodje oddelkov, podjetniki z razlicnih dejavnosti, . predstavniki javnih ustanov, . zaposleni, študentje, upokojenci, . novinarji, . in splošna javnost. Financiranje: . oglaševanje (ponudba za zakup oglasnega prostora), . prostovoljno delo strokovnjakov in drugih sodelavcev uredništva, . prispevki clanov inštituta IRDO (clanarine). Izdajatelj: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si Izkoristite priložnost in bodite oglaševalec v prvih slovenskih družbeno od-govornih novicah in ob tem izkoristite nekaj ugodnosti. Ugodnosti za oglaševalce - kolicinski popust Oglaševanje v vec medijih (revija IRDO Mozaik, portal www.irdo.si, www.horus.si …) – do 10 % popust na paket (odvisno od obsega oglaševanja). Cenik oglasnega prostora ELEKTRONSKA REVIJA IRDO MOZAIK Oznaka STORITEV za elektronsko verzijo revije DIMENZIJA Cena v EUR brez DDV A Oglas 1/4 strani A4 - pokoncno (š x v) 78 x 58 mm 50,00 B Oglas 1/3 strani A4 - pokoncno (š x v) 78 x 78 mm 70,00 C1 Oglas 1/2 strani A4 – pokoncno (š x v) 78 x 235 mm 100,00 C2 Oglas 1/2 strani A4 – ležece (š x v) 163 x 117 mm 100,00 D Celostranski oglas 1/1 strani A4 – notranje strani (š x v) 163 x 235 mm 150,00 D2 Dvostranski oglas (2/1)- notranje strani (š x v) 2*163 x 235 mm 280,00 E Celostranski oglas – zadnja stran 1/1 A4 strani (š x v) 210 x 297 mm 250,00 Rok za rezervacijo oglasnega prostora in oddajo oglasnega gradiva je 15 dni pred izidom revije. Elek-tronske verzije revije izidejo 10 x letno. OSNOVNI TEHNICNI PODATKI: Gradivo za objavo pricakujemo v tehnicni obliki, v formatih JPG, TIFF, PDF ali EPS (fonte pretvorite v krivulje) z resolucijo najmanj 300 dpi, CMYK. Pripravljeni naj bodo za PC. Oglasov in slik, sestavljenih v programih, ki niso namenjeni graficnemu oblikovanju, ne moremo upo-rabiti. Mediji za prenos so: e-pošta (datoteka ne sme biti vecja od 5MB), CD disk, DVD. Narocilnico pošljite po e-pošti na naslov: info@nabium.si s pripisom za revijo IRDO Mozaik. Vec informacij: IRDO Mozaik oglasno trženje, info@nabium.si in GSM 031 344 883. Elektronski medij Inštituta IRDO -vabljeni k oglaševanju Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inštituta IRDO, simpatizerjem, podpornim partnerjem ter poslovni in širši javnosti. Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija pripravila smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost odgovornost organi-zacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na dru-žbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je:»Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu