St. 54. V Gorici, v soboto dne 10. maja 1902. Tečaj XXXII. Izhaja trikrat aa todm t šestih Iidanjib, in sioer: vsak torek, Četrtek in aebeto, sjutranje li- danje opoldne, veJerno Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane a nredniSkimi izrednimi prilogami ter i .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jeniana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-bO pol let*.....-. . , 6 , 60 , , , 3-30 četrt leta ... .^. .-. . 3 „ 40 . , . 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. * Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici Siv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrSSek vsai dan od 8. ure zjutraj do 6. sveder; ob nedeljah pa oC 9, do 12. ure. Na naročila brez doposlane naraealn«* *e*ne oziramo. Oflaal In poslanice se računijo po petit-vrstah, 5o tiskano 1-krat 8 kr., S-krat 7 kr., 3-krat 6 far, vsaka vrsta. VeCkrat po pogodbi. — Večje črke pt^ptoetonr-— Reklame in spisi v uredniškem dela 15 kr. vrsta. — Za obliko »n vsebino oglasov odklanjamo vsako* odgovornost Nareenlno la oglase je plačati loeo Uorlca. se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici it. 11. Dopis! naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. tSoča* in .Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarm Sohwarz v Šolski ulioi in Jellersitz v Nunsh ulici; — v Trstu v tobak&rni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Fonte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Vodarno iaedanje.) >Gor. Tiskarnac A. Gabrsček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Delegacije. Kakor že sporočeno, so začele delegacije zborovati v torek G. t. m. Prvo sejo je otvoril minister za vnanje stvari, grof Golucho\vski, po 4. uri pop. ter je naprosil barona Hel-ferta, naj prevzame starostno predsedništvo. Baron Helfert je pozdravil delegate ter proglasil 38. sesijo državnozborske delegacije otvorjeno. O volit vi predsedništva je bil s 46 (.-Iasovi izvoljen predsednikom delegat dr. iiarnreither, 9 listkov je bilo praznih. 1'redsednik dr. B&rnreither se je, pre-vzemši predsedniitvo, najprej zahvalil na izvolitvi, ter je potem omenjal, da so se letošnje delegacije sestale v Času važnih političnih dogodkov. Izrekel je željo, da bi se Se v bodoče ohranit mir ter izrazil upanje, da se bodo še nadalje gojile in branile izkušene garancije miru. Omenjal je reform vojnega tninisterstva ter sklepanja gospodarskega razmerja z drugo državno polovico, ki ne spada sicer direktno v kompetenco delegacij, ali ta vprašanja spopolnjujejo politično sliko, k«»r se dotikajo bodočnosti in moti nase države kakor velesile. Vsi ti vzroki podajajo letošnjemu zasedanju delegacij resno in veleva ž no lice. Zaključuje svoj govor se je predsednik spominjal našega vladarja ter je pohval delegacijo, da vsklikne istemu trikratni ,Livio S" Na to je bil izvoljen podpredsednikom delegacije s S5 glasovi delegat grof Vet ter v. d. L i H e. V veriflkacijski odsek so bili na to voljeni delegati: Barwinski, dr. Conci, deželni grof Furstenbcrg, Kaftan in knez Star-hemberg; v peticijskt odsek pa Banvinski, dr. Dyk, grof Durckheim, Kleevvein, Korcian in grof Mervveldt. Det. Dobernig in tov. so interpelirali min. za vnanje stvari glede stanja kolodvora v Pontebi in so pozvali ministra, naj radi gradnje novega kolodvora stopi v dogovor z laško vlado. Del. Svlvestsr in tovariši so intsrp nirali radi treh avs*' jskih Nemcev v Carigradu, ker jim je tam;.»nji avstro-ogerski konzulat zapreUl, da jim c^reee svojo varstvo, ako ne izstopijo iz odbora nekega društva nemških podanikom Del. K le e w e H :n tov. so interpelirali radi nakupovanja kot: jd strani Angležev v nali državi ter so por/alt ministra za vnanje Črtice z ogljem. Povest, poljski spisal Henrik Sienkiewicz. Posl. Podravski. (Dalje.) Revizor* se je smejal, da so mu solze privrele v odi. »Velečastiti gospod!« vpraša, »kdo m je s kom bojeval, kje in kedaj?« Zupuik priloži roko k ušesu, ter rede: »Kaj?« > Vsled smeha že ne morem niti govoriti,« reče revizor gospodu Skora-bevskemu. »Ali si želite smotko?c »Nemara kave?« >Xe, ne morem radi smeha...« Gospod in gospa Skorabevska sta se tudi smejala, a to vsled uljudnosti do revizorja, dasi sta ono dogodbo slišala Že skoro vsako nedeljo. Zavlada splošno veselje, katero nakrat pretrga tih. bojazljivi glas pred hodnikom. »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« Gospod Skorabevski urno vstane, stopi izpod strehe ter vpraša: »Kdo ste?« »To sem jaz, Repova.« stvari, naj prepove izvažanje konj iz naše države, ker bi sicer utegnila nastati nevarnost, da bi naša država v slučaju vojne ostala brez konj. Posl. Vukovic" in tov. so interpelirali min. za vnanje stvari, kake korake je ukrenil in kaj je dosegel v stvari, v kateri so ga posl. Biankini in tov. že lani interpelirali. Lanska Biankinijeva interpelacija se je namreč bavila s to le zadevo: Angležka vlada je bila več avstrijskih podanikov, med njim! veČino Hrvatov, po krivici izgnala iz Transvaala, vsled Cesar so Biankini in tov, pozvali miuistra, naj izposluje od angležke vlade, da tem propancem izplača primerno odškodnino. Dalje so interpelirali del. V u ko vi 6 in tov, ministra za vnanje stvari glede sledeče zadeve: Neka v Buenos Airesu nahajajoča se trgovska tvrdka, katero vodi neki Dalmatinec, je hotela stopiti v trgovinsko zvezo z avstro« ogerskimt tvrdkatni; tamosnji konzulat pa je dal o tej tvrdki neugodne informacije. Inter-pelantje so zahtevali, naj se — v slučaju, da so te informacije krive — da dotični tvrdki zadoščenje. Del, Vitko vi č in tov. so le interpelirali državnega finančnega ministra radi odvzetja poMnega dobita za Bosno Hercegovino listu ,l«i pensc • slave", izhajajočemu v Trstu. — Vprašali so ministra, »z katerih Vzrokov se je izdala ta odredba In da li hoče isto kmalu odpraviti?I Slednjič so interpelirali isti delegatje državnega finančnega ministra v stvari neke deputacije bosanskih trgovcev, ki je pod vodstvom nekega bosansko-hercegovinskega uradnika došla v Budimpešto v svrho pospeševanja trgovine med Bosno-Hercegovino in Ogersko. Interpe-lantje so izrazili Željo, naj bi se v bodoče izogibali takim dogodkom, ki pričajo o pro-težiranju jedne državne polovi»:e na škodo drugi. Njeg. Vel. cesar je sprejel v sredo predp. v budimskem kraljevem dvoru najprej delegacijo državnega zbora. Predsednik iste, dr. Baemreither, je povdarjal v svojem nagovoru, da hoče delegacija došle jej predloge vestno proučiti in po dolžnosti rešiti. Že leta sem utrjene podlage naši vnanji politiki so se izkazale in so zagotovile mir snujočim narodom. Ugled države v svetu evropskih »Kaj hočete?« Repova se pripogne tako globoko, kolikor ji je bilo mogoče, z otrokom, ki ga je imela na rokah, ter mu objame noge. »Pomoči, jasni gospod in usmiljenja U »Draga Repova, dajte mi vsaj v nedeljo mir!« seže ji Skorabevski v besedo s takim tonom, kakor bi se bila hodila Repova pritoževal vsak dan. — »Saj vendar vidite, da imam goste. Vam na ljubo ne morem oditi in pustiti jih same.« »Pa počakam.« »Nil, pa počakajte. Jaz se vendar ne morem raztrgati na dve plati...« Po teh besedah odide gospod Skorabevski znovič nazaj na hodnik, Repova pa se umakne tjekaj k plotu, ob-koljujočemu vrt, kjer obstane in čaka. Toda Čakala je dolgo, zelo dolgo. Gospoda se je ondi zabavala z razgovorom; na njena ušesa je doletaval vesel smeh, toda njene duše se je dotikal nekako čudno, kajti njej, revici, ni bilo do smeha. Čez nekaj časa se gospod Viktor in gospodična Jadviga vrneta z izpre-hoda; trenutek še, na to pa odidejo vsi v sobane. Solnce se je že bližalo k zatonu. Na hodnik dospe strežaj Janko drtav ni le nezmanjšan, ampak se veča po spoštovanju do častitljive glave Njeg. Veličanstva. Nekaljen nadaljnji obstanek teh mirovnih podlag, ohranitev in razširjenje upliva monarhije v smislu miru in kulture: to je vroča želja vseh. Dolžnost delegacije pa je tudi, da dobro preračuna žrtve, katere je doprinesti za skupne stvari. Na to je omenjal dr. Bternreither važnost trgovinskih pogodb, katere je obnoviti, in je povdarjal potrebo, da se ekonomske sile obeh delov monarhije spoje v trajno zvezo. Čim se urede t! gospodarski odnošaji, bomo tem laglje spoznavali neplodnost marsikaterega prepira ter odstranimo istega, ki se v naših notranjih stvareh postavlja med nas in nas ločuje. Dr. Baern-rei; er je zaključil: Polni zaupanja gledajo vsi narodi te države na posvečeno osebo Vašega Veličanstva, kakor zaščitnika miru, v neomajljivi zvestobi se čutijo združene z dinastijo ter se klanjajo v hvaležnosti pred neutrudno skrbjo, ki jo Vaše Veličanstvo milostno obrača vsem narodom države. Isti prosijo blagoslova z nebes na predrago glavo Vašega Veličanstva, V svojem odgovoru se jo cesar zahvalil na zagotovilih udanosti. Od lanskega zasedanja delegacij se splošno politično položenje ni bistveno spremenilo. Njegovo in njegove vlade neprestano prizadevanje je obrnjeno gojenju tesnega razmerja do naših zaveznikov ter zaupnih odnošajev do vseh drugih vlrsti. Izlasti pa naše prijateljsko sporazum-Ijenje z rusko državo glede dogodkov v bližnjem Ortjcntu povspešuje nadaljni obstanek miru in reda v onih krajih. Potem je omenjal cesar pohvalno nastopa naše mornarice v Kitaju. Vojna uprava mora letos staviti povečane zahteve za nabavo artilerijskega mate/ijala, reorganizacijo artilerijskega orožja in za zboljšanje hrane vojaštvu. Vojna mornarica stavlja večje zahteve vsled množenja personala iti za gradbo ladij. Ali vsi ti izdatki so stisnjeni v najožje meje. Gospodarski odnošaji Bosne in Hercegovine se redno razvijajo dalje in tudi v bodočem letu se izdatki uprave teh dežel pokrijejo z lastnimi dohodki. U ver jen (tako je zaključil cesar) da se svojih nalog lotite z navadno patrijotično gorečnostjo, spremljam Vaše delo s svojimi in jame pokrivati mizo m čaj. Nemudoma zameni mizico, razstavi skudelice ter jame z ropotom "devati va-nje žlice. Repova je Čakala in čakala. Že ji je prišlo v glavo, naj bi se vrnila domov ter prišla pozneje, toda bala se je, da bi potem nemara ne bilo že prepozno, dete se je nasesalo in zaspalo, toda spanje je imelo nemirno, ker je bilo že od jutra nekako bolehno. Pa tudi sama je čutila, da jo. sedaj vročina, a takoj za njo mraz spreletava od glave do pet. Časih se je je polaščevala onemoglost, toda ni se zmenila za to ter potrpežljivo čakala dalje. Polagoma se je stemnilo in je mesec priplaval na obzorje. Miza za čaj je bila že pripravljena, na hodniku so gorele svetiljke, toda gospoda ni prišla, ker je gospodična svirala na glasoviru. Repova je začela moliti pri plotu »Angelj Gospodov«, na to pa je premišljevala, kako ji bo neki gospod Skorabevski pomagal. Kako ? Tega ona ni vedela, vsekako pa je sodila, da je on gotovo znan s komisarjem, da tudi z načelnikom: ako njima le poreče, kako je prišlo vse to, pa Bog da, da se še vse spremeni. Pri tem si je tudi mislila, ako bi v tej zadevi gospod Zolzikievič in Župan nasprotovala, da bo on gotovo vedel, kje najboljimi voščili in Vam kličem od srca: Dobro došlil E k s p o s e grofa Goluchowskega po-vdarja koj s početka, da so odnošaji naše države na zunaj najboljši, kar kaže zadoščenje splošni potrebi miru* Trozveza, ki skončuje meseca maja 1903., se bliža obnovitvi. Vsi trije kabineti (to je avstrijski, nemški in laški) so si že dali nekaka zagotovila, da se trozveza obnovi v polni veljavi, kakor obstoji, Trozveza pojde tudi v prihodnjosti za ¦vrharoi miru itd..., Na dolgo in Široko je govoril potem o posameznih pojavih zunanje politike, omenjal sporazumljenja med Italijo in Francijo, kateri državi sta poravnali poprejšnje medsebojne diference, se spominja ugodnih odnošajev med Avstrijo in Rusijo, ki postopata solidarno glede na balkansko vprašanje, kar je obravnaval obširneje, se dotaknil tudi Grške in končno prišel na znane dogodke v Orijentu, Glede trgovskih pogodeb, ki s* imajo obnoviti, je zagotovil minister za zunanje stvari, da bo obračal na to itran vso svojo skrb. Povdarjal je tudi potrebo sporazuma z Ogersko. Kramaf je omenjal, da svoječasni govor BWowa gletM trozveze se le malo loči od ekspozoja Goluchowskega, Odkar jo zvezana Avsiro-Ogerska z Nemčijo, se pojavlja pruska politika sistematično na škodo Avstrije. Govornik je mnenja, da prijateljski in iskreni odnošaji z Rusijo so jedno izmed najboljših jamstev za vzdrževanje miru in pozicije Avstrije nasproti evropski politiki. Svivester je zadovoljen s poročilom ministra za zunanje reči, ker obnovitev trozveze je važna. Odo-bruje prizadevanje avstro-rusko glede vzdrževanja miru na Balkanu, obžaluje pa, da se ni nič storilo, da bi nehala vojna v južni Afriki. K o z 1 o w s k i je ožigosal postopanje pruske vlade nasproti Poljakom. Grof Sturgkh je zadovoljen z ekspozejera, zlasti z naznanilom o obnovitvi trozveze. Potrebna je gospodarska zveza med Avstrijo in Ogersko. Base vi je zahvalil ministra za pomnoženje konzularnih zastopov in diplomatičnih. Trozveza in druge veljavne pogodbe so pripomogle premnogo na ohranitev miru. Kot trgovec se ozira zlasti na trgovinske interese ter je naklonjen vsem obstoječim pogodbam si ima poiskati pravico, >Saj milostljivi gospod je bil zmerom dober ter usmiljen do ljudij, on me ne zapusti.« In ni se motila, kajti gospod Skorabevski je bil zares dober človek. Dalje se je spomnila, da je bil proti Repi zmerom prijazen, da je njena rajnka mati dojila gospodično Jadvigo; kakšno čudo torej, da se ji je srce napolnilo z nadejo. Da je čakala že toliko ur, to se ji je zdelo tako naravno, da se ni niti zgražala nad tem. Med tem se je gospoda vrnila na hodnik. Repova je videla skozi brajdo, kako je gospodična nalivala iz srebrnega vrča čaj, ali kakor je mati Repove dejala »takšno duhtečo vodo, da imaš od njene vonjave polna usta.« Na to so pili vsi, se razgovarjali in smejali. Še le sedaj je prišlo Repovi v glavo, da bogataši imajo dokaj več radosti in sreče nego prostaki, in sama ni vedela, čemu so ji solze pritekle po licu. Te solze pa so se kmalu umaknile novemu vtisu, kajti med tem je prinesel strežaj na hodnik lonec, iz katerega se je kadilo. Repova se je spomnila, da opoldne ni dela ničesar v usta in da je zarano izpila samo nekolike mleka. Radi tega se je jel že oglašati glad. »Ko bi mi vsaj te kosti dali ogrizti!« si je mislila ter bila prepričana, da bi kakor drugim, katerim je namen: jamstvo j mira. Vukovic je rekel, da dočira se govori o obnovitvi trozveze, morajo Slovani vprašati« ali se ne da mfr vzdržati tudi brez trozveze, ali Avstrija dobiva od trozveze tiste toli opevane dobrote in ali je trozveza pripravljena podpirati našo monarhijo v njeni misiji v Orijentu, kjer ima Avstrija veCje interese od Rusije. Na to je prijel Goluchow-skega Se radi vprašanja glede zavoda sv. Je-ronima v Rimu. Goluchovski je na to odgovarjal Kramafu ter med drugim omenil, da je med trozvezo dogovorjeno, ne priobčiti pogodbe. Besedilo francosko-ruske zveze tudi ni znano. Res je pa, da se je priobčila 1. 1888. pogodba z Nemčijo iz 1. 1877., ali to le iz posebne politične potrebe, da seje pomirilo javno mnenje. Povdarjal, da obnovitev trozveze odvisri od uravnanja gospodarskih odnošajev. Kozlow3kemu je rekel, da poročila o velikanskem izganjanju Slovanov iz Prusije niso istinita, Vukoviču pa je odgovoril glede zavoda sv. Jeronima, da ni isti- I tiilo, da se je premenilo ime iz kake ani-moznosti do hrvatskega naroda, tudi Črna-gora ni imela nič opraviti tu vmes, marveč se je po določitvi Sv. očeta vzelo za zavod staro zgodovinsko ime. Poročevalec marki Bacquehem je odgovarjal na posamezna izvajanja ter izrekel, da večina odobrava politiko grofa Goluchowskega, pripoznavaje mu zasluge na politično-trgovinskem polju. Potem j je pričela podrobna razprava. Sprejeli so j nekaj naslovov. Seja pror. ods. je bila včeraj. | Dnevni red: Redni iz izredni troški za vojsko, j Dopisi. Ii Kodika. ~ Vže dolgo časa je minulo, da Vara nismo ničesar sporočali, dasi so nas klerikalni listi iz Gorice in umazana cunja iz Trsta mnogo črnili pred slovenskim svetom, in vse to na podlagi samih Iažij. Odgovarjali bi sicer, ali pametni ljudje so nam svetovali, da nt vredno na take dopise niti odgovarjati. (Ali da bi ne mislili, gosp. urednik, da kdor molči, tudi pritrdi; tega ne, videlo se nam je, da ni vredno odgovarjati na dopise počasnega gospoda —.) Sedaj pa Vam hočem nekaj za našo farno občino koristnega povedati, in sicer: Dne 10. aprila je sklicala c. kr. pol. oblast konkurenčno obravnavo v Rodik. Pri tej obravnavi so prisostovali cerkveni odbor in cerkv. starešine za to, da se reši, kako in na čsgave stroške se bode zidala v Rodiku farna cerkev. Pri tej obravnavi se je ugovarjalo toliko od cerkvenega odbora in cerk. starešinov, da bi se povsem nova cerkev gradila, z ozirom na pomanjkanje kapitala, kar je tudi c. kr. pol. uradnik kot voditelj seje popolnoma potrdil. G. župniku pa se to ni zdelo umestno, dal je na zapisnik (med tem ko je c. kr. tehnični urad preudaril za zidanje nove cerkve 30.000 kron) sledeče: Po mojem mnenju bi se porabilo za sezi-danje nove cerkve le 20—22 tisoč kron in k tem stroškom da bi sama cerkev lahko prispevala 10—12 do 14 tisoč kron; druge stroške pa, da bi farna občina z več deli zložila kakor n. pr. s kamenjem, lesom in delom, ji dali še več nego kosti, toda ni si drznila prositi, da ne bi postala nadležna ter ne lezla gospodi pred oči pred gosti, za kar bi se utegnil gospod zares razsrditi. Naposled ie bila večerja končana; revizor je odšel takoj in pol ure pozneje sta tudi oba duhovnika sedla v grajsko kočijo. Repova je videla, kako je gospod pomagal gospodu župniku sesti v kočijo ter je sodila, da je sedaj napočil ugoden trenutek, torej je stopila bliže k hodniku. Kočija je zdrdrala, gospod pa še zakriči za voznikom v temno noč: »ako zvrneš ondi na grohlji, pa i-revržem tudi jaz tebe !< Na te pogleda na nebo, kakor bi hotel ugibati, kakšno bo jutri vreme, kar končno zagleda v temi belo srajco Repove. »Kdo je tam?« »Jaz sem, Repova.« »A vi ste? Govorite urno, česa si želite, ker je že pozno. Repova mu je znovič ponovila vse; gospod jo je poslušal, pušeč ves čas iz pipe, na to pa je dejal: »Draga moja l iz srca rad bi vam pomagal, toda zaklel sem se, dx se v občinske razmere ne bom mešal.« (Dalje pride.) ter teh stroškov da bi kmetje nič ne počutili. (Dobro, gosp. župnik, Vi pa veste, kaj kmetu koristi!!?) [ Gosp. c. kr. vladni komisar se je opiral | na odlok c. kr. namestništva, da kakor v i imenovanem odloku določeno, je nujno le, I da se cerkev prekrije in nekaj popravi, katerih stroškov pa bi bilo le od K 2600— 3000 in te stroške je obvezana sama cerkev pokriti zlasti, ker je dokazano, da ima cerkev povprečno 2600 kron premoženja. (G. župnik, vidite, drugače kakor po Vaše, da morajo le [ kmetje trpeti.) Na to prične ugovarjati in glavarstvu » očitati, da vže ker je c. kr. oblast to vedela, I da je cerkev dolžna sama iz svojega premo-[ ženja-popravljati, čemo je bilo treba^ pa toliko kmetov skup sklicevati med tem ko imajo toliko nujnega dela na polju; dosti bi I bilo samo cerkveno oskrbništvo, katero bi vse potrebno za cerkev napravilo. (Bravo, g. župnik, docela novo cerkev graditi ter nam posestnikom nakopičiti kakih 30.000 K dolga, ta bi bila pač lepa!), drugič se je izjavil g. župnik, da cerkev ne more za popravo iste sama stroškov nositi, ker nima gotovega denarja, ter vse, kar ima, da je pri kmetih, od katerih pa da ni mogoče nič iz-tirjati. (Gosp. župnik, pred pa ste rekli, da cerkev lahko prispeva za zidanje od 10—14 tisoč kron; torej kje je vaša vest in odkritosrčnost??) — Samo posestniki morajo biti na vse strani škodovani, po Vašem mnenju. Tu se razvidi, kako nas on ima rad in kako bi nam rad kaj pomagal, da bi nas Ie v stroške zapeljal, namesto nam koristil. Tisti pa, ki mislite, da gosp. župnik hoče dobrote deliti, spregledajte, kaj se za kolesom suče; bodite pravi možje ter glejte za blagor družine, občine itd., ne pa samo to, da vas on po klerikalnih listih hvali, samo da volite njega, ter on s tem podpira breznarodni klerikalizem, katerega v naši občini in sploh v de^?:: ni potreba. Pri zaključku zapisnika svetuje mu c, kr. pol. uradnik, da naj on prevzame nadzorstvo dela, na kar pa odgovori: Jaz nisem .Fachmann" (zvedenec) takega dela, mi ni mogoče. (Gospod župnik, pa popred za zidanje nove cerkve in kmetom napraviti troške, ste bil zvedenec?) Sedaj ko je določeno, da mora sama cerkev iz svojega premoženja popravljati, niste vet zvedenec. — Kako to neki —P) Vsi farani pa se imano zahvaliti gg. odbornikom, kateri so vso stvar pojasnili ter s tem davkoplačevalcem mnogo koristili. Amen. — Domače in razne novice. Pevskemu In glasbenemu dr ust v n je daroval jako znan kromberški rodoljub 10 kron. Hvala! Mnogo posnemovalcev! »ftlasbena šola*. — Gosp. R. B e n i š e k, ki je dovršil nauke na konservatoriju v Pragi, nastopi že prihodnji ponedeljek kot učitelj petja in koncertni vodja možkega in ženskega pevskega zbora in učitelj v »glasbeni šoli*. Gosp. B. je bil jedno sezono kapelnik opere in pozneje meščanske godbe v Ljubljani. Upamo, da smo ž njim pridobili iz-borno moč, ki povzdigne ugled in veljavo društva in prekoristne šole. Smrtna kosa. — V četrtek so pokopali v Št. Andrežu pri Gorici gosp. Antona Čoš-a, gostilničarja in posestnika v Nunski ulici. Gostilna »pri belem zajcu" je znana dobvo ne le nam, marveč tudi izvengoriškim Slovencem, zlasti s Kranjskega, kjer je bil pokojni Coš kot vinotržec dobro poznat. S pridnostjo in varčnostjo se je dokopal pokojnik iz malega do znatnega premoženja. Zadnja leta je bil bolan na revmi, katera ga je sedaj položila v grob. Bodi mu blag spomin, preostalim naše sožaljel Društvo .Podgora*, ki goji petje in taraburanje, je priredilo na Vnebohod svojo prvo veselico. Vkljub neprijaznemu vremenu j se je zbralo precej veliko občinstva, med j tem odličen del iz Gorice. — Tamburaši se j vadijo šele kake 4 mesece, pa so že pogumno nastopili in svirali dovolj težke komade z neko ročnostjo, da smo jih občudovali. Treba vedeti, da so to samo domači fantje, delavci. — Enako je s petjem. Sami domači glasovi prostih delavcev! Petje in tamburanje je vodil g. Vuga, znan po svoji marljivosti in požrtvovalnosti že iz »Goriškega Sokola*. On poučuje tamburanje. Ta večer je moral pa nastopiti tudi na čelu pevskemu zboru, ne da je prej poučeval. Svojo težko nalogo je dobro rešil. Častitarao mlademu društvu na tem prvem nastopu. Upamo, da ne ostane.prvi in edini, marveč da bodo sledili leto za letom drugi, čedalje z lepšim vspehom. Dobre volje in poguma članom ne manjka, kakor smo videli, torej le vstrajno naprej! Mlado društvo si je postavilo znamenito nalogo, družiti podgorske Slovence, gojiti lepo slovensko pesem in ž njo — narodno zavest v tej prevažni naši postojanki, na katero | preže sovražniki od vseh stranij. Kdo drugi kaj stori v tem pogledu v Podgori?! I Nameni društva .Podgora* so pač tako I lepi. da bi jih morali pospeševati Slovenci brez razlike politiške stranke. Ali tudi tu so naši »kavci* izostali kakor en mož. So pač ' brezdomovinska črna banda! Treba bo torej tudi ta boj izbojevati brez njih! — Tudi prav! Eleonora Dase, ta znamenita igralka, I se je odzvala povabilu tukajšnjega gledališča ter nastopi v Gorici dne 17. ali 18. t. m. | Posebna deputaclja, sestoječa iz de- j legatov goriškega magistrata, deželnega od- i bora in trgovske in obrtne zbornice pod vodstvom deželnega glavarja pojde v ponedeljek na Dunaj, kakor pravijo, radi mnogih in važnih vprašanj, k« zadevajo celo deželo, katera treba v ministerstvu točneje pojasniti. — Kakor pa se nam dozdeva, bo vsa akcija — laška, fn ,cela dežela* bo bržčas imela malo od tega! V ostalem pa: Vederemo! Žegnani falotje. — Klerikalni listi kaj radi potožijo o naši .surovosti*. Toda ni pomoči! Bobu bob, popu pop, iumpu lump l Danes moramo zopet jedno prav surovo zagosti žegnanim falolom okoli »Priro. Lista*, J ki ne dajo miru. Plačani so, dobro jih redimo t Gorici, da bi bili tu apostoli resnice, miru in ljubezni, pa so edino za zdražbo, za sovraštvo, za laž, za obrekovanje, za podiranje dela drugih, in še mislijo, da so ne- | dotakljivi, ker so žegnani. V »Prim. Listu* so se *opet spravili na »Pevsko in glasbeno društvo*. Žegnani falotje bi radi društvu škodovali z infam-nim namigavanjem na »dogodke v tem društvu*, — pa se opirajo edino le na govorico o dogodku, ki nima z društvom nikake dotike, ako bi bila tudi resnična. Ne kak dogodek v društvu, niti ne dogodek v Gorici, — marveč le neka govorica o dogodku zunaj Gorice in zunaj društva je žegnanim lopovom povod, da skrivnostno ' govore" o »dogodkih v Tumovem društvu*, pred katerim svare stariše, naj pazijo na j sinove in hčere. — Da člani kakega društva i niso angeljci, to je gotovo; da celota ni odgovorna za dejanja posamičnifcov v njihovem zasebnem življenju, je tudi gotovo. Seveda more celota varovati svoj ugled, svojo čast, če treba tudi z operacijo rane, ki se je po- I kazala. »Pevsko in glasbeno društvo* ve j dobro, kako treba varovati svoje dobro ime I proti vsakomur; to je vedno storilo in še stori, kolikorkrat bo treba. Tudi proti ,P. L.* Kedar zamudi kaj na to stran, pade nanj tudi senca...., drugače pa vsa čast mu! In tako tudi v tem slučaju! Goriški mežnar n. pr. je šel na izlet v Ajdovščino; tam se je opil in zakrivil kako neumnost ali tudi kaj hujšega. Vprašamo: j kaj more cerkev za to? Ali bomo mi pisali ; potem ... ,o žalostnih dogodkih v sv. cerkvi?* — Ali drug slučaj: Sodni uradnik ali sluga je šel na izlet ven iz mesta; vesel i je bil, opil se je in počel kako neumnost, da so ga morda i zaprli... Ali bo »Prim. List* pisal petem o... .dogodkih na s o d n i j i ?* Vemo, da ne bo ! Toda tu je šlo za to, ako Ie mogoče škodovati neizmerno važnemu društvu, katerega žegnani lumpje ne gledajo radi, zato udri, laži, sumniči ! Kako je mogoče... ostati hladen v oči-gled tako hudičevi zlobi par ljudij, ki bi morali biti vzgled krščanske resnice, miru in \ ljubezni? Mi ne dobimo v sladki slovenski I besedi dovolj surovih izrazov, da bi te žeg-i nane barabe primerneje, ožigosali. Pa kaj beseda, ta sploh ni več na mestu, kjer bi mogel vredno govoriti edino le pasji bič! Ali žegnani potepini morda mislijo, da potlačijo s tako predrznostjo Fridolinske škandale v »Alojzijevišču* ? Varajo se! Kazenska sodnija brata Fridolina že išče, ali zdi se, da je dobil prav od navihanih lumpov pri ,P. L.* navodilo, naj pobegne iz Avstrije in se skrije, da ga pravica ne najde in bo vsa I reč potlačena. Bomo 2e mi skrbeli za to, da ne bo! To pa povemo, da žegnanim falotom j tam okoli »Prim. L.* že preženemo korajžo, I posegati v naša društva s toliko nesramnostjo, kakoršno so pokazali zadnjič z .govorico41, ki utegne tudi le govorica ostati. ,Žaljiva očitanja* proti dr. Suster-šlžu. — Tudi »Prismojenec* pripoveduje, da je »Ostdeutsche Rundschau* preklicala očitanja proti dr. Šusteršiču, radi katerih je bil vložil tožbo. No, ,Ost. R.* mu je očitala bržčas nekaj preveč, radi tega je tožil. In ker Wolfu, ki je duh omenjenega nemškega lista, kateri je njegov, v sedanjem položaju gotovo ni ljuba nikaka tiskovna pravda, ker je postal tudi sam žalosten junak, je dal preklicati obdolžitve proti dr. Šusteršiču. Prvi je umazan, drugi je umazan, srečala sta se, kakor je že rekel ,SIov. Narod*, dva zamorca, katera se ne boste tepla radi tega, ker sta črna. Vran vranu ne izkljuje oči! — Jako značilno za .katoliško* stranko pa je to, da bobna po svetu, da je dal Wolf Šusteršiču zadoščenje s tistim preklicom; značilno je tudi, da se čuti Šusteršič žaljenega od Wolfa, dočim ga drugi čisti listi niso žalili in jih ni tožil! K Wolfu ga vleče srce. Ali bi rad svojo vlindro pocukral?!? sPrismojenec* pa meni dalje, da bi bilo prav, ako bi tudi »Soča* in »Nar*. preklicala, kar sta neresničnega pisala o dr. Šusteršiču! — Na to stran naj se le potolaži dr. Drejc! .Soča* nirna nič preklicati. Ako bi bilo kaj neresničnega v »Soči* o dr. Šusteršiču, bi bil ta hitro tožil. Toda tega ni storil, ker kar smo pisali o .žlindri'* in o umazanih rokah, stoji pribito; je vse resnično, H koncu pribijemo še to, da je tudi „Prim. List* glede na afero z žlindro pisal o dr. Šusteršiču, da je kot predsednik, Zveze* kriv nepoštene agitacije. Žlindra je žlindra in Šusteršič je Šusteršič, pa ga perite, kakor ga hočete! Zamorca ne pobeli nobeno milo. Vitez Jaworski ga je bil spoznal kmalu prav korenito; zato mu je bil dal nekoč nasproti grofu Coroniniju v kuloarju poslanske zbornice jako lep naslov.,.,.. Zidarska Sol« t Renčali je sklenila v nedeljo popoldne svoje šesto leto. V minulem šolskem lotu je obiskovalo to šolo 58 učencev, in sicer v treh razredih. Poučevalo se je prostoročno risanje, modeliranje, računstvo in, spisje po 8 ur na teden v vsakem razredu, kakor posnemamo to iz nagovora g. Bajca, voditelja te šole. K sklepa šolskega leta so prišli gg. ravnatelj obrtne šole v Trstu in nadzornik obrtnih šol vitez H e s k y, dvorni svetnik vit. Klodič-Sabladoski, ravnatelj ženskega učiteljišča v Gorici štef. Križnic ter mnogo občinstva. Slovesnost je zaključil okr. šol. nadzornik g. Finžgar, vspodbujaje mladino k pridnosti in k rednemu obisku šole, ki je rodila že obilo dobrega sadu. Neobhodno potrebno je, je rekel g. nadzornik, da naše ljudstvo napreduje v vseh strokah, takisto tudi v zidarski. H koncu 30 zaklicali trikrat .živio* cesarju in mladina je zapela cesarsko pesem, na kar je bila slovesnost pri kraju. Nameravan uboj ? — V torek v jutro je našel neki mlekar iz Orehovelj pri Vrtojbi na tleh ležečega brez zavesti 23-letnega Avgusta Banjona iz Vrtojbe. Naložil gaje na voz s pomočjo drugih ter ga peljal v Gorico v bolnišnico. Banjon je ranjen po telesu ter na glavi. Ne zave se nič. Torej se ne ve nič, kaj in kako se je zgodilo ž njim. Dela pri pokritem trga v Gorici napredujejo tako, da bodo skončana do jeseni ter bo mogoče pokriti trg izročiti prometu tje začetkom novembra letošnjega leta. Dela vodi poleg občinskih inženirjev arhitekt Pokornj. Le štirje so možje. -— V neki briški vasi je več mož, kateri zaslužijo to ime ter se sme jim reči: to so možje. Ali nedavno je razpravljal tamkajšnji gospod nune vprašanje, koliko da je mož v tisti vasi, in prišel je do sklepa, da so le štirje: župan in še trije drugi, ki so nekam čudni možje. Ali vsi ti štirje so pristaši nunčevi, in zato jih je izbral za može, drugi pa so tako-le nekako seme, možje pa niso; vsaj tako so razumeli nunca ljudje, ki so to culi. Mož je lahko v vasi v očeh nunčevih vsak, kdor mu je slepo orodje, ako ne, pa ni mož. Tako sodijo na katoliški podlagi o možeh. Ako hočete izvedeti, kdo tako sodi, smete vprašati povsod po Brdih, samo kozanskega g. nunca ne, ker ta ne ve nič o temi Kurat Ferjančld z tfoč je bil ob- , sojen na dva meseca v ječo, kakor smo i svoj čas poročali. Žrtve, ubogi kmetici, že sedijo v zaporih v Ljubljani, za kurata pa I je bila Sla pritožba na kasacijski dvor. Ali ta sodntja je odbila prttožboi vsled cesar ostaje pravomočna prvotna obsodba na 2 meseca. Kurat pojde torej v luknjo, v katero je že spravil uboge zapeljane kmete! ,Na pohvala* — .Ruhenau". — Neki kraj v lepi okoliški vasi se imenuje ,Na počivalo.'. Tam stoji Čedna hiša, in Ce govorijo o njej, govorijo o hiši ,na počivam*. Prišel pa je neki nemški profesor, kupjl Jjsto hišo tna počivalu" in nekega lepega dne je dal napraviti na-njo napis z lapidarnimi Črkami: Ruhenau. Do domačinov, med katerimi se je naselil, kaže ta gospod malo spoštovanja, ker sicer bi bil obdržal staro običajno ftfle*! — * V ljudski govorici ostane seveda še nadalje ime ,'mTpoftivalu", prekrstitev v »Ruhenau« pa beležimo tudi radi tega, ker se utegne pripetiti čez leta, da bo kak tuji opisovalec naših krajev trdil, da je bil Nemec, ki je krstil oni kraj za .Ruhenau", Slovenci pa so ga poslovenili po svoje »na počivalu"! Imamo razne skušnje z raznimi opisovalci hi zgodovinarji! — V* obratnem slučaju bi .kulturni" Nemci Slovencu hitro namazali hišo in ne dali miru, dokler bi slov. napisa ne odstranil! Nesreča. — V^sredo popoludne se je peljal Pelicon Karol, mesar iz Sovodenj, proti ulici Sv. Klare. Na voglu proti Šolski ulici se je konj branil iti naprej, na kar ga je udaril Pelicon z bičem. Ali tu je konj udaril z nogo nazaj ter krenil proti zidu, kjer je šel v tistem hipu neki Hren Ivan s Placute. Konj ga je vrgel na tla in voz mu je šel čez noge ter mu prizadel lahke poškodbe tako, da je mogel mož sam domu. Izpred sodiiljo. — Rili. Visintin in Ant. Gechet iz Foljana sta šla 24. marca letos proti domu, kar sta zagledala, kako ženeta v zapor dva redarja nekega Bravlina, Tu ju je tako grabilo, da sta rekla, da ta večer so ne devlje ljudi v zapor, da ta večer zapovedujeta ona dva. Obtožnica pravi tudi, da sta postopala nasilno z redarjema. Obtoženca sta to tajila, ali sodnlja ju je obsodila, Visinltna na 3 mesece, Cecheta pa na C tednov trde ječe. Jakob Vižintin iz St. Martina na Krasu je bil prišel v prepir z bratrancem Jakobom. V pretepu ga je ranil na obrazu s ,fovčem*. Zdravniki so odklonili težko telesno poškodbo, ua kar je bit obsojen Vižintin le na 3 tedne ječe. Unljatako gibanje se širi. — Dobili smo iz Trsta to-le pisanje: Uredništvu »Soče" v Gorici. Temeljem § 19 tis. zak. zahtevam da z ozirom na članek »Unijatsko gibanje se Siri" priobčen v Vašem listu z dne 22 aprila 1903 št. 47 objavite nastopni uradni popravek: Ni res da se v škofijskem ordinarijatu čita matuljska .Prava Naša Sloga" in ni res da se kapiteljski vikar Petronijo peča s Krstičem. Tržaško-Koperski škofijski Ordinarijat t. V. Trst, t majnika 1901 Fran Petronio, Cap. Vikar. .Masolino" prepovedan. — V gostilni »prt ogerski kroni" daje predstave martjo« netist Massi iz Italije. Napovedal je tudi tdramo* pod naslovom »Musolino* ter predložil tekst tukajšnjemu glavarstvu, katero pa je igro prepovedalo. Obrivnava proti ban-ditu Musolino še ni končana, vendar igrajo že po gledališčih v Italiji igre o Musolinu, v katerih ga proslavljajo. Mogoče le v Italiji! Listnica. — Gg. dopisnikoma iz Pr. in P.: Prihodnjič. — Morali smo odložiti radi pomanjkanja prostora tudi še več drugega gradiva. 50.000 kron znaša glavni dobitek loterije gtediščnih igralcev. Opozarjamo čitatetje, da bode žrebanje nepreklicno dne 19. »unija 1902. — Posamezni dobitki 8e izplačajo v gotovini z 10* odbitkom. Razgled po svetu. Delegacije. — Proračunski odsek: Nemški nacijonalci so vložili izjavo, po kate.: se izrekajo proti nabavi novih kanonov, ker se nahajamo v težki gospodarski krizi. Ko-slovski je zahteval med drugim milejše postopanje z vojaki, Kramaf glasuje proti proračunu, ker je vlada neprijazna Cehom, — Končno se sprejme redni in izredni proračun ter kredit 38 milijonov K s 13 glasovi proti 5. Mlntsterskl svet ima danes vele-važno sejo, v kateri je razgovora o avstro-ogerski nagodbi. Pogajanja Kčrberja s Szellom so ostala brez vspeha. Ali kljubu temu se zatrjuje, da se dožene nekako sporazumljenje, tudi ker cesar tako hoče. Čiije se tudi, da iz Peste delajo na to, da bi Kčrberja strmoglavili. Delegacijam predloženi skupni pro- ; račun * izkazuje skupno brutto - potrebščino 372,437.836 kron, za 8,431.193 kron več nego minolo leto. Svota v pokritje znaša 6.385.464 kron, ostaja torej čista potrebščina 336,052.372 kron, ki je za 8,237.406 kron večja nego prošlega leta. Proračun vojnega ministeratva izkazuje večjo potrebščino v or> dinariju za 5,998.000 kron, ki se po velikem delu porabi za topove. V posebni predlogi pa, zahteva vojni minister za topove še 38 milijonovkron. -¦*-*-• -*•»•* Ako bodo poskušnje s topovi novega modela v prihodnjem letu dovršene, bo vojna uprava za 1. 1903. zahtevala še nadaljni del nabavnih stroškov za poljske topove, ki pa ne bo presegal 40 milijonov kron. *"''"* Ministerstvo za vhanje stvari pa zahteva v posebni predlogi naknade kredite za 1901»-in 1902. v pokritje troškov povodom homatij v Kitaju in sicer za 1901. 2,060.000 kron, za 1. 1902. pa 2,366.000 kron. V predlogi se opaža, da se glede oškodninskih svot, ki jih mora kitajska vlada plačati posamičnim državam, še vrše pogajanja. Avstro-ogrska je zahtevala oškodnino 14,714.278 kron, in sicer na račun vojaške akcije 14,640.000 kron in v oškodnino Avstrijcem in Ogrom 74.278 kron. Ta svota se utegne skrčiti na 2*. Cesar in obnovitev nagodbe z Ogersko. — Cesar je sedaj ob delegacijah v Budimpešti rekel nekemu aktivnemu politiku, da je odločen nasprotnik temu, da bi se raztrgala carinska skupnost obeh državnih polovic. Dostavil je še, da »ako se to zgodi, potem sem zastonj živel svojih 70 let". Skupni državni dolg v Avstriji znaša 5.438,939.759 K, dolg cislitvanske polovice pa še posebej 3.163,516.424 K. Nadalje je skupni neplačani dolg v papirnatih bankovcih v znesku 242 mil. K. — Ce bi pa k temu še prišteli deželne, okrajne in občinske dolgove — bi se nam v glavi zavoljo samih številk pričelo vrteli. »Dzlennlk polskl" je priobčil v šte-vilhah od 6. 7, in 8. t. m. iz peresa pisatelja Ostaszcwski-Baraiiskcga pod naslovom tSlowieney" študijo našem literarnem raz-vitku, ki sega do naših novih časov. Zlasti se bavi s Prešernom. Napisana je ta študija povodom IV. časnikarskrga shoda v Ljubljani, katerega se udeležijo Poljaki v obilnem številu, it, Trutnora poročajo, da se je WoI-fovega shoda v četrtek udeležilo okoli 2000 ljudij. Shod je odobril VVoifovo politiko ter mu izrekel zaupnico, obsodil pa Schčnererja radi rogoviljenja proti Wo!fu. \\olf je rekel, da vstraja v boju do skrajnosti. Štrajk v Ljubljani se nadaljuje. Delavce ki delajo, stražijo orožniki, ali takih delavcev je le malo. Delavci hočejo 10 urni delavnik in zvišanje plače. Poprej, dokler se jim ne ugodi, ne neha štrajk. .Zvezda" na Dunaju priredi jutri zabavni večer s tem vsporedom: i. Pozdrav gosp. predsednika Jakoba Pukla; 2. I. Kocjaučič: .Majnik", poje društveni moški zbor; 3. a) Aug. Huber: »Spomini na Rigi", koncertna fantazija; b) Gra-nado: „EI Turia", valček — igra na citre gospica Marica Luzar; 4. a) Gerbič Fr.: .Sklepala roke si bele"; b) Medved A.: »O zlata doba, srečnih dni", poje tenor šolo g. Pavel Kozina, na glasoviru spremlja gospica Ivana Pire; 5. Stanko Pirnat: »Žalost", poje osmeroglasen društveni mešani zbor; 6. a) Dr. B. lpavic: »Vse mini"; b) I. Žirovnik: »Kukavica", poje Vinko Krušičev mešani kvartet; 7. Anton Hajdrih: »Mladini*, poje društveni moški zbor. Mej posameznimi točkami udarjajo gospodje tamburaši slavnega hrvatskega akademičnega društva »Zvonimir*. —• II.Šaloigra: »Gluh mora biti*. Igrajo gospodje slovenski akademiki oziroma člani slavnega slovenskega akademičnega društva »Slovenija." »Le Jtonvement Macedonlen" se imenuje list, kateri je začel izhajati v Parizu, ter se peča, kakor že povedano v naslovu, z macedonskim gibanjem. Izhaja po dvakrat na mesec. Šef-urednik je Simon Radev, urednik Vladimir Doline. List je, kakor vidimo iz do-poslane nam številke, dobro urejevan ter ima polno poročil iz raznih krajev Macedonije, Srbije in Armenije. Grof Tolstoj in nadvojvoda Frane Ferdinand. —. Praška češka akademija znanosti in umetnosti je sklenila, imenovati največjega ruskega pesnika, grofa Lava Tolstega, svojim zunanjim častnim članom. Toda imenovanja mora potrditi cesar. Prej pa se predlog za imenovanje pošlje pokrovitelju akademije, torej češke znanosti in umetnosti, nadvojvodi prestolonasledniku Francu Ferdinandu v pregled. Nadvojvoda je to pokroviteljstvo podedoval po svojem očetu, torej ni bil imenovan ter ga za pokroviteljstvo nihče ni prosil. Nadvojvoda pokrovitelj pa je ime Tolstega prečrtal, preden je bila lista novih častnih članov predložena cesarju v odobrenje. Češka akademija je hotela počastiti samo sebe, da je imenovala Tolstega svojim častnim članom, kajti s tem je pokazala, da se svoje dolžnosti zaveda. Franc Ferdinand pa misli drugače, tako kakor mislita sv. sinod in ruska vlada s carjem vred. Tolstoj je velik umetnik in tudi vzor kri-stijana, a hkratu neodvisen mislitelj, revolucionar v svojih nazorih, ki pobija stare ideje in domišljavost nekaterih krogov ter pridiguje enakopravnost vseh ljudi, ki so pošteni in delavni. Tolstoj je vzor kristijana, ki živi pošteno, čisto, človekoljubno, pokaže pri vsaki priliki svoje plemenito srce, — a nadvojvoda Franc Ferdinand ga je vzlic temu črtal, saj se mora ravnati po vzgledu sv. sinoda, ki je Tolstega preklel in tudi Gorkega črtal iz liste častnih članov ruske akademije. Tolstoj je revolucijonalec, zato ga avstrijski nadvojvoda ne mara, kar je docela naravno. Tolstoj je mož svobode in napredka, Franc Ferdinand pa pristaš avstrijskih klerjfedc^^projtektor katoliškega Sehulvereina itd. Zato nadvojvoda ni mogel postopati drugače ter mu njegovega čina ni možno zameriti. Zdi se nam pa, da umetnosti in svobode vsi projektorji ne spravijo več s sveta, četudi delajo preko imen umetnikov prvakov še tako debele črte. Mesto_St._Flere_ na otokuJMartinique v Ameriki je uničil vulkan. 25.000 ljudij je poginilo. Bazne vesti. — Dne 12. t. m. se bo vršil v Berolinu shod nemških mest, na katerem nameravajo slovesno protestovati proti novemu carinskemu tarifu. Zastopanih bo okoli 800 mest. — Pri Mavenneville na Francoskem je skočil s tira romarski vlak, 9 oseb je ostalo mrtvih, i l je ranjenih. Narodno gospodarstvo. Izvozni trg. — 18, t. m. se otvori trg, na katerem se oddaja razno sadje in drugo za izvoz. Vse sadje in drugo, ki se pripelje v ta namen v Gorico, se ima peljati takoj na ta trg, kateri bo odprt vsaki dan ob 3. zjutraj. Od 3. do 5. je čas za vaganje, ob 5. pa prične kupčija. Po gostilnah ali kje drugodi se ne sme puščati takega blaga kakor tudi # ne kupčevati pred določenim časom. Kdor to prestopi, plača globo do 200 K, Oddajajo se na trgu prostori stalno in za nekaj časa. Vse drugo se poizve pri tržnem nadzorništvu. Opozarja se vse one, kateri dovažajo sadje, posebno črešnje na trg v Gorici, da je to, kar prinesejo, zrelo, ker drugače jim isto odstranijo ter vržejo proč, kar provzroča veliko škodo. Opozarjajo se na to vsi prizadeti kmetje, da ne bodo trpeli škode sami po nepotrebnem ter ne bodo škodovali na sploh trgovini s sadjem. Mizarska zadruga v Solkanu lepo naprothije. Že koncem 1.1901, je kazala lep vspeh. Razvoj tekom prvih mesecev tega leta po obeča, da bode zadruga do konca 1.1902. vsestranski zagotovljena. Zadružna tvornica na vodno in parno silo se je konečno uredila. Vodstvo tvornice je prevzel domačin mizarski mojster Fran G o m i š č e k, ki se je izvežbal. po odposlencu-mojstru c. kr. tehnologičnega muzeja na Dunaju. Trgovina z vsakovrstnimi mizarskimi izdelki, posebno v Istro in Reko, postaja vedno živahnejša ter je upati, da se ji odpre še tetom tega leta pot v Dalmacijo in Orijent. Le meseca aprila se je prodalo za 21.566 K 81 v blaga, zadružniki so ga izročili za 16.195 K 49 v; prometa je bilo 103.724 K 56 v. Členi vedno še pristopajo ter je želeti, da se v zadrugi zjedinijo vsi obrtniki z lesom cele dežele. Zadnji čas je za to. V Trstu se snuje produktivna zadruga mizarjev, le v trdni zvezi bo mogoča konkurenca! Mlekarska zadruga v Lublnju razpostavi svoje načrte za novo mlekarnico in šolo od 11. do 18. t. m. v občinski pisar-nici v Tolminu, kjer je do 18. dopoldne ulo-žiti pismene ponudbe za zidarska .in mizarska dela. Dela se oddado 18 t. m. najmanj zahtevajočemu zidarskemu in mizarskemu mojstru. _______ MnjiževD ost. .Kuijžniea za mladino* št. 26. je izšla; zdaj je pri knjigovezu. Prinaša jako izbrano berilo za mladino višje skupine, od 10 let više. O »Snskl antologiji* je objavila ugledna »Češka revija* iz peresa dr. Jos. Varaska jako laskavo oceno. — Dcslej smo je prodali še veliko premalo. Stane le 3 K, po pošti 20 v več. Čistilna vo Ja JI 3 jI 0 P „Rea!e" iz vrelcev Mathias, lastnina je toplo priporoCena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke sob, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico: Lekarna G. B. Pontoni. se takoj odda pri »Splošnem kreditnem društvu" v Ljubljani. Plača po dogovoru. Ponudbe naj se vlože najkasneje do 15. maja t. 1. Rimske toplice. Tržič (Monfalcone). Stalna toplina 38°—40°. Doba traja od 15. maja do konec septembra, Zdravijo so posebno bolezni v nogah, rev-matizem, rnkitične in ženske bolezni. Posredovalnica za zakone. Rosno, delikatno, t zagotovilom stroge diskrecije za damo in gospode vsakoga veroizpovedanja, narodnosti, starosti in poklica, Klein, trgovska agentura, Dunaj V. vVehrgasse 11. fireiflBIIBIHIM. R '.Koroški imski vrelec najfinejša planinska kisla voda, izkušena ob vseh nahodlh, posebno otroških, ob slabem prebavljanju, ob boleznih na mehurju in ledvicah. Zaloga: Ed. Foniarl v Gorici Via Vetlurini, Caserroa in v vseh trgovinah z mineralnimi vodami. a eT es n0 -j-^ O i e *« s_ i fi > .=, E. LEBHERZ Gorlea tovarna u ž ig al le priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst >no izvrstne in zanesljive užigalice ¦»- Apollo-** Zahvala. O priliki nenadomestne izgubo našega preljubljenega brata in strica ANTONA ČOŠA, gostilničarja „pri belem zajcu" izrekamo tem potom vsem blagim srcem za izkazana odkritosrčna sočutja svojo najprisrčnejo zahvalo. Posabno zahvaljujemo proč. duhovščino, sorodnike, prijatelje in oddaljene znance, »delavsko : bralno in podporno društvo* ter vse domačine, ki so s svojo prisotnostjo pri pogrebu skazali nepozabnemu ranjkemu zadnjo Čast Gorica, 9. maja 1902. Žalujoči ostali. 06 privil. cifilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Foveraja v Gorici n» Travniku it. 5. ¦W Se dobivajo vsakovrstna moderna sukna kara-garn, piquel lastink, adria, ševjot itd., blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo fako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca. Obleke vsake mode od 3 do 9 let K 240 in više , 9 . 15 , . *50 , i , , , 15 dalje . . , 15-- , vrhne suknje vsake mode.....> 24"— » , , za častilo duhovščino , 28-— „ hlače...............3«— , Kdor nima časa priti v mesto, lahko naroči pismeno za dečke od 3 do 15 let. Od 15 lel naprej se naznani prsno Širino, trebušno Širino, rokavno dolžino in korakno dolžino in kakšne barve obleko svetlo ali temno. To zadostuje za vsako obleko. Kar ne ugaja, se sprejme nazaj. — Uzoree se pošilja na zahtevo prosto. ********L*LL**L* Blag. gosp. Piccoli, lekarnar -LJubljana. Pri nekej gospe j, katera je trpela dolgo časa na nervoznosti, sem vporabljal z izvrstnim vspehom ftfc železnato vino. Prosim torej, pošljite mi nadaljnih lest steklenic imenovanega vina. Dr. L Farber c. kr. štabni zdravnik. Kaštelj Ster. 19. V Gorici, 6. junija 1901. Je v razprodaji v lekarnah v Gorici, Tolminu, na Primorskem, v Trstu, Istri in Dalmaciji a K 2-40 steklenica. 4 ^^*f*##*Y^^*# Milijon dam uporablja »FEEOLIN" Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolinc najboljše lepSalno sredstvo za kožo, lase in zobe! Najnecistejši obra? in najgrše roke dobijo hitro aristokratsko finost in obliko z uporabo »Feeolina". »Feeolin«jeiz42. najplemsnilejih in uajsvežjih zelišč 3estavyeao angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi >Feeo)ina« brez sledu gube in črte na obrazu, zajedee, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« je najboljše čistilno, negovalno in lepšalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zob*. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Cena komada K 1.—, 3 komadom K «'50, 6 komadom K 4.—, 12 komadom K 7.—. Poštnina pri 1 komadu 20 vfn., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzeije 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga ¦.Folth,Dnnaj,vn.,Mariahilferstrasse 38,1 Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr drž. svetnjo N« lvovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetiinjo TT~TT ' Tovarna azornlh telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-Jl, v Pragi nu Smihovu (Praba-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzoraemu prirejevanju sofcolskih %n šolskih telovadnic po najnovejših pripbznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz, je na rupolago mnogo prlporoču-jočih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. JVavadnrjitfprave sosedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. __g Poprava Izvrioje po najnižjih c«naii. T Prva c. kr. avstro-ogerska privil. OVARNA BARV ZA PROČELJA Marol IronsteineF, flunaj šil., irapisfiasse 120. omj- Odlikovana z zlatimi svetinjami. -tm Zalagatelj nadvojv. in knežkih posestnih oskrbništev, civilnih in vojaških oblastev za zgradbe, železnic, rudokopov in plavžev, zidarskih družeb, zidarskih podjetnikov in mojstrov, tovarnarjev in posestnikov. — Barve za pročelja, na katere ne vplivajo vremena, se raztope v apnu ter se razpci-šljajo suhe v prahu v 40 r-zličnih uzorcih a 16 kr. kilogram m ¦višje. Čistost barve se od oljnatih ne razlikuje. 200 fci-on darila za dokaze ponarejanja. — Dopisuje se v slovenskem jeziku Uzorei na p pirju i navodilom zastonj iu franko. Anton Kuštrin z jedilnim blagom Gosposka ulica št. 23 (v lastni hiši). Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega .Luka« po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršic & Valenčie v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke diužbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdrča iz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej. ZaUitaa znamka: SIDRO. LINIMERT. CAPSIGICOIPBS. It RleMerJiv« Mam v Pragi pripoznano kol Izvrstno bol ublažujoce naziio; za ceno 80 h, kron 140 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj so zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orifr. steklenicah z našo zaščitno znamko s »SIDROM« namreč, iz RICHTERJEVI lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Ricfcierjeva lekarna „pri zlatem levi* v PRAGI. EUzabethgrasBe št. 6. m MM l pisalni stroj ..IDEAL" .,ji# Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjal-nem papirju izdela 4—6 iztisov, na kon-ceptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga araerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.) Glavno zastopstvo za Avstro-Dgersko: Dunaj 111.13. Heuntarkt 9. Iščejo se zastopniki za deželo. Srečkanje nepreklicno 19. junija 1902. Loterija gledaliških igralcev (glumačev) 1 glavni dobitek po 50.000 K i ¦ « * : 5000 Is. » » 3000 » 2 glavna dobitka » 2000 ••> 5 dobitkov - 1000 > 10 » » 500 » 20 • » » 200 » 60 » » 100 » 100 * » 50 » 800 » » 2«5 s 3500 , » so.> Srečke po 1 krono priporočajo: 6L Gcntili, V. A. S< na, Mtcliclsliidter & Co. iu A. PincherJte menjalnice v Gorici. Vsi dobitki se izplačujejo od zalagateljev s 10% odbitkom v gotovem denarju. ZX n Za vsakega nekaj!!! se dobi-v zalogi tvrdke ||. ^ovt)\\{ * (gorica, Gosposka ulica Št. 7 prva in edina slovenska trgovina za modno in drugo blago. Najbolje, največjo in najceneje sklad liže vnakovritnoga perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsako velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životnikov (mndereov), solnčnikov, pihalk, dežnikov, blusen, spodnjih kril, divnih okraskov za obleke in vseh potrebščin za vezenje. Priporočevalno najbolje kupova-HSče za gg. šivilje in gg. krojače. Naročila za izdelovanje perila {za gospode) in raodercev po vsaki meri in zahtevi se izvršujejo točno. X. Anton Pečenko Vrtna ulica $ - Via Giardino 8 GORICA priporoča briških, dal matinskih in isterskih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzoree. Cen« zmerne. Petlreiba poiune jLeta 1881. y Gorici ustanovljena tyrdka E. Riessner, y Nnnsla ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC, duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. NaroČila za dežeJo izvršuje tofino in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno Crk na perilo. Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz - Gorica Ozka ulica Št. 1. i Zalogo h-iporoča svojo kleparsko delavnico ter zalogo kleparskih izdelkov za fcnltinjo itd., žlebov vseh vrst za nove stavbe, oziroma preskrblja isie v najkrajšem času. Prevzema naročila za vpeljavo strelovodov, tudi pozlačenih. — Izdeluje pnmpc za voilo. Prireja vpeljavo vode z cevmi vsake vrste. V lastni zalogi ima stroje za žvcpljftuje sodov iz cinkanega železa, Škropilnice proti peronospori ponovljene po Verim rekm sestavi); moliore trn 2iopijanje grozdja raznih sistemov itd. itd. W*- Postrežba točna. —• Cene zmerne. -"•« Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si je pckvaril želodec, bodisi da se je prehladi! ali prenapohul želodec, jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorka ali premrzla jedila, ali sploh neredno živel, taka da trpi na goročici, želodčnem ferču, tiičanju želodce. fe*ken» prenavljanju ali zasllienjtt, bodi priporočeno dobro in izvrstno domače zdravilo, katero je že mnogo let v rabi. To zdravilo je Hubert miricfe.«©w zeliščno vino. Ulrieh-ovo zeliščno vino je napravljeno iz pristnega vina in izvrstnih zdravečih zeii-Jd, | krepi in oživlja želodec-, ozdravi vse želodefiuc bolezni in pospeiuje obnovljenje »veže krvi. i Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, s-e vse želodčne bolezni skoraj takoj ozdravijo. | Ne sme se loraj obotavljati in se mora Že pri glavobolu, riganju, deravtal (zgaga), i napenjanju, bljuvanju taV.oj rabiti. Večkrat izginejo vse te boleztuj, ako človek parkrat "¦'•, omenjen., zeliščno vino. Ai-o se člove' u zapeka in ne more r,a potrebo, culi nekako teanoba, klanje (madron), trčnr, MtrlpHnje, braasenoal, kakor tudi zasedanje krvi v jetrih, vranici in vratnic; (hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi vse to hitro, odpravi ncprebavljivožt in odstrani iz želodca in frev vse nepotrebne iu nerabljive snovi. Medlost, Medosf, pomanjkanje m k dikMuilir^&t^ \ krvi in bolnih jeter. Ako se nima apetita oslabi, a glavobol ia noči prebite brez spanja uplivajo tako nanj, čn začne hirati. Zeliščno vino pomaga zopet, okrepivši životno moč. | Zeliščno vino pospešuje apetit, prebavo in redilvo, pospežš delovanje krvi, pomiri razdražene i živce in obudi veselje do življenja. Vse to dokazujejo mno^e zahvale in pripoznanja. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po gld. 1*50 in 2- - - v lekarnah v Gorici, Kor-mmu Ajelu, Čamplungu, Gradežu, Roroansu, Fiumičelu, Gradišču ob Soči, Ronkah, Ogleju, Tržiča, Ko salu, Vidmu, Paimanovi, Tolminu. Idriji. Ajdovščini, Sežani, Vipavi, Porlogmaru, Trslu itd. kakor tudi po vseh lekarnah cvstro-ogerske monarhije in bližnjih deželah. Lekarna ¦ G. f ristofoietti v Gorici pošilja tri in več steklenic zeliščnega vina po originalnih cenah po vsi Avstriji. ¦B** Opominja se na različne ponaredbe! Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrich-ovo zeliSčno vino. Oojo zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ono obstoji iz; Maiaga vina 450,0, vinskega špirita 100,0, glicerine 100.0, rudečega vina 240,0. soka jerebikovih jagod 150,0, črešnjevega soka mane :-50,0, kopreca, janeža, helenine korenike, araerikanske korenike, korenike svišča in koimeža 10,0. Vse te dele naj se zmeša!