šil Poštnfna plačana v gotonm. Leto XI., št. 144 Ljubljana, torek 24« Iimija 1930 2 4,! VI. 1930 krat,---prilog. Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Iraseratni oddelek: Ljubljana, Prešer* nova ulica 4. — Telefon št. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljuba ljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Konferenca Male antante Odhod naše delegacije — Stališče Rumunife do Male antante je ostalo nespremenjeno — Dnevni red letošnjega zasedanja Beograd, 23. junija, p. Davi je v dveh salonskih vozovi* odpotovala preko Budimpešte v Strbske Plešo na Češkoslovaškem pod predsedstvom zunanjega ministra dr. Marinkoviča, naša delegacija na konferenco Male antante. Poleg ziniamega ministra sta v delegaciji generalni direktor političnega oddelka »unaniega ministrstva Konstantin Fotič Jn osebni tajnik zunanjega ministra Pav-Jovič. Z naso delegacijo sta odpotovala tudi češkoslovaški poslanik dr. Flieder jn rumunski poslanik Filodor. Na kolodvoru so se poslovili od zunanjega ministra dr. Marinkoviča zastopniki beograjskega diplomatskega zbora. Pred odhodom vlaka je zunanji minister drr. Marinkovič sprejel novinarje in jim -odgovarjal na razna vprašanja. Uvodoma je naglasi!, da ne more o tokrat n/. konferenci Male antante dati nikaidih posebnih izjav, ker gre za reden sestanek, kakršni se vrše vsako leto. Na vprašanje, ali bodo najnovejše notranje politične izpremembe v Rumuniji vplivale tudi na zunanjo politiko in na letošnje zasedanje Male antante, je dr. Marinkovič izjavil: »Izpremembe v Rumuniji niso v nobeni zvezi z zunanjo politiko, še manj pa s sestankom Male antante. To je docela rumunska notranja zadeva. Po končani konferenci Male antante bom odpotoval v Bukarešto. Moje potovanje v Bukarešto je bilo dogovorjeno že prej ter 5ma v prvi vrsti namen, da vrnem poset g. Mironescu, ki me Je svoSeeasno posetil v Beogradu, poleg tega pa se bodo v Bukarešti vršili razgovori o raznih zadevah, zlasti o gospodarskih. V Bukarešti bom ostal dva dni, nato pa se vrnem v Beograd.« Beograd, 23. junija. AA. Davi oto 7. je odpotoval jugoslovenski minister za zu-nanje zadeve Marinkovič na konferenco zunanjih ministrov držav Male antante v Štrbskeatv Plesu. V rfegovi odsotnosti ga bo nadomeščal minister brez listnice dr. Kos ta Kuonanudi. Dunaj, 23. jorvija, g. Konference Mate antante prinašajo le redkokdaj kako presenečenj^. Tudi letošnje zasedanje najbrže ne bo prineslo kake senzacije. Da jte by'lo vodistvo rumunske zunanje politike zopet poverjeno Mironescu, govori za to, da tudi nastop kralja Karola v Rumuniji ni iizpremenil smernic Maie antante, čije skupni interes oou-vanja političnega ravnotežja v Evropi se bo razširil na dosedaj zanemarjeno gospodarsko polje. Novinarska Mala antanta Štrbske Plešo, 23. junija, č. Danes dopoldne je bila svečano otvorjena konferenca Male antante tiska. Konferenca bo trajala še jutri, pojutrišnjem pa se prične konferenca zunanjih ministrov. Jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič in rumunski zunanji minister Mironescu bosta dospela jutri zvečer, dočim je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš prišel že včeraj, da sprejme kot domačin svoja tovariša in pozdravi novinarje Male antante. Današnja konferenca Male antante tiska je bila otvorjena s slavnostnim govorom predsednika češkoslovaškega nacionalnega komiteja g. Švihovskega, ki je pozdravil tovariše iz ostalih držav Male antante ter naglašal važnost so-deiovanfja tiska za učvrstitev in vztrajnost miru, kar je glavni cilj Male antante. Seja je trajala ves dan. Štrbske Plešo, 23. 'junija. AA. ČTK poroča: Glavni predmet današnje razprave konference novinarske Male antante je tvorilo vprašanje ustanovitve stalnega centralnega sekretarijata tiska Male antante. Madžarska vlada m restavracija Habsburzanov Madžarska vlada dementira vesti o pripravah za povratek Habsburžanov - Sestanki med člani vlade in voditelji legitimistov Praga, 23. junija. AA. List »Pravo Lidu« objavlja senzacionalno odkritje o nameravani zaroti, ki naj bi omogočila najstarejšemu snu umrlega bivšega avstrijskega cesarja Karla, da zasede madžarski prestol. Budimpešta, 23. junija, s. Madžarski dopisni urad 'javlja: V zadnjem času •razširja glasilo češkoslovaške socialne demokracije »Pravo Lidu« v zvezi z vprašanjem madžarskega kralja razne tendenciozne vesti. Na merodajnem mestu izjavljajo, da so vse govorice in kombinacije, ki so v zvezi z vprašanjem restavracije Habsburžanov, zgolj izmišljotine. Šef madžarske vlade je pri svojem zadnjem posetu v Londonu ponovno izjavil, dSa vprašanje kralja na Madžarskem ni aktualno. Stališče madžarske vlade v tem vprašanju se ra izpremettilo. Kljub temu odločnemu demantfju ma- džarske vlade, ki je bil izdan na pritisk gotovih krogov in v pomirjenje madžarskih sosedov prevladuje med madžarskim prebivalstvom mnenje, da se vlada resno bavi s vprašanjem restavracije Halbsburžanov. Tako se razširjalo med prebivalstvom tudi vesti, da so se vršili v zadnjem času ponovni sestanki med raznimi uglednimi člani madžarske vlade in predstavniki madžarskih legitimistov, na katerih so razpravljali o tem, kako stališče bo zavzela madžarska vtiada po oklicanju polnoletnosti nadvojvode Otona in o tem, da-li ne bi bilo primerno, če bj poskusil ta priti na madžarski prestol na sličen način kakor kralj Karol. Bethlen ni potoval v Rim Budimpešta, 23. junija, s. Na merodajnem mostu se dementira vest »Az Esta«, da je ministrski predsednik grof Bethlen odpotoval iz Londona v Rim. Major Pabst se ne vrne v Avstrijo Izmišljene vesti o preklicu izgona majorja Pabsta — Odločno povelje avstrijskim deželnim glavarjem— Vaugoin odobrava postopanje vlade Dunaj, 23. junrja, d. Po razgovoru štajerskega in tirolskega deželnega glavarja dr. Rintelena in dr. Stumpfa z zveznim kancelarjem doktor Scho-brom, pri katerih sta bila navzoča tudii voditelja Heimvvehra, Rauter in Star-hemberg, so voditelji Heimwehra raznesli po Dunaju in Gradcu vesti, da se bo izgnani major Pabst vrnil vsaj za kratek čas na Tirolsko. Vlada je te vesti takoj demantiraila. Kako so te vesti neosnovane, se lahko vidi iz sledečih dejstev: Se preden ije bil major Pabst izgnan in zapustil Dunaj v letalu, je vlada izdala brzojavno povelje na vse deželne glavarje, da se temu nemškemu zarotniku ne sme dovoliti bivanja v nobenem kraju avstrijskega ozemlja. Tega povelja ne more nihče razveljaviti. Ta odredba še vedno velja in ni niti najmanjšega izgleda zato, da bi jo vlada preklicala. Vzroki za izgon majorja Pabsta so tako tehtni, da ni misliti na njegovo vrnitev. Obtežilnj materijal proti Pabstu tov en sam duh in eno samo telo, ko je opazoval njihove enotne gibe. Ob zaključku naraščajskih prostih vaj so prikorakali skozi glavna vrata češko; slovaški naraščajniki s svojim praporom noseč v rokah plaketo, ki jo je poklonil češkoslovaški naraščaj našemu. Ob priliki sprejema tega spominskega daru, «e je zahvalil v imenu našega naraščaja naraš* čajnik Mirko Rajič s sledečimi besedami: »Dragi bratje! Naše duše so prepolne radosti in oduševljenja ter bratske lju» bežni do vas, naših severnih bratov, ko vas vidimo v naši sredini v objemu veli« ke sokolske družine vseslovanskega sokoU skeca saveza. Naš današnji sestanek naj bo namesto besed dokaz utrditve in obs novitve naše svečane prisege iz težkih dni borb naših in vaših očetov, ko so se bos rili za naše in vaše osvobojenje ter uedis njenje. Vam, ki ste nam najbližji bratje in sinovi naše druge in enako ljubljene domovine, bodi izrečen naš bratski pos zdrav z željo, da poveste vašim bratom, da hočemo braniti slovanstvo na našem jugu kakor boste vi branili slovanstvo na vašem severu.« Ženski naraščaj Po ganljivi manifestaciji bratstva jugoslovenskega in češkoslovaškega naraščaja so zapustili jugoslovenski in češkoslovaški oddelki telpvadišče med burnimi ovacijami občinstva. Tudi odhod je bil odličen in im-pozanten. Niso pa še vsi odšli, že so pri vzhodnih vratih prikorakale v treh kolonah narajščajnice in se razdelile po telovadišču kot trije beli oblaki; razdelile so se najprej v šest in nato v dvanajst kolon. Tudi nastop ženskega naraščaja je bil brezhiben in je izzval burne aplavze. Nastop češkoslovaškega naraščaja Po živahnem maršu so prihiteli skozi glavna vrata češkoslovaški naraščajniki, 250 po številu, oblečeni tudi samo v bele platnene hlačke, sama krasna telesa, kakor modelirana od prvih umetnikov, že njihov nastop je zadivil publiko, njihova telovadba pa je bila naravnost klasična, po sestavi vaj nad vse vzorna.Vaje same so bile sim-bolečnega značaja ter so vedno znova vzbujale spontane ovacije desettisočev gledalcev na tribunah. Pod ovršeni vaji so naraščajniki defilirali s svojim praporom pred Nj. Vel. kraljem, ves čas spremljeni od navdušenih klicev množice. Enako prisrčno so bile pozdravljene češkoslovaške naraščajnice, ki so prikorakale s prožnimi koraki v četverostopih, oblečene v okusne modre telovadne kroje. Vaje, ki so jih izvajale, so bile po splošni sodbi najlepša točka dneva. Kompozicija vaj je pravo umetniško delo. Po naglih, hitro izvedenih obratih prehajajo vaje počasi v zmernejši tempo in delajo vtis lirične pesmi. Občinstvo jim je sledilo med skoro grobnim molkom, zato pa je po končanih vajah izbruhnilo v brezkončen aplavz, ki je trajal ves čas, ko so tudi mlade češke Sokoliče v lahnem pohodu defilirale mimo kraljeve lože ter odšle skozi glavna vrata. Zaključni nastopi Po nastopu češkoslovaškega naraščaja je nastopilo nad 50 vrst jugcslovenskih nara-ščajnikov in naraščajnic na orodni telovadbi, ki je bila prava pesem mišic In prava manifestacija tihega dela. izvršenega po vzgojiteljih te sokolske mladine v dolgih urah napornega vežbanja v telovadnicah in na letnih telovadiščih. Po zaključku orodne telovadbe je prikorakala na telovadišče močna skupina naraščaja iz Gline, ki je izvajala vajo »Sokolski prisega«. Vaja se je končala s simbolično sliko, v kateri eo vsi naraščajniki z rokami na srcu prisegali zvestobo kralju, domovini in Sokolstvu. Končno je sledil nastop moškega naraščaja reškosušaške župe, ki je prikorakal % vojaško umerjenimi koraki s karabinkami na ramenih. Po lepo izvedeni razvrstitvi so pričeli mladi junaki e Sušaka svoje vaja s karabinkami in izzvali izredno navdušenje občinstva. Dečki so izvajali vaje nadvse vzorno ter eo nato med vzklikanjem množice defilirali mimo kraljeve lože v kateri jim je kralj z veselim nasmehom odzdravljal. Razhod Po končanem javnem nastopu Je sokolski naraščaj v vzornem redu zapustil telovadišče in v večjih in manjših skupinah odkorakal v taborišča in prenočišča. Vojvodinci in Šu-madinci so še tekom večera odpotovali na svoje domove, oddaljenejša župe pa so ostala preko noči v Beogradu in so tekom današnjega dne odpotovali na vse strani. Naraščajniki iz dravske banovine so ostali še ves dan v Beogradu, da ei ogledajo meeto in okolico zvečer pa so odpotovali domov ia prispejo jutri zjutraj ob 8.50 v Ljubljano. Del češkoslovaškega naraščaja je odpotoval einoči na Plitvička jezera, drugI del pa potuje s slovenskim naraščajem na Bled in druga slovenska letovišča. Vse nepozabne naraščajske prireditve so potekle ob vzorni disciplini sokolske mladine v najlepšem redu, brez veake nezgode in brez najmanjšega incidenta. 9 Slovansko sokolsko prvenstvo Beograd, 23. junija, p. Že ob 7. zjutraj se je pričelo na sokolskem stadionu teki movanje za vseslovansko sokolsko prvens stvo. V tekmovanju sodeluje 15 Jugoslo« venov, 10 Čehoslovakov in 1 Poljak. Tek« me so zelo napete in zanimive ter jim prisostvuje velika množica občinstva. Današnje tekmovanje je trajalo od 7. zjutraj nepretrgoma do 4. popoldne, na« daljevalo pa se bo jutri. Danes so se vr« šile tekme v telovadbi na orodju, jutri pa pridejo na vrsto razne lahkoatletske pas noge kakor skakanje, tekanje, metanje krogle itd. Tekme v orodni telovadbi se vrše tako, da mora vsak tekmovalec izva* jati eno vajo, predpisano od vseslovan* skega sokolskega saveza, eno pa po prosti izbiri. Maksimalna ocena je 30 točk za vsako orodje. Pri današnjih tekmah so bili doseženi naslednji rezultati: Vaje na konju: Inž. Effenberger in Loef* ler (ČSR) vsak po 29.85 točk, Gajdoš (CSR) 29.70, Primožič (J) 29.50. Vaje na drogu: Štukelj (J) 29.80, Loef* ler (CSR) 29.60, Primožič (J) 29.55, Šuk* čik (ČSR) 29.10 Tekme na bradlji: Štukelj (J) 29.7, Šuk* čik (ČSR) 29.6. Gajdoš (ČSR) 28.9, Pri* mo/ič (J) in Male (ČSR) 28.6. Vaje na krogih: Loefler (ČSR) 29.95, Štukelj (J) 29.90, Gajdoš (ČSR) 29.90. E i* fenbcrger in Šukčik (ČSR) 29.85. Maie (ČSR) 29.75. Po skupnem stanju točk je dobil pri današnjih tekmah Štukelj (J) 146.45, Gai* d oš (ČSR) 146.40, Loefler (ČSR) 145.70, Šukčik (ČSR) 145.20, Primožič (J) 14175. in Effenberger (ČSR) 144.40. Prihod čsi. letalcev i Prevedbe pri banski opravi Zagreb. 23. iuniia n. Jutri ob 10. dopoldne prileti v Zagreb iz Prase. Brna. Bratislave in Plzna 7 češkoslovaških športnih letal, ki so last češkoslovaških Aeroklubov. Ta letala so namenjena v Beograd, kier bo 28. in 29. t. m. zlet športnih letal Male antante in Poljske. Češkoslovaški letalci ostanejo v Za.grpbu do srede ziufrai. ko bodo nadaljevali pot v Beograd. Za sore-iem teh letal ie bil organiziran danes v Zagrebu poseben odbor uglednih oseb iz zagrebškega meščanstva ter članov češkoslovaške koloaiie v Zagrebu. Prihod poljske sokoiske delegacije Beograd. 23. junija D. Dava ie prispela v Beograd dele.gac;ia poljskih Sokolov. Skupno .ie prišlo 13 članic in 36 članov, ki se bodo udeležili tud1; iavnega nastopa ob priliki glavnih ve»okolsk;h zlstnih dni. Slovansko Sokolstvo skozi Maribor V sredo pridejo Lužiški Srbi, v četrtek šest vlakov češkoslovaškega Sokolstva, poseben vlak Bafjovih nameščencev — Priprave za sprejem v Mariboru slovaških Sokolov v Mariboru v četrtek 26. t. m. skoro ves popoldan, t. j. od 1222 do nekako 16. ure. Maribor. 23. iuindja Ta teden bo doživel Maribor največjo slovansko manifestacijo po prevratu. Čeprav bi imel; češkoslovaški Sckoii mnogo krajšo pot na zlet v Beogradu preko Madžarske. se vendar peljejo večinoma vs>i preko Avstrije skozi obmejni Maribor v Beograd. Razni posamezni odličneiš; zastopniki s severa pa prihajajo že vsak dan s praškrn brzovlakom skozi Maribor. GLAVNI SPREJEMNI DNEVI pa bodo v Mariboru v sredo, četrtek in petek. 25.. 26. in 27. junija. Najprej pridejo Lužiško-srbskii Sokoli, katerih se pripelje v sredo 25. junija s praškim brzovlakom ob 13.5S skupno 35. V Mariboru ostanejo Lužiški Srb; samo 25 minut do odhoda zagrebškega brzovlaka v Beograd. Mariborski Sokol in Jčliga bosta mile goste ofi-cielno sprejela na kolodvoru, kamor naj pride tudi drugo mariborsko občinstvo v čim večjem številu. V Mariboru bo pripravljen za goste poseben vagon, s katerim bodo nadaljevali vožnjo v Beograd. Tud; zastopnik Saveza pride k sprejemu Lužiških Srbov v Maribor. Glavni sprejemni dan slovanskega Sokolstva v Mariboru Pa bo v četrtek 26. iuniia. ko se pripelieio češkoslovaški Sokoli. Pripeljejo se v petih vlakih, in sicer: prvi vlak oh 12.22 uri. odhod ob 12.45: drugi ob 12.47 uri. odhod ob 13.20: tretji ob 14.22 uri odhod ob 14.52: četrti ob 15.34 uri. odhod ob 16. Prihod petega in naibrž še šestega vlaka še ni natančno znan. Povprečno bo imel vsak vlak pol ure postanka v Mariboru. tako da se bo vršil sprejem eeško- To bo za jugoslovenski Maribor zgodovinski dan in moralna dolžnost vseli Mariborčanov ie. da vsakdo po svoiih močeh pripomore k čim veličastneiši reprezentaciii obmejnega Maribora, jugoslovenskega Sokolstva in države kraljevine Jugoslavije pred Češkoslovaško Na ta dan naj nihče ne misil; meda na vročino ah' da bi mu bila pretežka žrtev v svojem poklicu, če bo moral žrtvovat.; nekaj ur. da bomo mogli prihod vsakega češkoslovaškega vlaka pozdravit; z isto svežo iskrenostjo kakršno bi si želelo mi sami. ako bi se nas Pripeljalo k sokolskim slavnosten na češkoslovaško toliko, kot nas bo obiskalo Čehosiovakov. V četrtek 26. junija se pripeljejo s posebnim vlakom ob 23.10 nameščenci tovarnarja Bat'.ia. ki bodo po zletu s s-v-aiin posebnim vlakom obiskali tud; morje. Že v sredo Pa prileti v Maribor s svojem osebnim letalom sam tovarnar Bat'a. ki namerava v Mariboru znatno povečati svojo podružnico. Prihod poljskih Sokolov še ni toano znan. bržčas na se oropelietio tudi v četrtek z dunajskim brzovlakom ob 14.. ta.ko da bomo takrat poleg Čehoslovakov sprejeli tudi drage nam poljske Sokole. Na ko-lodvoru bo ves popoldan i.gra.]a godba. Vabimo Pa tudi ostalo občinstvo, da na vsaj poti ob železniški progi okrasi hiše z zastavami in tudi železniške oostaie ter Ha prihitii k vlakom Pozdravljat slovansko Sokolstvo. Odličen finančni strokovnjak v Beogradu Včeraj je prispel v Beograd finančni svetovalec Poljske, bivši pomočnik ministra Zedinjenih držav Charles Dewey, da prouči gospodarski položaj Jugoslavije. Beograd, 23. junija, č. Semkaj je dospel z brzovlakom z Dunaja Charles S. Dewey, finančni svetovalec poKske vlade in bivši pomočnik finančnega ministra Zedinjenih držav Severne Amerike. Dewey je eden najbolj znanih ameriških finančnih strokovnjakov za Srednjo- Evropo. Po dovršenih študijah na univerzi v Yaki 1. 1904 se je posvetil gospodarstvu in upravi velikega posestva, fl. 1917 pa je stopil v vojsko in služil kot poročnik v ameriški mornarici do 1. 1919. Od 1. 1920 dk> 1. 1924 je bil podpredsednik Nordstern Trust Gompany v Gliicagu, v času ministrovanja Melona pa jc bil od I. 1924 do 1927 prvi pomočnik finančnega ministra ameriške Unije. Na tem mestu se je bavil zlasti z bančnimi in finančnimi vprašanji ter reformami v poljedelskem finančnem sistemu Zedinjenih držav. Nekaj časa je bil tudi blagajnik Rdečega križa Zedinjenih držav, o čigar nalogah in organizaciji je spisal več knjig. L. 1927 je prevzel mesto finančnega svetovalca poljske vlade in člana odfbo-ra poljske Narodne banke. V času, ko je bival na oPljskem, se je zanimal za gospodarske in finančne razmere vse Srednje Evrope. V tem času je obiskal tudi vse srednje evropske države ter je sedaj došel iz Bukarešte v našo državo, da se osebno prepriča o našem gospodarskem in finančnem položaju. Dewey se je po svojem prihodu v Beograd vpisal v dvorno knjigo, nato pa je bil sprejet od ministra dr. Kumanudi->a. Obliulbfl je. da bo čez dva dni podal zastopnikom domačega in tujega tiska izjavo o svojih vtisih in informacijah, kj jih je dobil v Beogradu od merodaj-nih krogov. Trgovinska pogajanja med Bolgarijo in Grčijo Sofija. 23. junija č. «Demokratičeski Zgo-vor: je objavil uvodnik, v katerem piše o pomenu greko-bolgarskih trgovinskih poga. janj, ki jih bo zaipočel v imenu Bolgarije njen poslanik v Atenah Kjuse Ivanov. V članku se poudarja velik pomen solunskega pristanišča za izhod Bolgarije preko grškega ozemlja na morje. List poudarja, da bi ta izhod ter zveza bolgarskih železnic z grškimi v Solunu mnogo koristila obema državama. Dodaja pa. da Bolgarija res še nima finančnih ere/stev za dograditev take železnice in zato vprašanje za enkrat še ne bo prišlo v program trgovinskih pogajanj nipd Bolgarijo in Grčijo. »Demokratiče-ski Zgovor« izraža upanje, da bo tudi za kiju ri-tev teh pogajanj, ki imajo rešiti mnoga važna vprašanja v korist obeh držav. Aretacije makedonstvuju- w»| ri f* scih v bofiji Soiiia. 23. iuniija č. V preteki; nn prejšnji nooi je bilo pri policijski raciji aretiranih veliko število članov makedonske organizacije v Sofiji; in obmejnih krai;h. Listi spravljajo te racije v zvezo z niškim atentatom ter trdijo, da bodo vsi aretiranci deportirani v kraie ob obali črnega morja. Med njimi se nahajata tud,; znana voditelja Kušev in Gerasimov. Raciie so bile izvedene na podlagi podrobnega dogovora in sporazuma med notranjim voj- nim ministrom im poveljnikom sofijske gar-niziiie. ki so imeli med seboj zelo živahna posvetovanja. , Največja angleška motorna ladja London, 23. junija. AA. Danes popoldne bo prispela iz Merseyja v Belfast največja angleška motorna ladja družbe New White Star Line »Britanic«, ki bo nastopila prihodnjo soboto svoje prvo potovanje iz Li-verpoola v Newyork. »Britanic« je peta ladja, ki ima Dieselove motorje. »Britanic« je 680 čevljev dolg z brutto tonažo 27.000 ton. Herriot kritizira francoske socialiste Belford, 23. junija. AA. Lvonski župan Herriot je imel pomemben govor, v kate* rem je hvalil življcnsko sposobnost radi« kalne stranke. V zvezi s tem je nato kri« tiziral sklepe socijalističncga kongresa v Bordeauxu. Proslava tisočletnice islandskega parlamenta London, 23. junija. AA. V soboto se je odpeljala z angleško vojno ladjo »Lod* ney« iz Rothesayja v Reykjavik deputaci* ja obeh zbornic, ki se bo udeležila slavja tisočletnice islandskega parlamenta. Prisostvovalo bo slavnosti še pet drugih angleških vojnih ladij in več parnikov s turisti. Slavja se bodo udeležili danska kraljeva dvojica, švedski prestolonaslednik in druge odlične osebnosti. Proti Islandi* ji sta odleteli dve angleški letal' najno* vejšega tipa. Vsako letalo je težko 20 ton in ima prostora za 3 častnike in 6 mož. Razen prostora za veliko množino živil, vode in 1000 galon kuriva ima vsako Ic* talo brezžično postajo. Kongres Penklubov Varšava, 23. junija. AA. Snoči je poljski Penklub priredil banket na čast udeležencev kongresa Pen-klubov. Med povabljenimi gosti so bili - minister za zunanje zadeve grof Zaleski, min. prosvete Červinski, pomočnik min. za zun. zadeve Visocki, člani diplomatskega zbora ter mnoge druge ugledne osebnosti. Na banketu so med drugimi govorili angleški delegat Gals-worthy, francoski odposlanec Romain Rol-land, nemški delegat dr. Kuhne in avstrijski odposlanec Urbanicki. Prekoafriški polet švedskega letalca Stockholm, 23. junija. AA. Letalec Andrej Goesta je ravnokar dovršil polet iz Stockholma v Capetown in nazaj. Beograd, 23. junija, p. Današnje »Službene Novine« objavljajo ukaz -ministra notranjih zadev o prevedbi naslednjih uradnikov pri dravski banski upravi v Ljubljani v resor notranjega ministrstva: tajnik gradbene direkcije v Ljubljani dr. Stanko Novak za tajnika banske uprave; šef knjigovodstva gradbene direkcije v Ljubljani Fran Ahčiri za pomožnega tajnika banske uprave; za upravnega pisarniškega uradnika banske uprave Marfia Poto-kar, arhivska uradnica bivše ljubljanske oblasti; za pomožnega tajnika banske uprave Aileksander Kuharic in Ivan Metliha-r, dosedaj uradnika oddelka za socialno politiko: ža upravnega pisarniškega uradnika Ignac Z ma, desedaj pri prosvetnem oddelku. Premestitve v upravni skžbi Beograd, 23. junija. AA. Z odlokom ministra notranjih del in predsednika vla* de generala Petra Živkoviča so preme, ščeni: Franjo A. Vcrbič, višji pristav sresfce* ga načelstva ljubljanskega sreza. h kras Ijevski banski upravi dravske banovine v Is7; Franc Šink. pristav kraljevske banske uprave dravske banovine, k sreskemu naj čelstvu ljubljanskega sreza v 1-8: Otmar Skale, pristav zreškega načelstva v Novem mestu, k sreskemu načelstvu v Litiji v L8; Štefan Pernar, politično*upravni priprav« nik kr. banske irorave dravske banovfne, k sreskemu načelstvu v Novem mestu v 1*8: Boris Modrijan, politično imravnf pri/ nravnik sreskega načelstva v Ljubljani, h kr. banski unravi dravske banovine v L*. Beograd, 23. Junija. AA. Z ukazom NJ. Ve!, kralja jc bila na predlog ministra za gradbe sprejeta ostavka na državno služ. bo, ki jo ie vložil Radojko Milivojevirf tehnični višji pristav ministrstva za grad« be v L6. »vania v Rtfstm službi Beograd, 23. junija, p. V poštni službi so imenovani za poštne brzojavne uradnike 2-4 Janko Kavčič in Ljubica Fajdiga, dosedaj poštna pripravnica v Ljubljani, Mara Pengal, Mara Hafner, Roza Ludman, Vera Urbančič, Ivan Vole, Zdenko Vehovar, Ivan Poliarc, Kazimir Stupar, vsi pri pošti Ljubljana I; Janez Golrnan v Ptuju, Ludvima Spil v Mokronogu, Roza Smerdu v Tržiču, Viktorija Skvarča in Fran Kolar v Mariboru in Marija Prazn.k v Slov. Bistrici. Za telefoniste v 3-3 so imenovani Lovro Brač v Škot j i Loki, Marija Korošec v Tržiču, Marija Kurbus v Rogaški Slatini, Ljudmila Švajger v Ljubljani in Mila Vald v Krškem. Za arhivska uradnika 3-3 sta imenovana Pavel Peter man na Jeseicaa, JEdo V uličic v Ljubljani, za poštega mampulanta 3-3 Geza Ver v Križevcih. Tragična smrt Zagreb, 23. junija, n. Včeraj dopoldne je doletela tragična smrt 21 letnega slaščičarskega pomočnika v »'Narodni kavarni« Marka Fosa. Za 4. popoldne je imel napovedan sestanek s svojim deMetom na Vukovački cesti, ko je nenadoma nastalo neurje, pred katerim se je zatekel z dežnikom pod neki kostanj. V tem času pa je udarila strela v drevo im ubila mladeniča. Njegovo dekle, ki je kuharica v bližnji vili pri dr. Cuculiču. je izpovedala, da je imela za 4. popoldne dogovorjen z njim sestanek na istem mestu. Zaradi neurja je ostala doma in čakala, da bi ponehal naliv, nakar ?e nameravala oditi na sestanek. Ako bi šla nekoliko prej od doma. bi bržkone tudi njo doletela ista usoda. Samomor llletnega dečka po obhajilu Koprivnica. 23. »unija n. Včerai dopoldne ie 11-letn; učenec 3. razreda osnovne šole Pavel Lukašič odšel k spovedi :n obhajilu. Stojim tovarišem ie deial. da se bo po obhajilu ubil. Tovariši so se mu rosah, misleč, da se samo šali. Ko Pa ie deček prišel iz cerkve domov, ie vzel revolver svoiega očima ter se ustrelil v srce. Obležal ie mrtov. Pustil ie pismo materi, v katerem govori, kai ga ie prignalo k usodnemu koraku. Zdi se, da so bile vzrok družinske razmere, ker n,i rmel več pravega očeta, temveč očima. Na potu k birmi smrtno ponesrečila Split. 23. junija č. Včeraj zjutraj je 45 letna Ankica Zelič hotela odvesti svojo hčerko k birmi. Pri odhodu iz hiše se je na stopnicah namenila na trhlo ograjo, ki se je zlomila, zaradi česar je padla dva metra globoko ter obležala na mestu mrtva. Nove cigarete Beograd, 23. junija. AA. Te dni je uprava državnih monopolov dala v Beogradu v promet novo vrsto cigaret, ki se bodo imenovale »Vrbas«. Te cigarete bodo v juliju m avgustu izročene v promet tudi po ostalih krajih naše države. Nove cigarete bodo prodajali po 4 Din za škatlico z 10 komadi. Nadalje so že izročene v promet cigarete »Drina« v škatlicah po 20 komadov, kakor so doslej prodajali cigarete »Vardar«. Prvo letalo na progi Praga—Sušak Praga. 23. junija n. Danes ob pol 4 popoldne je priletelo iz Bratislave češkoslovaško letalo, ki vzipostavlja zračno progo Fra-sa-Bratislava-Zacreb-Suša.k. Letalo je tipa Foker s šestimi sedeži. Z njim so prispeli štirje Čehoslovaki, dva inž?njer;a r.i "va pilota. Sprejeli so jih zastopniki zagrebškega Aerokluba ler vojske. Pokrajinsko lice Maribora Drava, Pohorje, Kozjak m Shm;n= ske gorice, Dravska dofiaa in Dravsko polje, z drugimi besed#ai povedano, sveže vode, hladne sapice in zeleni gozdovi, s težjimi grozdi obloženi trsi | in sadonosniki, njive, polja, liyade -fravniki, to so epitheta ©rnantia po« krajine okoli mesta Maribora", pravo potrj-ajinsko lice tega dragega nam me= sta. Brez njih, ki segajo s svojimi zvoki v tako' davne čase, si mesta, pa naj bo njegovo blagodoneče ime šc tako ml* do,-kar ntisfiti ne tnoffemo. In narobe! Brž, ko ciljaš ime one reke in onega gorovja, ime onih goric, ouc doline in ravnine, imaš .obenem pred seboj tudi sliko tega mesta. * ^ Razposajena in poskočna, včasih cč» lo hudobna in brezsrčna, sc bliža' Dra* va Mariborski poi-rajini. Malo nad Kamnico, tam kjer se dviga na njenem levem bregu Vražja pe^, srdito drvi in rohni še enkrat, zadnjikrat, skozi ostre čeri in peči; potem pa se takoj vleže njena notranja silovitost. Ob krasnem pogledu na Pohorje na destri strani, na zadnje izrastke Kozjaka, na^ Kamnico in njeno lepo ccrkcv na levi strani, po=> tem pa ob razgledu na dolgo vrsto sa* mih predstraž Slovenskih goric,- na Kalvarijo s kapclico sv. Barbare, na Piramido s kapelico Sv. Ane in s rim gradiščem, na Stolni vrh in Melj> ski hrib, se za trenutek ustavi, odpo* čije in umiri, kot da bi slutila, da se bliža mestu, leremu mestu. Potem pa kmalu razdeli vse' svoje vode v dva ši; roka rokava, ki se združita šele, ko sta s svojimi valovi več kot 1 km dolgo objemala in poljubovala prekrasen otok »Mariborski«. Stari sv. Bolfenk, ki še vedno biva. dasi sc mu je cerkev že davno porušila, na prvem pohor* skem vrhu, odkoder vidi baš na sredi* no tega otoka, sc mora pač čuditi, kaj vse se na njem sedaj godi. S trodelno dolgo fronto, v sredi s krasno veran* do, na obeh straneh pa z dolgo vrsto kabin in oblačilnic, spredaj pa z veli« kimi bazeni, lesketajočimi se kakor Parski mramor. jc, obdano od lipove* ga cvetja in od hladne sence starodav* nih bukev, nastalo kopališče, kakršne* ga s takim solnčnim sijajem, s takšno okolico, v takšni pokrajini, na otoku sredi reke pač ne zmore ne cela naša država, niti cela srednja Evropa. Čimbolj se bliža Drava mestu, tem* bolj se niža njen levi breg, tembolj raste kvišku oni na desni strani; ona pa se vali počasi, resno in dostejan* stveno skozi mesto; zdi se. da stoji in si ogleduje prekrasni prizor. Le tam, kjer jo motijo debeli, kameniti stebri gornje »Brvi«, monumentalnega dr* žavnega in železniškega moztu, vidiš, da sc nejevoljno nomika dalie: pa tudi globoko izpodjedeni desni breg. nad katerim žde Studenci z razpadajočo cerkvijo sv. Jožefa in sv. Magdalene, razdeva njeno skrito moč in silo. Na nizkem levem bregu, pod zaščito nek' danjega mestnega zidu in stolpa pri mariborskih »Benetkah«, pristajajo ob »Pristanu« zarjaveli pohorski spla* varji, ki skupaj z Dravo, večno njej in njeni sili hvaležni, na svojih splavih zaouščajo mesto na dolgi in veseli vožnji v osrčic naše države. Novodobni Maribor datira pravza* prav od onega časa, ko sta bili skozi njega speljani južna in koroška želez* mica. oKt trgovski emporii. kot obrtniško in industrijsko središče s števil* nim uradništvom, z močno garnizijo in z vsemi srednjimi šolami se je od tedaj začel širiti na vse strani. Čc je tudi vojna doba širjenje zazidanega mestnega ozemlja mimogrede ustavila, pa se je zato v zadnjih letih, odkar je ■mesto postalo naše, stopnjevalo tembolj od leta do leta. ko so celi novi kompleksi novih vil in vilam podob* nih hiš nastali takorekoc čez noč. Ob levem bregu Drave navzdol v smeri proti Št. Petru se je raztegnilo, do kamor se je sploh raztegniti moglo: obširni, nekdaj prodnati svet med reko in vznožjem Stolnega vrha tja do Mcljskcga. hriba je sedaj ves zazidan po lepih mestnih hišah, tovar« nah, železniških napravah in magazi* nih. Stari orehi, ki so temu delu dali sedaj napol pozabljeno ime »Orešjc«, so sicer že vsi strohneli in duhteče »Orcšje« se je moralo umakniti suhe* mu Melju, ali lepe poti, v katere pre* hajajo komaj vidno tod mestne ulice, te mahoma povedejo iz mesetnega šu* ma po ozkih dolcih in grupah na Stol* ni in Meljski vrh, ki sta na straneh, obrnjeni proti mestu in jugu. od noge do glave pokrita z vinogradi, travniki in gozdički, izmed katerih se tu pa tam svetijo beli zidovi kake gosposke hiše in viničarije. Tam, kjer ši na kra* ju sedanjega Melja in obenem mest* nega pomerja, je začetek Mariborskih »Termopil«; na eni strani razrito in divje romantično raztrgano pobočje Meljskcga hriba, ki vertikalno pada ka* kor Triglavska stena, da ne more preko nje nc navzgor ne navzdol no« bena človeška noga; na drugi strani pa Drava, ki dela velik ovinek in tvo* ri širok veletok, miren, resen, komaj se zibajoč, da izgleda kakor morski zaliv; med obema pa, med hribom in vodo, pa samo toliko prostora, da more komaj okrajna cesta skozi, ved* no trepetajoč, da jo zasujejo skale in pečine, ki vise nad njo. Toda hitro se oddahne in pomiri. Svet se razširi, zrak se razčisti; brž stojiš v novem svetu. V prijetnem objemu božajočiH Dravskih valov se smehlja lep, velik otok, ves porasel z drevjem in grmov« jem, ogrnjen s pajčolanom mične slo* venske pravljice o zakleti kraljičini, obrnem prikladno zatočišče in prista* nišče za one ribice, ki grešijo proti posvetnim zakonom sv. Petra, pogla« varja vseh ribičev. Kdor hoče vedeti in videti, kaj je Št. Peter in južni del mariborske pokrajine, se mora vspeti po strmih stopnicah z zidanimi posta« jami križevega pota mimo visokih to« polov na »Gorco«. Vrh nje stoji cer« •>ftvica, daleč na okoli vidna; okoli nje - pa spe prijetno spanje in se solnčijo na solnčni vinorodni gorici vsi, koli« kor so jih dosedaj znosili semkaj iz Št. Petra, iz Hrence, iz Celestine, iz Vodol in iz Kamenščaka. Zidu niso zgradili okoli tega pokopališča; zato ;se vidi daleč po bližnjem svetu. Gle* daš vinograde, gorice, Dravo, širno s Dravsko polje;, v ozadju temnozeleno Pohorje s sanjajočo »Poštelo«; bolj ria desno veliki del mesta, skozi katero je potegnjen srebrn trak, Drava; ro* dovitna Dravska dolina, obrobljena od Pohorja in Kozjaka; sredi nje vrh zasute gore, slovensko Kalvarijo, na južni strani z vinogradi, na severni s temnimi gozdički pokrito; za njo vročekrvne pekrske gorice, Limbuš in zadnje ostanke nekdaj znamenitega »Dravskega gozda«. Pa če se obrneš bolj na levo. vidiš Paški Kozjak, Ste* nico, Koniiško goro, Boč, Haloze in velik del 'Slovenskih goric z gradom Vurbergom, pa tudi oni vinski breg, preko katerega bo v kratkem otvor* jena avtomobilska cesta, ki bo po najbližji in najzanimivejši poti vozila Mariborčane od Dravskih bregov v središče Slovenskih goric. Kaj omejen in ozek jc prostor med D M vin o strugo in med strmimi gori* cami, ki se vlečejo od Kamnice preko Kalvarije in Piramide do Skalnega vrha; ni čuda torej, da povsod, kjer jc le mogoče, sili mesto v Slovenske gorice. To medsebojno objemanje je tako tesno, da je težko ločiti in raz« brati, kje neha mesto in kje da pričenja okoliški svet, ki se je do dandanes zna! obdržati takorekoc v sredini našega Maribora. Trije ribnU ki. v saniavi legi med visečimi vinc* gradi, nudeč poleti najlepšo priliko za veslanje, po zimi pa za vsakovrstni zimski šport, oddajajo svoje odvisne vode po tajno žuborečem potočku Dravi; in tako hite njihove vode sre« di skozi stari mestni drevored; a predno se od njega poslove, sc zbero še enkrat v lepo zaokroženem ribnik :;u, sredi katerega je napravljen ume* n otočič z gostim šašem in skalov« jem; kaj prijetno skrivališče in vali« šče številnih račk in dveh belih labu* dov, ki sc skupno z dvema starima topoloma vsi zrcalijo v sinjih ribniko* vih vodah. Na drugem koncu mest= nega parka, ki meji na severu na smejoče se gorice, na jugu pa na res* ne poteze srednjih šol in višjih ura* dov, se dviga nad drugim, novim po* točkom najljubše sprehajališče Mari* borčanov, Kalvarija s cerkvico sv. Barbare. Na siva", izpodprani skali, ki tvori majhno planico, stoji cerkvica, pozdravljajoč ono na Pekrski Kalva« riji. Od vznožja do skale segajo kras* no urejeni vinogradi; na nasprotnem pobrežju pa, kjer vodijo v vijugah skozi smrečji hlad poti in steze sem gori, vlada mir in tema senčnatega gozda s šumenjem globoko zaritega potočka in z glasnim ptičjim petjem zlita v en sam prekrasen slavospev. Močno ti odmeva v duši in srcu, če, sedeč na klopici pred kapelico, strmeč pregleduješ to prelestno pestro sliko, ki jo je božja roka z vidno naklonje* nostjo in milostjo ustvarila v tem se* vernem predelu naše domovine. Koz« jak od vzhoda do zahoda, Pohorje od zahoda do vzhoda, v ozadju koroške« ga kralja Matjaža grad, Peca, tvorijo tej sliki zlat okvir in ob enem nepre* stopen obrambni zid za vsakogar, ki bi se polakomnil tega našega zaklada. Kajti zaklad brez primere je slika, ki jo imaš pred iabe. Mesto na obeh bregovih Drave; sredi njega ponosni Narodni dom, kjer se je rodil jugo« slovanski Maribor; Dravska dolina, razširjajoč se začenši pri Talski peči in Janjževcm vrhu vedno bolj in bolj. dokler se ne razširi v širno Dravsko polje, obrobljena na Pohorskem in Kozjaškcm vznožju ravnotako kakor na zapadnih brežuljkih Slov. goric z vinogradi; v ravnini pa posejana z večjimi in manjšimi vasmi brez konca in kraja;- obširna polja, vmes temni gozdovi, da se številne bele cerkvice vidijo še razločne jc in še del j; tu pa tam kaka tovarna, priča novega duha in novega napredka. Nad vsem tem pa sinje nebo, ki rosi nebeški blago« slov na polje, vinograde in zelene gozdove in ljubo zdravje na celo po« krajino, to je pokrajinsko lice našega jugoslovanskega Maribora. __Dr. Fr. Mišič Turati o fašizmu Bologna, 23. junija, s. Generalni tajnik fašistične stranke Turati je imel včeraj govor, v katerem je poudarjal med dru* gim naslednje: Ako mora Italija danes premostiti razne težkoče, so te težkoče v inozemstvu še večje. Danes gledajo na Rim iz Berlina, Londona in Pariza, ker prihaja iz Rima luč civilizacije, ki je od fašizma dobila svoje ime in ki črpa svoje moči z rimskih tradipij. Mi smo v resnici nov narod civilizacije in pravice. Zato so proti nam naperjene sanje gotovih ljudi zelo varljive. Naj vsi ti vedo, da se bo* mo znali vzdržati ter braniti svoje tradi* cije in slavo. Hmeljski trg žatec, 23. junija, h. Tendenca mirna. Povpraševanje skoraj nobeno. Cene 675 do 750 Kč. VREMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved za torek: Zeloitoplo. vedno večja možnost neviht. »i listin1!, prevezam z zlato vrvico, ki so jo v nedelio pred slavnostnim v zidanjem v gradnjo nove šole podpisali številno zbrani predstavniki in zastopniki. Dan je bil scinčen. vroč. Zbrala se je vsa fara, prišlo ie mnogo okoličanov, Lesce so bile v zastavah. Že davno pred pričetkom slovesnosti so se liudie zbirali na krasno izbranem stavbišču. k.ier pod rekami Plem-l.jevih zidarjev našlo raste iz tal novo moderno šolsko poslopje. Beton temeljev se .ie čvrsto zajede! v peščeno zemljo, pri-fžčie ie dograjeno v celoti 'n že kaže nai-smotrenejši rasapored prostorov. Ne štiri, temveč šestrazredna bo nova šola. velika dvorana v suterenu bo služila ne samo običairim šolskim in drugrin prireditvam, marveč tudi gospodinjskim tečajem jn kmet.sk; nadaljevalni šoli. Še v ostrešiu bo prostora za rokotvom''' pouk in uvedena bo stalna obrtno-nadaljevalna šola. V ce-Irti bo torei nova leska šola v arhitefcto-ničnem kakor izobraževalnem pogledu pravi hram narodne prosvete. na.idostc.i-neiš; pomnik stoletnice šolstva in nailerSi svetilnik v srečno bodočnost na^i-^s leske ga kraja. — blejskega predmestia. Nedeljska svečanost se je pričela ob 10. z opravilom, ki sta ie v starinski farni cerkvi vršil sp'ošno priikiblieni župnik e. duhovni svetnic Avsec. Na koru ie sodeloval radovljiški sokolski zbor. Takoi po maši ie sokolska četa z radovljiškem praporom strumno odkorakala k stabšču. za r:o šolska mladina z zastavo in gasilci. Na ploščadi nove gradnje so sP zbrali povabljeni gostje in domači predstavniki, lci jih ie toplo pozdravil župan Ažman. S posebno simpatijo ie navzora množica motrila prisotnost kraljevega zastopnika majorja Kil let i a !n z živahnim vakKkatnjam povzela županovo zahvalo kraHu V' ksan-dru za visoko naklonjenost. Službeno zadržanega ministra dr. Shvagla ie zastopal ččtal spominsko Fstino. ki so io takoi nato podpisali navzoči predstavniki. Kraljev zastopnik je nato vložil pergament v pločevinast tuli in s trikratnim udarcem ki a dva po ogelmem kamnu, ki nosi zlato vklesano letnico 1930. simbolično dovršil za zidav o. Prav čedno ie županova hčerkica Francka deklamirala pozdrav leske mladine novi šoli. nakar so pevci zanosmo zapel; »Slovenec. Srb. Hrvat«. S kratkimi, jedrnatimi besedami ie pisatelj dr. Novačan izrazil Leščanom čestitke in srečen, velik napredek v bodočnosti. Svečanost ie bila s tem zaključena in Leš-čani sc se razhajali vidno vzradeščeni nad dokazom velike pozornosti, ki io gradnji njihove šole posveča javnost in dvor sam. Opoldne so se nato sestal« povabljeni gostie v znani Oiipovi restaravciin v skupnemu kosilu, pri katerem jiim je bilo po-streženo na najokusneiši način. Večina navzočih predstavnikov ie tu porabila priliko. da s tehtno, iskreno zdravnico čestita Leščanom. posebno še neutrudnemu županu g. Ivanu Ažmanu in a. župniku Av-sec-u. ki takisto posveča gradnji vso skrbnost in kot vzoren dušni pastir vzdržuje med vsemi faranii tako močno složmost in vzajemnost, kakor ie menda ni naiti v nobenem drugem kraju. Le tako ie tudi mogoč razveseljiv gospodarski in prosvetni napredek leške občine. Lepo se razvija in- [.Maček Ljubljana. Aleksandrova c. 12 v oblekah in Dovršnikih najcenejši ljudje Samo še danes! Monumentalni danes o b pel S itt 9. zoečcr / zgodovinski zvočni velefilm ljubezni Poslednja ljubezen admirala Gigantske pomorske bitke pri Abu-kirju in Trafalgarju! V vlogi Lady Hamilton CORRINNE GRIFFITH Znatno znižane letne cene! ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. gor. kjer so Planine in zeleni travniki. Plačilni natakar iz »Osejave« nam je prišel k parniku ob 2. ponoči voščit srečno pot... Tudi tem našim ljudem, ki iih ie ljubi kruhek prignal v te kraie. veiia naša turneja: prinaša iim pesem — spomin in sladki pozdrav iz domovine... Ko smo se vozili s parnikom iz Makar-ske. sem se na krovu raz.govar.ia! s premožnim Dalmatincem. Doma je iz vasi poleg Makarske. Spraševal me ie po Liubliani. če ie res tako leno mesto, če ie res. da ie vino tam tako drago: sin mu služi Pri voiakih v Ljubljani. Fr. L. Konjski šport drugod in pri. nas V inozemskih časopisih in rev'Vi lahko dan na dan čitamo obš:me članke m razprave o konjskih dirkah, k; so tam zelo popularne ;n iih v ogromnem številu obiskuie največia elita kakor tudi preprosto ljudstvo. To pa tudi ni č?dno! T; narodi že desetletja goie konjski spor t in so si svoio publiko v tem dolgem času tako rekoč vzgojili. Vsak dirkač iim ie natančno poznan, vsak ima svoie navdušene pristaše in obli.gatne stave pri raznih dirkah gredo v ogromne vsote. To zanimanje za dirke oa ima seveda velik vpl:v na rejo o1emenitih koni. k; ie v teh državah na odlični stopnji. Poedina konjerejski zavodi s„ svetovno znani, ker so iz niih Potekli konji, ki so svoi sloves dosegli na dirkah in se je zanje plačevalo bajne vsote. Tudi v naš' m'ad; državi je konjski šport že razmeroma precej razvit Vsakoletne konjske dirke v Beogradu so zaradi svorh pestrih in zanimivih programov splošno priljubljene in upoštevane in imajo že svoio stalno Puh':ko. Ravno tak„ so priljubljene in dobro obiskane naše domače dirke v Ljutomeru. Mariboru in Št. Jerneju. Te so za nas važne predvsem zato. ker na njih startaio pretežno domači koniS. ki pa so si svoj dober glas pridobili že v ostri inozemski konkurenci. Kolo iahaeev in vozačev prestolonaslednika Petra v Liubliani noče zaostali »za drugimi krais naše države ;n se ie odločilo. ne boječ se stroškov, da 28. in 29. t. m. popoldne na vočašk?m vežbališču pri Dev. Mariji v Polju tudi za ljubljansko Publiko priredi interesantne kasaške in g al opne dirke, ki po dosedanjih pri;avah dirkačev gotovo ne bodo zaostajale za drug;mi sličnim; prireditvami. tako da se ho občinstvu nudil res prvovrsten konjski šport. Zato upravičeno apeliramo na našo javnost. da se teh dirk udeleži v naj čas tre j- ' šem številu in s tem moralno in gmotno podpre prireditelja isi tska tudi našo domačo konjerejo. Nenadna smrt pri kosanju Liubliana, 23. iun,:ja Kopalna sezona orihaia na višek. Povsod ob bregovih voda se /biraio ce'e armade živahnih kopalcev in kopalk, ki včas-i vzdr-že na solne u na zraku in v vodi po ves dan. Posebno ž:vahen kopaln; dan ie bil preteklo nedelio. ko so bi'e vse vode v mestni okolici naravnost natrpane Ljubljančanov. Vse kopalno življenje oa zagreni vest o nesrečah, ki so se iele ponavljati letos že zelo zgodai. Na Telovo ie našel smrt v kopališču Ilirije 30-letni krojaški pomočnik Blaž Krušič iiz Vižmariev. v nedeljo Pa se ie pripetila druga smrtna nesreča v Savi na Lazah. Popoldne ie odšla na Laze. kamor so Ljubljančani pred leti prav rad; zahajali na kopanje, tudi 20-letna uslužbenka Zelezničarske nabavljal-ne zadruge v Gubčevi ulici 17 v Šiški Frančiška Kladnikova. Nameravala ie obiskati neke svoie sorodnike v Lazah. nakar ie zaradi hude vročine odšla z neko družbo v vodo. Kopala se ie že par ur in veselo plavala v toku Save. Pozneie se ie spet dolgo časa sclnčila na pesku. Naposled se je ponovno podala v vodo. Kot dobra Plavalka se ie spustila na sredo toka in nekai časa mirno plava!a. Naenkrat Pa so liudie ob bregu začuij klice na pomoč. Opazili so Kladnikcvo. kako se je le s težavo vzdrževala nad vodo. Udarila ie z rokami še nekajkrat po voda. nato Pa izginila pod vodo. Njeni znanci ter drugi kopale; so nemudoma splavali za n.io vendar ie niso takoi našli. Zasledili so io kratek čas nato nižje v toku in io hitro potegnili na breg. Uboga mladenka ie bila že nezavestna, zato so io skušali obuditi k zavesti s oomočio umetnega dihanja. Trudili so se skoro celo uro. vendar vsa niihova orizadevania niso zalegla Kladnikova ie bila mrtva. Truolo so odpeljali v mrtvašnico v Drisko. Posrreb nesrečnega dekleta k: ie postalo žrtev nenadnega krča bo iutri ob 9. dopoldne na Pokopališču v Dolskem. Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek. zapeki, pritisku r.a jetra, tesnobi , tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz-Josefo-\e« grenčice takojšnje poživljanie zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolepiem. ki nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz-Jose-fova« grenčšca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. našli držav* čast vsemu kulturnemu svetu. Dr. Jabilov ie še posebej naglasil potrebo balkanske zveze. Po obedu so si ogledali gostie vzorno zdravilišče in se odpeljali na Bled. kjer so se kotoali v iezoiu in se divrii naravnim krasotam Bleda in okolice. Z večernim vlakom pa se ie delegacija odpeljala z najboljšimi vtisi o kultumfi višini naših higijenskih razmer naravnost v Zagreb. Kakor ču.iemo obišče delegacija mimo Zagreba še druga naša mesta: Sarajevo. Split. Dubrovnik in Trogir. Zlast; iih zanima naša borba proti malariji v Južni Srbiji. Vodja delegacije je izjavil, da bo dr. Andriia Štampa.r. generalni inšpektor higljene v Beogradu, ki ima največ zaslug za socialno zdravstvo v Jugoslaviji, pozvan na Dansko ;n Holandsko. da organizira po svojem jugoslovenskem vzorcu tudi tamešnie Mgijenske zavode. Turneja ljubljanske drame Hvar. 17. junija. Iz Splita smo se Peljali s parnikom na otok Hvar. Lepota tega kraia. sprejem in navdušenje publike nam ostane vedno v spominu. Tem otočanom ie naš jezik dobro razumljiv in zelo sličen. Na pristanišču nas je sprejel zdravnik dr. Avelini •'n poved a k da ie bil tu pred lerti naš Oton Zupančič, ki ga imajo še vsi v naFcpš^m spominu. Ne vem. kakšna ie Nizza. toda če b mogel kam na primorsko bivanie. bi šel na Hvar. seveda raiši kot letoviščar nego kot potujoči igralec. Zupan dr. Novak. zelo originalen in dovtipen gospod, nam ie razkazoval premnoge zanimivosti mesteca, med dr. staroslavni frančiškanski samostan. Tam so dragocen" originali Bassanovciga »Križanja«. Palmine »Zadnie večerje« in druge znamenitosti. Sem sta hodila restavrirat naša umetnika Sternen in Za.iec. Na samostanskem vrtu zore limone in pomaranče, v mogočno širino se razprostira 350 let stara cipresa. Toda to vse skupaj ni nič v primeri z 72-letnim častitljivim Patrom Filipom, napol slepim starčkom. Kako ie bil vesel Slovencev in slovenske pesmi! Sam ie zapel po naše: »Za-keje tam sonce sile...« ln »Če 'mam dnarce. piiem vince. če Pa dnarca ni, pijem oa vodo. men' vse eno ie. men' vse eno je, če 'mam dnarce al' pa ne!« Ko pa .ie slišal našo pesem »Sv. Konstantin ie zvončke vlil.« so se b'agemu starčku poTosile oči. O. gvardiian Milešič nas ie pogostil s plemenitim prosekom prepečencem. V samostanski spominski knjigi pa stoji za večne čase zapisano: »Prvo gostovanje liubli. nar. gledališča.« Za nas ie bil ta ob:sk kakor da ie posijalo solnce skozi oblake Gledališče ie tako maiihno in starinsko, da bi ga lahko orenesl; na kak velik odeT za I. dej. »Cyrana«. Zanimiva zgradba tz 16. stoletja in ima napis: »Anno secundo Pacis.« Tu smo igrali 17. »Rošlinko« Šminkali in oblačil; smo se na odru. Ob-činstvo ie bilo navdušeno, ker pravega Poklicnega teatra tu sploh še niso videli. Prosil; so nas vsai še en dan ostati. Razsvetljavo nam ie uredil vodja elektrarne, Slovenec. Po predstavi so nas pn-noč; na .verandi hotela »Srfendid« snlendidno no-gost:Ii s nreolemen^fm prosekom tukajšnji diletantie. dr. Avelini in dr. Novak. Po obali ie odmevala slovenska pesem, v zgodnjih jutranjih urah so se nekater; naši vročekrvn'; člani še okrpali v morju, nakar smo se okrog 2. ziiutrai odpeiliali v Split. Makarsika. 19. Iuniia V Splitu smo se takoj presedli na irug parnik. spali na krovu, zvečer oa že igTali v makarskem kinu. Vse dopoi'dne so pokali mržnarii in godba ie igrala v mestu. B:!a ie procesna Rešuiega Teiesa.. Makarcki Sokol nam ie šel zelo na roko. Šminkali smo se na odri, -m ct}1 p^d odrom. 18. smo igrali »Rcšlimko«. 19 pa »Pohu;šanie«. Med n-ubliko ie bilo mnogo kooal-ščnih gostov. Čehov mi Nemcev Navdušenje ie bilo zelo veliko. Konceh III. deuania »Pohujšanja«, ko zlodej odide, le naenkrat po vse: dvorani ugasnila elektrika Publika ie smatrala tio v začetku za odrski efekt, pozneje Pa ie postala nervozna in naenkrat ie spet posvetila luč. da smo doiigraii do konca. Pri »Polurša-n.tu«. ki_ ran ie bilo gotovo težje um!isvo k^t »Rošlinka«. smo imeli ogromen aolavz. Neki.višii ofciiT. čigar ž?na ie Slovenka, nam ie čestital rekoč: »Škrda. da vas nc bom gledal še na prihodnji predstavi kajti iutr; odnotuieva z ženo na — Gorenjsko.« — Med publ-iko smo onaz® gospoda z damo. ki sta gledala našo predstavo ze na Hvaru. Po igri smo lastnoročno pospravili garderobo. zastorie In rekvizite — kakor vedno Omenit' moram, da pričeniamo predstave ki so na Plakatih napovedane ob pol 9.. sele ob 9. in tudi ob pol 10 Tu m nase točne ljubljanske publike. KieT smo se bili dosedaj. sta ob 9. s-elela ko-mai kaka dva Para v parterju. Tik po 9 Pa pradeio naenkrat vsi. . Spali in hranili smo se v hotelu »O^e Java«. Restavrater je Slovenec. Da so so-barice natakarji; in »ortirii skoro vsi ;z naših krajev. j jutri v torek 24. junija ob 16.30 izpred okoliške osnovne šole. Bodi ohranjen blagemu pokojniku, dobremu učitelju in velika, mu ljubitelju prirode, trajen, časten spomin! Higijenska delegacija Društva narodov v Sloveniji Ljubljana. 22. junija. Danes zvečer ie odpotovala v Zagreb 14-članska higijenska delegacija Društva narodov, kii je Pod vodstvom dr. Ewalda Tomancka. zastopnika higi.ionske sekciie Društva narodov dr. Tsefang Huangu. delegata kitajske vlade v Nankingu ter grških. češkoslovaških, bolgarskih in rumun-stoiih zdravnikov pregledala včeraj in danes naše hiiigijenske zavede in naprave. Delegacija si ie že ogledala stanje higijenskih zav-odov v Rumuniji in v Beogradu. Ob prihodu v Ljubljano v soboto ob 8. sta sprejela in pozdravila delegacijo na kolodvoru višji bansk; zdravstveni inšpektor dr. Mayer in direktor Higienskega zavoda dr Pire. Našima članoma delegacije dr. Voijislavu Milanoviču in dr. Milu Kneževiču se ie pridružil za dravsko banovino še višji zdravstveni svetnik dr. Ziviko Lapajne. Delegacija si je ogledala v soboto dopoldne v Ljubljani državni higienski zavod, zavod za zaščito dece. žensko bolnico, mestno zavetišče za onemogle in mestno klavnico. V mestni klavnici sta komisiji razikazala naprave direktor klavnice g. Pestotnik in mestni fizik dr. Rus. Popoldne so si gostje ogledali mestne zanimivosti in se odpeljali ob 16. v Lukovico. kjer so bili prijetno presenečeni nad tamošnim vzornim zdravstvenim dornern in higijenskim vodniakom. Danes dopoldne s; je ogledala delegacija v ZgornjH Š:šfoi Krekovo gospodinjsko šolo in dečie zavetišče. V spremstvu upravitelja osnovne šole v Zgornji Šiški, upravitelja meščanske šole Kunaveria in župana Zakotnika so sj ogledali novo moderno šolsko poslopje ter so se čudili, kje ie dobila občina denar, da ie zgradila tako veličastno poslopje, ki je naravnost vzor modernega" šolskega poslopja. Nato se ie odpeliala delegacija v Smlednik, kjer si je ogledala vaški vodovod. Od tam je krenila v Predoslje pri Kranju. Tam so ii razkazali mlekarne in sirarne. V Tržiču sta pozdravila delegacijo mestni župan g. Lončar Jn voditeljica zdravstvenega dema dr Pancetova. ki ie razkazala gostom tržiški zdravstveni dom. Na Golniku ie delegacija obedovala. Na pozdravni govor primariia dr. Neubaueria so odgovorili za delegacijo dr. Miiiticliy, dr. .Huang in dr Jabilov. Vsi govorniki so na-glašali, da delajo nigijenske naprave v anost pri gradnji nove šole v Lescah kamen in spominsko V nedeljo je kralfev zastopnik vzidal ogelni listino »V letu 1929 za vladanja kralja Jugoslavije Aleksandra I. Karag.iorgjeviča je sklenil občinski odbor občine Lesce pod županevanjem Ivana Ažimana. da se ob stoletnic; stare šole sezida nova šola. ki bo odgovarjala zahtevam kulture in pro-svete. Na prošnjo stavbnega odbora je Nj. Vel. kralj dovolil, da se nova šola imenuie Po njegovem na Bledu rojenem sinu »Šola Ni. Vis. kraljeviča Andreja«. Že v naslednjem letu .ie občina pristopila k realizaciji in to co najboljšem predloženem osnutku ter se ie v nedelio 22. junija 1930 slovesno vzidal ta vogalni kamen, v katerega smo podpisani vložili to listino za spomin potomcem. katerih napredek nam je bil skrb in briga.« Tako stoji zapisano na leski pergament- pisateli dr. Anton Novačan, banoviesko prosvetno upravo in U.IU poverjenik ŠL.J. tehnično upravo nadsvetnik inž. Otahal. nadalie so b:li navzoči: minister n. r. dr. Kramer z mariborskim podžupanom dr. Liipol de m, radovljiški sreski načelnik dr. Tekavčič. sreski zdravstveni referent dr. Glivnik. zastopnik sokolske župe ravnatelj Spicar. šolski nadzornik Knez, član; občinskega in stavbnega odbora ter drugi ugledni domačini, k z vso vnemo podpirajo gradnjo nove šole. — Podban dr. Pirkmaier ie svojo odsotnost opravičil z iskreno pozdravno brzojavko. Radovljiški pevc; - Sokoli' so pod vodstvom učitelja Kobentar.ia ubrano zaoeli državno himno. Ko je župnik Avsec blagoslovil gradnjo, je nadzornik Knez pre- Domače vesti * Notarski izpit sta položila včeraj pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani go« spoda Fran jo Golob in Vladimir Je« zovšek, oba notarska kandidata v Ma« riboru. Čestitamo! * Nadškof dr. A. B. Jeglič pojde v po« koj? Iz Gornjega grada nam poročajo da se vrše tam živahne priprave za stalno bivanje ljubljanskega škofa dr. Jegliča. Njegovo stanovanje se adaptira m razširja: naročeno je, da mora biti vse gotovo do avgusta, ker bo g. škof takrat stopil v po« kot in se stalno naseli v Gorniem gradu. * Izpremembe v državni službi. Kakor javljajo »Službene Novine«, je komisar Anton Batagelj imenovan za višjega ko« misarja železniške in obmejne policije na Jesenicah. Banski inšpektor banske upra« ve dravske banovine dr. Josip Ferjancic je trajno upokojen. Podšumar v pokoju Vinko Meršol je reaktiviran in dodeljen na službovanje šumski upravi v Bohinjski Bistrici, nodšumar Jakob Jesenko pri sum« ski upravi v Kranjski gori pa je po sluz« beni potrebi premeščen k direkciji sum v '^♦'»Službeni list« kraljevske banske uprava dravske banovine objavlja v 9. letošnji številki • uredbo o ocenjevanju uslužbencev ministrstva za notranje posle, uslužbencev obče uprave na področju banovin m uprave mesta Beograda ter banovinskih uslužbencev nadalje uredbo o prejemkih uradnikov Jn ostalih uslužbencev državnih in banovinskih bolnic v naravi; pravilnik o prijavljanju nalezljivih bolezni in o zbiranju podatkov o njih gibanju ter pravilnik o izvedbi dpl za asanacijo vasi. * Revnim akademikom ljubljanske univerze. Upravni odbor Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani je sklenil plačevati 50 (petdeset) revnim akademikom ljubljanske univerze od zimskega semestra 1930/31 naprej redno dnevno hrano (kosilo in večerjo) v akademskem kolegiju. V prvi vrsti bi prišli pri tem oni akademiki v poštev, ki hi zaradi pomanjkanja prostora ne mogli biti sprejeti v dom, vendar pa prosto stanovanje v domu ne izključuje proste prehrane'v akademskem kolegiju, če so gmotne razmere dotičnega akademika zelo neugodne. Akademiki, ki bodo prosili za eno od teh ugodnosti ali za obe (stanovanje in hrano), naj to v svoji prošnji izrecno poudarijo. Prošnje morajo biti opremljene z ne čez eno leto starim, od pristojne občine in davkarije potrjenim ubožnim izprieeva-lom in z izkazi dobrega napredovanja v študiju. Prvoletniki naj prilože izpričevalo o višjem tečajnem izpitu. Prednost imajo v vsem medicinci in nezakonsko rojeni. Prošnje je odposlati do 10. oktobra 1930 p Upravnemu odboru ODD« na univerzo v Ljubljani. * Otvoritev telefonskega prometa Mur« ska Sobota, Reka, Trst, Bolzano in Mila« no. Po ministrskem odloku se je otvoril telefonski promet med centralo v Murski Soboti in cantralami: Reka, Trst, Bolzano in Milano. Pristojbine za navadno govo« rilno enoto v relacijah Murska Sobota « Reka in Murska Sobota « Trst je 24.75 Din v relacijah Murska Sobota « Bolzano in Murska Sobota « Milano pa 39.60 Din: * Novi župniki. Dosedanji kaplan v Ška« lajj g. Jože Bczjak je imenovan za župni« ka v Zrcčah, g. Blaž Rebol za župnika v Beli cerkvi, g. Ignacij Omahen pa za žup« nika v Dobrniču. * Nove telefonske relacije. V zadnjem času so bile otvorjene naslednje telefon« ske rclacijc: Ljubljana « Berndorf v Dol« nji Avstriji, pristojbina za navadno go« vorilno enoto 46.20 Din: Sv. Lenart v Slov. goricah « Dunaj. Gradec in Spielfeld, pri« stojbina v relaciji Sv. Lenart « Gradec in Spielfeld je 29.70 Din, v relaciji Sv. Lenart « Dunaj pa 37.95 Din: Preval je « Budimpešta in Prevaljc « Mernve, pristoj« bina v relaciji Prevalje « Budimpešta 52.80 Dm, v relaciji Prevalje : Mcrnve pa 39.60 Din: Sevnica « Dunaj, pristojbina za na« vadno govorilno enoto je 37.95 Din. * Razpis poštnih služb. Razpisuje se mesto predstojnika pri pošti in telegrafu Ljubljana 6 (IV. r.). Prošnje naj se vložijo C > 5. julija na Dravsko direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani. Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri pošti Bodonci (11-2). Prošnje s prilogami na Dravsko direkcijo pošte >'n telegrafa v Ljubljani do 1. julija. * Ljubljanska sekcija Avtokluba prire« di v nedeljo, 29. t. m. družabni izlet v zgornjo Poljansko dolino, ker nudi rav« no ta dolina avtomobilistom mesta, ki imajo vse predpogoje za udobno tabore« nje na prostem. Pri zamisli tega izleta je bil namen nuditi članstvu priliko za med« sebojno spoznavanje — to pa v okvirju lepega solnčncga dne v prosti naravi brc^z vsake prisiljenosti. Taborenje se bo vr« šilo na mestu, ki se nahaja oh ccsti Škof« Vremensko poročilo meteorološkega zavoda v Llubllanl Številke za označbo krala pomenijo- I. £as opazovanja, 2. stanje barometra. 3 temperaturo. 4. relativno vlazo v %. 5 smer in brzino vetra. 6 oblačnost I—10, 7 padavine v mm. 8. vrsta padavin, 23. julija 1930. Ljubljana: 7, 7'e prišel v gostilno, izzivati, češ. da me bo na vs k tiač.n spravil z Vrhnke tako ali tako ter napravi! pri tem primerne kretnje. Ker sem videl, da ie močno vinjen. ^ odstranil. da se izognem nepotrebnemu konfliktu in napadu, s katerim mi ie girozil. Ni res, da bi ea napadel s kotom v giozdu. res Pa je. da sva se srečala pred gostilno: kakšen Da ie -bil kon »t. to bo pokazala sodna preiskava. Tudii n: res. da sem v preiskovalnem zaporu. Toliko le resnici na lmbo - Avgust Kogoi. trgovec ir. ajehanrk. Vrhnika. •>'Hajduk BabcjiV izsiljuje Narodni muzej ^ Beogradu. Uprava beograjskega muzeja je te dni prejela čudno pismo, v katerem znani razbejt i* Ivan Babejič zahteva 1 mi. Iijon Din. ki jtJi h0 prišel dvignit 20. t ni t-ismu je priloži] siar avstrijski grjš iz 'leta .805. kot poki on za numizmatično zbirko Narodnega muzeja. Uprava zaman ugiba ah je res Babejič pisal pismo ali pa g ra za sspu-" kakega šaliivca. * Ukraden parizar. V noči na 7. t. m. je neznan tat ukradel na škodo revnega delavca Jurija Kosmatina iz PreVoj pri Kamniku parizar, ki je stal v vasi Prevoje v jarku drž. ceste. Voz je bil brez zavore, platišča na kolesih široka 10 cm, oje je bilo na zadnjem koncu nalomljeno in je bil ne-pobarvan, vreden 2.500 Din. Komur je o tem kaj znano, naj sporoči orožnikom v Lukovici ali najbližnji orožniški stanici. STO — zobna pasta najboljša ! * Veselico v korist CMD prirede v nedeljo dne 6. julija podružnice v Celju, v Šiški v restav. Reininghaus in v Ljubljani v gostilni Marenče na Dolenjski cesti. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. * Bolečine glave in hrbta so redkokdaj bolezni za sebe, marveč često posledice zapeke. Zato naj se dozdevno brezpo« membna zapeka takoj odstrani. To se zgodi najlažje z znano odvajalno čoko« !ado DARMOL. Skozi desetletja preizku« šen, zaradi zanesljivega in milega učinka priznan. Zato zdravniki radi predpisujejo DARMOL. 87 Iz Ljubljane u— Odhod Sokolovstekmovalcev. Vče« raj ob 19.55 je odpotovalo v Beograd nad 130 Sokolov«tekmovalcev Ljubljanske so« kolske župe pod vodstvom br. Rudolfa. Z istim vlakom so odpotovali tudi tekmo« valci gorenjske župe pod vodstvom brata Ažmana. Vsi so bili dobre volje. Načelnik postaje br. Ludvik je kljub veliki potni« ški frekvenci oskrbel vse za Udobno po« tovanje. Ob odhodu je bilo na kolodvoru mnogo Sokolov in občinstva. Med zastop« niki župe smo opazili tajnika br. Flegarja, starosto Kajzelja in starosto Sokola I, br. inž. Bevca. Tekme se prično, kakor že znano, v sredo, tekmovalci pa so odpoto« vali že sedaj, da se bodo lahko poprej malo o^^čili u— Opozorilo davkoplačevalcem. Davč« na uprava v Ljubljani naznanja, da je razpored davka na rente za davčno leto 1930 razgrnjen na ogled davčnim zavezan« cem od 8. do 12. in od 16 do 18 od 26. junija do vštetega 2. julija pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5«II, soba št. 10. Vsi davčni zave« zanci pa bodo o ugotovljeni davčni osno« vi in o odmerjenem davku še posebej ob« veščeni s plačilnimi nalogi. Proti višini nvnnvp ip <-"l"ricrieniu davka se davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 um od dneva prejemi dotičnega plačilne« .ga naloga u—- Uspesobljenostni učiteljski izpiti v Ljubljani. Od 16. do 23. junija so se vršili na državnem moškem učiteljišču v Ljub« tjani pod predsedstvom ravnatelja Do« klerja praktični učiteljski izpiti. Izpit so napravili: Flegar Avgust, Globokar Ivan, Guna Vinko, Japeli Pavel, Klun Franc, Pardubsky Rajko, Zunan Jožef, Železnik Mari jan. — Ažman Marija. Bahovec Jo« sipina, Baloh Ana. Čebulj Darinka. Fistcr Pavla, Godec Alojzija. Gorjanc Marija, Gorjup Justina. Gross Maksa, Grošelj Li« dija. Gruden Marija, Jančič Marija, Ki« ferle Danica, Kolbezen Antonija. Lavrič Ana, Novak Ana, Pahor Karolina Roos Kornelija, Skuber Katarina. Ščurek Ange« la, Slibar Terezija. Sobar Marija, Štrukelj Zofija. Vajevec Draga, Valenčič Milica in Zavrtnik Eliza. u— Učiteljsko zborovanje. Včeraj so zborovali na ljubljanskem učiteljišču uči« telji in učiteljice iz litijskega okraja. Glav« ni urednik »Učiteljskega tovariša« je po« ročal o delu za novi pravilnik k šolske« mu zakonu. Med drugim bo vseboval pra« vilnik naslednje: Sletno šolsko obveznost, sprejem v šolo z dopolnjenimi sedmim: leti, ki se deli v štiriletno osnovno :n šti« riletno višjo narodno šolo. Razen tega je predavatelj tolmačil učiteijstvu nekatere zadeve glede stanarin in drugo. Glavni taj« nik UJU je podal pregled razmer v or« ganizaciji. Obravnavala se je zadeva Cel j« skega učiteljskega društva, ki je izstopilo iz UJU. Pri tej točki se je razvila živah« na debata. Pri določevanju točk, ki bodo prišle na dnevni red letošnje pokrajinske skupščine UJLT v Novem mestu je zbrano člai istvo izreklo, da je vsakoletno skic« panje o obvezni podpori članstva UJU za Učiteljski pevski zbor nepotrebno. Zbor vendar nima predvideno, da bo ob« stojal lc leto dni, razen tega je pevski zbor po dobljenem renomeju v domovini kakor tudi na zadnji turneji po ČSR or« ganizaciji potreben in je dolžnost vsega »ičiteljstva, da ga podpira. Zanimiva je bi« la tudi razprava o uredniškem odboru »Popotnika«, ki je nedavno odstopil. Me« sto urednika je prevzel g. Senkovič. Član« stvo se je izreklo, naj bi ostal »Ponotnik« svobodna tribuna pedagoških publicistov. Udeležba je bila bolj pičla, zanimiva in stvarna, razpravljanja pa bi zaslužila več« jo udeležbo. u— Mestna zastavljalnica bo imela red« ni dražbi v novembru 1929 zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti (zlat« nino, srebrnino itd.) 7. julija, za efekte (blago, perilo, stroje itd.) pa 12. julija od 15. dalje v uradnem lokalu. u— Privatna stanovanja in mesečne so« be za dobo 14 in več dni v juliju in av« gustu bo potreboval tujskoprometni svet mesta Ljubljane. Vse one stranke, ki bi imele za omenjena dva meseca na razpo« lago bodisi celotno opremljena stanovanja (1 ali 2 sobi s souporabo kuhinje) bodisi posamezne lepe, zračne sobe s posebnim vhodom, naj se zglase v uradnih urah v mestnem ekspeditu (Mestni trg 27«I1I) pri ravnatelju Šebeniku. ADVOKAT dr. Josip Požrli naznanja, da je otvoril ODVETNIŠKO PISARNO v Črnomlju PEGE odpravi hitro in brez sledu -,CREME OB!ZOLu Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Depot: Cosmochemia, Zagreb. Smičiklasova 23. Telefon 4'J—99 Avtotaksi J. Bačko naznanja svojim cenj. gostom, da zaradi odpoklica k orožnim vajam začasno ne obratuje. 8874 Autotaksi S M. Juvan Kocenova nI. 5. telefon 2821 u— Razne nesreče in nezgode. Včeraj zjutraj je na živilskem trgu nenadoma omahnila ter padla po tleh neka starejša dama. Ker so ljudje uvideli, da ji je postalo slabo, so takoj obvestili rešilno postajo in so ženo, v kateri so spoznali Pavlino Pogačnikovo, soprogo fotografa, prepeljali z rešilnim avtom v bolnico, kjer se je kmalu zopet zavedla. — Na stražnico v Krakovem je prišla včeraj okrog 4. zjutraj Frančiška Stelova, žena zidarja, doma iz Sodraži« ce, ki so se je lotevali porodni krči. S stražnice so takoj telefonirali po rešilni avto, vendar je mlada žena že preje po« rodila na postelji v stražnici. Pozneje je mater in dete prepeljal v porodnišnico re« šilni avto Iz porodnišnice so pozneje spo« ročili, da sta mati in novorojenček zdra« va in da se je vse zvršilo popolnoma v redu. — V daljni vasi pri Rudniku je ne« znan voznik povozil predvčerajšnjim po« sestnikovo hčerko Marijo Dremelj in ji 'e voz stri nogo. — V Mostah si je dela« ver TVan Novšek. zanoslen pri podjetju inž. Dukiča stri pri delu levo roko. u— Listnico mu je »sunil«. Delavec France Z. stanujoč v Zeleni jami je v nedeljo popoldne veseljačil po gostilnah v mestu in se ga nalezel čez mero. V ne« ki vinski kleti je proti večeru za nekaj časa tudi zaspal, nakar ga je zapustil še zadnji znanec, ki je vztrajal ž njim v ju« naški borbi z alkoholom. Čim pa se je zbudil, se je Z. pridružil mlad neznanec, ki ga je spravil na ulico ter ga odvedel do Ilirskega trga, kjer ga je položil v travo, da je ponovno zaspal. Z. se je precej z mačkom zbudil šele ponoči in z žalostjo v srcu ugotovil, da mu je nekdo, najbrže »usmiljeni samaritan«, ki ga je speljal iz gostilne, odnesel črno listnico s kakimi 400 Din gotovine. Okradenec se je zatekel k prvemu stražniku, in mu opi« sai svojo nesrečo, ki mu pa zaenkrat tudi ni mogel pomagati. Policija bo skušala ta« tu eruirati. u— Vlom v branjevsko barako. V ba« rako branjevca Franceta Dolinarja na Br« du so vlomili v noči na ponedeljek ne« znani zlikovej. Odtrgali so ključavnico na vratih in odnesli iz barake več kosov salam, kakih 20 klobas, več različnih slad« karij in drugih stvari. Zlikovci so oškodo« vali Dolinarja, ki je opazil vlom zjutraj, ko je prišel v svojo karako, za okrog 300 Din. Vlom so izvršili najbrž neki pote« puhi. ki se že dalje časa potikajo v oko« lici Viča in Brda, a jim policija ne more priti do živega. u— Še kislo vodo kradejo. Služkinja Marija Germekova je imela predvčeraj« šnjim popoldne opravka v knezoškofijski palači in je za trenutek pustila v veži na« hrbtnik, v katerem je imela mrežasto tor« bico s 6 steklenicami kisle vode. Po svo« iem povratku pa Germekova ni več do« bila nahrbtnika, kajti med tem se ga je že polastil neznan tat. Nahrbtnik je po« noči našel v Nunski ulici branjevec Josip Šimnovec in ga je izročil policiji. Manj« kala ni nobena steklenica vode, kajti tat očividno ni bil nič kaj navdušen za kise« lico .Če bi bil brinjevček, da!... u— Kolesarji brez luči in na prepove« danih potih. Ljubljanska policija je zače« ia energično preganjati razne nerodne ko« lesarje, ki vozijo zvečer po mestu in oko« lici brez luči ali pa drve po nedovoljenih potih, zlasti po onih v Tivoliju. V nede« Ijo so naznanili stražniki zaradi takih pre« greškov kar 7 oseb in sicer dve sestrici, ki sta vozili brez luči po Poljanski cesti, nekega Avgusta v Tivoliju, hlapca Josipa v Latermanovem drevoredu ter dijaka Bruna, ki je privozil kar iz veže nekega poslopja na Bleivvcisovi cesti, in še par drugih, ki so vozarili ponoči brez luči po mestnih ulicah. u— Izgubil se je 2 meseca star pes volč« je pasme. Pošten najditelj se naproša, da ga vrne gospodarju na Vidovdanski cesti št. 7«I. u— Zobozdravnik dr. A. Praunseis ordinira od 22. t. m. na prei do preklica vsak dan (izvzemšii ob nedelj-ih in praznikih) od 7. do 11. donoldne in od 3. do 7. popoldne. Tel gf 0700 M.,--:., v Q u— Dvoje kopalnih hlač je bilo pozab« Lenih v nedeljo v popoldanskem kamni« Skem vlaku. Pošteni najditelj se naproša, naj jih odda proti nagradi v uredništvu »Slov. Naroda«. Iz Celja e— Seja celjskega mestnega občinskega sveta se bo vršila z že naznanjenim dnevnim redom v petek 27. t. m. ln ne v četrtek 26. t. m., kakor je bilo prvotno določeno. e— Z drž. dekliške meščanske šole. Na državni dekliški meščanski šoli v Celju se bo višilo vpisovanje za novo šolsko leto d ie 30. t. m. od 8. do 12. Sprejmejo se učenke^ ki so dovršile 4. razred osnovne šole. K vpisovanju naj prinese vsaka deklica zadnje šoisko spričevalo i.i krstni list. Vsaka učenka pleča za zdravstveni fond 30 Din. e_ Kibarsko društvo Celje poziva svoje člane, da se korporativno udeleže pogreba pre,rano umrlega tovariša Toneia Zdolška z znaki v gumbnjoi. Zbirališče pred okoliško osnovno šolo na Dolgem polju. e— Podružnica SLD v Celju poziva svoje članstvo, naj se korporativno udeleži po^re ba svojega tragično umrlega tovariša Toneta Zdolška. po možnosti v lovskem kroju. Zbirališče za lovce-strelee j? pred hotelom -Balkanc v Gosposki ulici, za ostale pa pred okoliško osnov io šolo. e— Smrt na kosa. V celjski Javni bolnici sc umrli: 21. t. m. 491etni pastir Franc Klemene iz Luč, 22. t. m. pa 661etna Ivana Ru-tarjeva. dninarieva žena iz Radeč in 661et-ria Katarina Zelezroikova, zasebnica iz Hu-d-' jame pri Laškem. e— Otvoritev nove kofe na Mozirski p]a. nini. V nedeljo dopoldne je bila ob udeležbi nad 400 turistov svečano blagoslovljena in otvorjena nova planinska koča na Mozir-sk: planini. Med obema kočama je bil improviziran zasilni oltarček. na katerem je opravil mašo vpokojeni župnik g. Goričar. Nato je spregovoril otvoritveni govor predsednik Savinjske podružnice SPD, sod. sv. g. Tiller iz Celja, za njim pa Je opisal važnost nove koče in silno delo ter žrtve, ki jih je zgradba zahtevala, mozirski župan g. Matija Goričar. ki ima poleg svojega tasta in preizkušenega planinca g. Šusterja največ zaslug pri zgradbi. Govorili so še v imenu osrednjega odbora in svojega društva zastop. nik mariborske podružnice, delegat »Slemena« iz Zagreba, delegat osrednjega odbora HPD iz Zagreba in zastopnik slovenjebistri-ške podružnice SPD. Na zgradbi koče. ki je predvsem namenjena smučarjem, se je v njihovem imenu zahvalil g. Koplnšek iz Celja. Po slavnosli se je razvila okrog koče animirana planinska zabava ob svlranju god- be in prepevanju dobrega cerkvenega pevskega zbora iz Šmihela nad Mozirjem. Navzočih je bilo veliko število planincev, z!a-sti iz Celja in Zagreba ter kmečko prebivalstvo iz tamkajšnje okolice. Nova koča je podkletna. v pritličju ima veliko obednico in prostorno kuhinjo, vse prvo nadstropje pa obsega velika spalnica s teraso na čelni strani, s katere je krasen razgled po vseh dOiinah in gričih spodnjega dela bivše mari. borske oblasti in zlasti na Celje. Na predvečer je gorelo na okoliških vrhovih 6 ogromnih kresov. Vsa prireditev je potekla v najlepšem redu. e_ Pazite na otroke pri nabiranju borov. nic. Po pripovedovanju kmečkega ljudstva imamo letos prav bogato 1 kačje leto«. V zadnjih dneh se je pripetilo zopet večje število kačjih ugrizov, večinoma pri nabiranju gozdnh sadežev. Večino žrtev Kačjega pika predstavljajo ctroci. Zato bi starši morali m al o bolj paziti na svoj naraščaj, kadar se pjdaja v gezd. Pretekli četrtek, na Telovo je gad dvakrat zaporedoma pičil na severnem pobočju celjskega Starega gradu nad šmigovčevo gostilno za Skalno kletjo 91et-nc posestnikovo hčerko Marto Kodunčevo iz Zagtada pri Celju. Dekletce je nabiralo borovnice, nenadoma pa je strahovito zakričalo. ko je začutilo jedko bolečino na nogi in je opazilo poleg sebe zvijajočega s© ogromnega gada. Deklica je bila nemudoma odvedena v celjsko javno bolnico, kier ji je bila nudena potrebna zdravniška pomoč. Dekletce je že izven nevarnosti. e_ Drzna tatvina v stanovanju. Uradniku tuk p klali. Statistika od leta 1920. se pa še sedaj vedno primerja z novimi in Slovenija kar ne more iz propadanja svinjereje. Ne ravilne statistike eo krive papačndi kl-pnn in nanač-nih naziranj o marsikateri panogi našega kmetijstva. Mednarodni kmetijski s'al!<-'ieni urad s sedežem v Rimu napoveduje ln pripravlja ravno s^da.j novo, temeljito svetovno statistiko o kmetijstvu. 7, t tc s? nam je zdelo potrebno opozoriti na gori navedene primere pomanjkljivosti in naoake. Sličnih je še mnogo več in jih bo treba nri novih stati-st;kali čim bolj odpraviti. Dobra i.i točna kmetijska statistika ie zn:>k vjsoke kmečke civilizacije. Zato želimo in upamo, da bj kmetijsko tako napredna dravska banovina pri puhodnjem štetju ob iskrenem sodelo- Prfsekj. Pogreb je bil v soboto, dne 21. t. m. na pokopališče pri Kapeli. Pokojnik je bil dober vinarski strokovnjak. Blag mu spomin! Iz Gor. Radgone gr_ Pri letošnji tclovni procesiji je marsikateremu verniku nehote zastala pobožna molitev, ko je prvič zaslišal lepo zbrane besede slovenskega evangelija. Še starci so prikimavali s sivimi glavami, češ. da tako lepe procesije, kot je bila letošnja slovenska. ne pomnijo. gr_ Petrov sejem. Veliki živinski in kra. marski sejem, ki je bil dovlej vsa leta lepo obiskan, bo v ponedeljek. 30. t. m. gr_ Najdene stvari. Zlate naočnike, iz kaznjco trgovskega društva »Merkur« v Zagrebu br. 22.264, glasečo se na ime Gubes Stanko ter nekaj gotovine so pošteni najditelji izročili občinskemu uradu, kjer jih dobijo lastniki. gr— Osebna vest. V petek, je prispel v Gornjo Radgono novo imenovani sodnik g. Andrej Levstek ter nastopil službo. Želimo mnogo uspeha in zadovoljno bivanje v našem kraju! Iz Konjic ko—• Zadnje nevihte v območju Pohorja so napravile prebivalcem občutno škodo. Preko posejanih njiv so drli hudourniki in uničili nasad. Občinska cesla, ki vodi iz ISkomarja na Zreče, je na več krajih popolnoma izginila. Karlu Beškovniku. posestniku v Skomarju. je deroča voda preko dvorišča napravila celo strugo. vanju cblastev in kmečkih gospodarjev tudi v tem pogledu poklala vzor ostalim banovinam = Dnevni red gospodarskega kongresa, ki se bo vršil v Beogradu 6. in 7. septembra t 1.. je predlagal sklicateljski odbor v glav. nem tr.Kole: i.) ugotovitev količine naših priuelkov, ki se bodo laHko izvozili v pri-nodnjem izvoznem letu (od 1. septembra 1930. do 31. avgusta 1931); 2.) pregled naše izvozne trgovine v preteklem izvoznem lc!u (cd 1. septembra 1929 do 31. avgusta 1930.) in razprava o ukrepih ki so se storili v preteklem Mu za pospeševanje kmetijstva, o doseženih rezultatih in o tem, kaj je treba storit: v naslednjem letu; 3.) vprašanje izenačenja julijanskega in grfgorijanskega koledarja; 4) vprašanje banovinskih in občinskih davščin. = Srem opušča hmeljske na«ade. Zaradi k'.I tsirofnlnpga padca hmeljskjh cen v lanskem Mu so začeli kar na debelo opuščati bnuliskc nasade tudi Sremei. ki so imeli ž«1 i hsežne hmepnike z modernimi sušilnicami. Kriza hmeljskega gospodarstva Je povzročila tudi v Srpmu velik" težave, ker so hmelj-posestniki investirali velike v-=ote v lim»ij-nike in je ves tn de>nar sedaj rreč vrž**i, ker ni unati. da bo hmeljarstvo kmalu zopet lentabilno. = Znižanje diskonta v Angliji. Tz Londo- . na javljajo, dn je Anrdfška banka znižda diskom od 45 na 4?«. Na svetovnem denar, nem trgu pričakujejo, da bodo vzgledom Berlina, Newvorka in Londona sledile še drugp novčaničae banke. =" Novi zakon o sodnih taksah (e bil uveljavljen 17. t m. ter se znatno razlikuje od starega zakona Posamezne postavke so se procei zmanjšale. Nnvaiamo nekai primerov ki bodo zanimali zlasti gospodarske kroge. Taksa za sodno protol.-olirnnje tvrdk: za trgovinske ali inductnicke tvrdke 100. zi obrtne 50; delniško drnžbe plačajo poleg gornje takse prot^kolaciio: do 100000 Din glavnice 500 cd 100 000 do 500.000 Din 1000. od 500.000 do 1 000 000 Din 1500. od 1 do 5 miliionov Din 2000, preko 5 milijonov Din 4000 Din: za zvisanie glavnice «e plača petina gornje takse od skupne prvotne in zvišane glavnice: za protokolacjjo plačajo še naknadno: menjalnice 1000. poslovalnice zaloge 2000 ostale bačne poslovalnice 1500. komisionarji in uvozniki 1000. s-nzali. ako se bavijo z nakupovanjem domačih proizvodov 100, pko se bavijo na z nakupovanjem drugih proizvodov 1000: za protokolacijo podi užnic vseh obratovalnic se plača polovica takse. Takse za proteste menic znašaio: d i 500 Din po 5. o«! 500—1000 no 10 od 1000 —10.000 Din po 20. od 10000- 30 000 Din 30. preko 50 000 Din po 50 Din. Za vpise pravice lastništva na nepremičnine se plačata 2 odst. od vrednosti. = Prisilna normalizacija opeke. V gradbenem ministrstvu se proučuje vprašanje prisilne normalizacije opeke v vsei naši državi na obliko 25. 12 in 5.5 cm. Ministrstvo je ta predlog poslalo vsem industrijskim or. ganjzneijam na mišljenie. = Konkurz je razglašeri o imovini Avgusta Fischerja. trgovca v Turišiki vasi. Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Celju bo 8. julija ob 9. Oglasil veni rok do 1. av-"iista. Ugotovitveni narok pri istem sodišču 5. avgusta ob 9 — V konkurzn! zadevi zapuščine Franca Vinkšlja, trgovca v Gradacu, je odrejen nov narok za razpravlianie in skl^nanie na dan 2. julija pri okrajnem sodišču v Metliki. Prvega naroka se namreč ni udeležilo zadostno število upnikov. = Prisilna poravnava. V konkurzni zadevi Jurija Uanžifl;'ča. poset-tnika in trgovca v Podgorcih, se ie sklenila pri okrajnem sod:šču v Ormožu prisilna poravnava Prezadolženec se je zavezal plačati upnikom 30 odstotno kvoto. K tej prisilni poravnavi pristopi kot porok in plačnflk Josin Lah trgovec v Oslu.ševrih = Odpravljeni konkurzi. Ker Je bila vsa masa razdeljena, sla odpravljena konkurz.) o imovini prezadolženke Jožice Lozejeve in o imovini prezadolženca Jaaeza Gergarja, gostilničarja in posestnika v Križevcih. Nadalie je odpravljen konkurz o Imovini Ludo-vlka Medveda, posestnika in lesnega trgovca v Jagenci pri Radečah, s pritrdilom vseh upnikov. Odpravljene so vse odredbe, ki oviraj n prezadolženca pri svobodnem razpolaganju. = Prodaja lesa. Dne 4. julija bo nri direkciji šum v Ljubljani licitacija glede Dro-daie lesa. d.rv in lubia na panju. Predmetni oglas ie na vposled v Zbornic; za TOI v Liubliani. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Liubliani spreiema do 27. t. m. ponudbe slede dobave 10.000 kg bukovega oglja in 10.000 kg kovaškega plinskega koksa: do 1. iulija oa glede dobave 45.000 kg negašenega apna ter glede oddaje pleskanja železniškega mostu čez Dravo. Predmetni pogoji so na vpogled pr: istem oddelku. — Direkcija državnega rudnika Velenje spreiema do 7. iulija t. 1. Ponudbe glede dobave 1000 kg vulkanskega olja in 200 m konoonenih cevi. Dne 5. iubia se bo vršila Dri komandi pomorskega ar-zenala v Tivtu pismena licitacija glede dobave raznega orodia. Oglas ie na vpogled v Zbornic; za TOI v Liubliani. pogoii pa t>ri omenjeni komand:. — Dne 8. iulija bo pri računsko-ekonomskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave raznega pohištva za postaje. Oglas ie na vpegled v Zbornica za TOI v Liubliani. Dogo.ii pa pri istem oddelku. BORZE 23. junija. Devizni promet na ljubljanski borzi je bil danes srednji. Največ so se trgovale devize na Berlin, Dunaj in Ne\vyork. Večinoma so devizni tečaji malce popustili. Malo okrepila pa sta se Budimpešta in Pariz. Na zagrebškem efektnem tržišču Vojna škoda ni pokazovala bistvenih izprememb Zaključevala se je v glavnem na Istem nivoju kakor pretekli petek, in sicer za aran-žman po 433 in 481.5 in za kaso po 432.5. 7 odstot. posojilo Državne hipotekarne je bilo zaključeno po 84.75. Danes so tudi bančni papirji zabeležili več zaključkov: Poljo po 58, Union po 194.75—195, Jugo 78, 78.5 in 78 ter Praštediona po 900. Od industrijskih je imela zopet Šečerana večji promet; zaključevala se je po 360, 355, 352 "in 350. Nadalnji zaiključki: Vevče po 120, Trbovlje po 420 in Jadranska plovidba p J 500. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.74. Berlin 13.48 do 13.51 (13.495), Bruselj 7.8932. Budimpešta 9 8987. Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Du-nai 7 9086—7.9986 (7.9836), London 274.91, Ne\v\ ork 56.375 — 56 575 (56.475), Pariz 222.14 Praga 167.39-1G8.19 (167.79). Trst 295 28-297.28 (296.28). Zagreb. Amsterdam 22.71—22.77. Dunaj 79(3.8(5—799 86, Berlin 13.48—13.51, Bruselj 787.32—791.32 Budimpešta 988.37—991.37, Milan 295.254—297.254. London 274.51 do 275.31, Newyork ček 56.375—56.575, Pariz 221.14—223.14 Praga 167.39—168.19, Curih 1094.40—1097.70. Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.265, London 25.0825. Ne\vyork 516.225, Bruselj 72.03, Milan 27.035, Amsterdam 207.45, Berlin 123 125 Dunaj 72.85. Sofija 3.7425, Praga 15.31, Varšava 57-90, Budimpešta 90.325. Bu. karešta 3.0675. Dunaj Beograd 12.50625—12.54625. Berlin 168 69-169.19 London 34.37—34.47, Ve\vyork 707.25—709.75. Milan 37.045—37.145 Pariz 27.76—2.86. Praga 20.985—21.065, Curih 186 96—137.46. Efekti. Ljubljana. 7% Blair 85 blago. 8% Blair 96 blago, Celjska posojilnica 160 denar, Liullianska kreditna 122 denar, Praštediona 905 denar, Kreditni 170 denar. Vevče 119 denar Stavbna 40 denar, Šešir 105 denar Ruše 275 denar. Zagreb, Državne vrednote: investicijsko 87—85.5. agrarne 54—54.75. Vojna škoda arar.žman 432.25-432.75. kasa 432-432.75 za julij 431.5—432.F, Wi avgust »431J5— 432.5, za december 432—433.5, 8 odst. Blair 87.5 blago. 7 odst. Blair 84.5—85.875. 7 odst-posojilo Državne hipotekarne 83.75—84.75: bančne vrednote: Katolička 36— 38. Poljo 58 —53.5, Kreditni 96—100. Union 194.75—195. Jugo 78.5—79, Ljubljanska kreditna 122 denar. Praštediona 900—910. Srpsika 180—185, Zemaljska 132—136; industrijske vrednote Našice 1300 blago, Gutmann 160—169. Slaveks 69—71. Danica 107—109, Drava 220 denar. Šeč:rana 346—350. Narodna mlinska 20 denar, Ljevaonica 175 denar, Brod vagon 110— 120 Union mlin 115 denar, Vevče 119—120, Isis 32 denar, Dubrovačka 400 blago, Ove-ania 215 denar. Trbovlje 417—422. Jadranska plovidba 500—505. Beograd. Investicijsko 90 zaključek, agrar. ne 5^ zaključek, Blair 86.25 zaključek. Na-r.-.dnr banka 8180—8250. Vojna škoda 440— 442, za november 454—455. Blagovna tržišča Les. -j- Ljubljanska blagovna borza. (23. t. m.). Tendenca za les neizpremenjena. Zaključki: 1 vagen letvic, 1 hrastovih drv. 3 parjenih bukovih plohov in 3 vagoni naravnih bukovih plohov. Povpraševanje: 2 nagona obrobljene bukoine (44 mm debeline; cena fco vagon meja Postojna), jelove smezzole (250 komadov. 4 m dolžine. 98 138 ; 50 komadov, 8 m dolžine, 78/118 : 340 komadov. 6 m dolžine, 78/118; blago mora biti rezano na živ rob in lepe izdelave; cena naj se glasi fco vagon meja Postojna transitno). okrog 40 kubičnih metrov hrastovih kvadratov (od 3 m dolžine naprej in od 30X30 cm debelin0 naorej: cena naj se stavi fco vagon Sušak pristanišče). 7 komadov hrastovih te-sanih ali žaganih tramov 30/30 cm. 4 m dolžine, zdravo blago brfz beljave: cena fco vagon nakladalna postaja). 15 kubičnih me-tro"- jelovih kvadratov (120/120 mm. dolžine od 10 do 12 m: 25 kubičnih metrov jelovih kvadratov 300/50 mm. dolžine od 9 do 10 m: rezano mora biti na živ rob. zdravo i;i lepe kvalitete; treba je navesti najkrajši dobavni rok in ceno fco vagon Sušak pristanišče. Žito. + Ljubljanska blagovna borza. (23. t. m.). Tendenca za žito neizpremen.lana. Ponujali so pšenico (slov post., mlevska tarifa, plač. 30 dni: baško. SO kg po 260—262.5. 78 kg 252.5—255. 77 kg po 245—247.5; rž: baško, 72—73 kg po 197.; koruzo: baško. za junij pc 150—152.5; ječmen: baški 62—63 kg 162.5—165; oves: baški po 180—185: mo. ko: ?0« (fco vagon Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu) 410 do 415. + Novosadska blagovna borza (23. t. m.). Tendenca slaba. Promet: 14 vagonov pšenice. 15 moke. 11 turščice in 4 vagoni ovsa. Cene pšenici, ječmenu in moki so ponvno popustile, dočim se je oves podražil. Pšenica: baška, 77 kg 197.5—200; baška. 78 kg 200—205; gornjebaška. 78 kg 205-207.5; banatska. l isa. šlep. 78 kg 205—207.5; goril jebanatska, 78 k<* 200—202.5; sremska. 17 kg 180—185. Turščica: baška in sremska 95 do 97.5; ladja Dunav 100—102; zn julij 101 do 103. Ječmen: baški in sremski. 63/64 kg 105—107.5. Oves; baški in sremski 130 do 135 Moka: baška ?00- 335- 345; »2« 295 do 305: »5« 235—245. + Budiinpeštanska terminska borza. (23. t. m.). Tendenca slaba. Promet srednji. Pšenica: za junij 19, za oktober 18.44 (obračunski tečaj 18 50). Rž: za oktober 10.60 do 10.62 (10.70). Turšeica: za julij 12.65 do 1267 (12.70), za avgust 12j85—12.87 (13), tranzitna za julij 11.10—11.14 (11.20), za avgust (11.30). »Kje so pa gramofonske plošče ? < »Srček, gramofon je bil tako težak — da sem plošče.pustil doma.« Naročajte ..Našo dobo"1 4 A' » T?" ^ o^VVi^ m ^ <žnjo smo zaprosili. Pridite torej 6. julija na Muto! Repertoarji MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek. 24.: Sestrična iz Varšave. B. Premijera. Sreda, 25.: Sestrična iz Varšave. A in C. Kuponi. Poslednja predstava v sezoni. V. Williams: KRVAVA MAŠA Epopeja velike francoske revolucije. Znašla sta se na ozkih, temnih stopnicah, dekle je stopalo naprej, njeni ledeno hladni prsti so se oklepali Hektorjeve roke. Ko sta premerila kakih 20 stopnic navzdol, se je devojka ustavila. Tipaje je iskala kljuko in pred njima so se odprla nizka vrata. Stopila st;i v razsvetljeno sobo. Bilo je videti na prvi pogled, da je delav-pna šivilje. Na dolgi mizi so ležala različna blaga, očitno pripravljena za prikrojevanje. V omari v kotu sobe pa je visela dolga vrsta že izgotovljenih plaščev. Šele zdaj je mogel Hektor dekletce natančneje premotriti: skoro še napol otrok! Svetli lasje so v težkih kitah obkrožali glavo in velike oči so z jasnim pogledom razodevale otroško zaupanje. Oblečena je bila ljubka devojčica v snažno, četudi nekoliko raztrgano krilce iz modre vzorčaste tkanine; goste bele nogavice niso mogle zatajiti nežnosti vitkih nožic... Njen obrazek je bil bled in ozek. njena polt fina in bela kakor vosek. V vsem njenem bistvu pa je bilo nekaj eteričnega, angelskega kakor tega Hektor ni opazil še pri nobeni ženski. »Nocoj sem dolgo delala,« prične naposled govoriti devojka. »Hotela sem samo pogledati, če je gospod Engstrom že doma... A kdo so ti možje v njegovem stanovanju?« »Prišli so preiskat Engstromovo stanovanje,« odvrne Hektor. »Gospoda Cngstroma pa so že davi zaprli...« Devojka položi roko na srce. Osupla strmi v Hektorja. »Zaprli?« ponovi trepetaje. »To se pravi, da so ga...« Hektor pritrdi resno: »Da, nocoj...« Vsa prepadena zre devojka vanj. »Tedaj ste vi v največji opasnosti,« pravi naposled. »Kje stanujete? Ali imate sploh koga, ki se lahko zatečete k njemu?« »Sele pred par urami sem prispel v Pariz. Ce mi uspe, da neopažen pridem odtod, si bom že znal pomagati dalje.« Preizkušajoč'ga s pogledom, motri dekle mladega moža. »Odpnite tale trak od lasi,« svetuje nato, stopi k omari in vzame iz nje dolg, svilen plašč s kapuco. Pomerite si ga! Zagrnite glavo s kapuco, skrijte klobuk pod plašč! Tu vam škatlja, ki vsebuje važno naročilo za državljanko Vallierovo, kjer mora biti še nocoj oddana. Državljanka Vallierova stanuje v ulici La Loi 31. Ako se srečno iztihotapite iz naše hiše, tedaj na koncu ceste na levo! Sama sem že hotela ponesti tjakaj to škatljo, toda zdaj ste lahko vi moj — sluga... Nikdo ne bo sumil zlega, ako vas opazi odhajati iz moje delavnice.« »In vi?', vpraša Hektor. »Ostanem tu. Ni prvič, da sem vso noč v svoji delavnici. Kar pojdite mirno ...« »Ako pa najdejo skrivne stopnice?« »Ne bodo jih našli. Zid je debel in iz Engstromovega stanovanja se skrivna vrata ne dajo odpreti. Že nad dve leti se jih je posluževal, če je hotel neopažen priti domov. Zdaj pa ... Ugriznila se je v ustnice in se okrenila. Hektor jo prime za drobno ročico: »Gospodična, mar smem izvedeti ime mlade dame, ki ji dolgujem zahvalo za rešitev?« »Tudi gospod Engstrom mi je dejal vedno samo ,gospodična' in jaz sem ga vedno morala imenovati samo .gospoda'. To je bilo tako ljubko,zvenelo je tako staromodno ... Drugače pa me splošno imenujejo Loison, gospod. A moje drugo ime« — skomignila je z rameni — »nikoli se ga ne poslužujem. Zakaj bi torej vaš spomin obteževala z njim? Saj se vendar ne bova nikoli več videla ...« Hektor se prikloni in poljubi njeno drobno vitko ročico. »Gospodična Loison,« pravi nato, »ostanem vaš najponižnejši sluga.« Nežna rdečica oblije bleda lička. »Kako čudno zveni to! Že dolgo je tega, ko sem spoznala nekega duhovnika, — tudi ta je govoril tako. Res, čudno ...« In droben srebrn smeh zazveni na njenih ustih. Nato seže Loison po veliko okroglo kartonsko škatljo pod mizo in jo obesi Hektorju ob roko. »Lase si morate lepo pogladiti, da vam ne bodo padali na čelo« — pravi dekle in mu pokaže, kako to meni... »In kadar stopate, stopajte s kratkimi koraki. Nikar se ne brigajte za moške, ki vas bodo morda spotoma nagovorili. Ti podli jakobinci menijo, da se mora vs^ko dekle takoj zaljubiti vanje, ti... , Izustila je tako grobo psovko, kakor je Hektor še ni slišal iz ženskih ust. Pri njej pa se je glasila tako po sebi umevna, da se Hektorju ni niti malo ni zdelo, da bi bila oskrunila njena usta. Takoj nato je Loison pohitela k vratom, odklenila in pozorno motrila Hektorja, kako je stopal skozi delavnico. »Počasi, počasi!« je vzkliknila. »Saj vi korakate kakor polkovni tambur narodne garde!.. Tako, da, zdaj je že bolje... Oddajte škatljo. kar pri hišniku in mu recite, naj jo takoj ponese državljanki Vallierovi. Plašč mi lahko jutri pošljete.« Vodila ga je skozi temno prodajalnico, položila roko na kljuko in postala za trenutek. »Smuknite hitro ven, čim bom odprla!« Nato se je skromno priklonila s prizadevanjem, da bi ga posnemala: »Gospod, jaz sem vaša vdana služabnica...« Njen glas je pri teh besedah nekoliko drhtel. Hektor ji je hitro pogledal v oči. Tedaj pa so se že vlile solze in njene drobne grudi so vztrepetale v krčevitem ihtenju. »Pojdite, pojdite!« ga je prosila, ko je hotel govoriti. In je odprla vrata in potisnila Hektorja v noč. Dunajski Slovan v Ljubljani Prihodnjo soboto in nedeljo, 2S. in 29. t. m. odigra SK Ilirija dve mednarodni nogometni tekmi s SK Slovanom, enim najbolj renomiranih profesionalnih klubov Dunaja. Ilirija se je pogajala že za pro-šlo nedeljo z raznimi domačimi in inozemskimi prvorazrednimi klubi, ker potrebuje trenirka zaradi državnih prvenstvenih tekom z zagrebško Concordijo, ki sta dolo-čeniza 6. julija v Ljubljani in 13. julija v Zagrebu Za nedeljski termin so ostala po-ga.if.nj;; brezuspešna, za 28. in 29. t. m. pa se j" Ilirija cilločila za dunajski Slovan, ki uživa najboljši sloves v vsakem pogledu in ki je pred leti že gostoval z izrednim h .smehom v Ljubljani. Športni drobiž Mogoče smo zdaj vendarle prišli na pot, po katerem se bo likvidiral nesrečni spor med JNS in ZNP. V nedeljo se je vršila izredna glavna skupščina ZNP, ki jo je sklical upravni odbor JNS. Glavno skupščino, sklicano po ZNP, so oblasti prepovedale. Pričetkom skupščine sta bila v dvorani sanic dva delgata, in sicer za zagrebško Savo dr. Pajnič, a za Krajišnik (Banja Luka in Slobodo (Bos. Novi) g.Todič. Ostali delegati so čakali pred dvorano. Skupščina se seveda ni mogla otvoriti. Delegat JNS II. tajnik žiranovič je ravno dajal novinarjem izjavo o stališču JNS, ko so prišli tudi ostali delegati. Skupščino je nato otvoril g. Žiranovič. Od 28 poverilnic je bilo verificiranih 27. Dr. Riboli je nato izjavil, da so zagrebški delegati prišli na skupščino, da ne bi bila izvoljena uprava, ki ne bi imela zaupanja klubov in ne bi poznala potreb zagrebškega nogometa. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor, in sicer predsednik g. Hojanič, I. podpredsednik g. Setter, II. podpredsednik dr. Zupančič in I. tajnik g. Brčič. Novi odbor je bil od skupščine pooblaščen, da spor z JNS likvidira čimprej na primeren način, ki ne bo ponižajoč za zagrebški nogometni šport. Upamo, da bo zaradi popuščanja z obeh strani kmalu prišlo do tega in da bodo zagrebški nogometaši zopet aktivno sodelovali pri izgraditvi našega nogometa. Z ozirom na izjavo, ki jo je dal I. tajnik JNSa zastopniku našega lista, da državno prvenstvene tekme razven onih, ki jih mora odigrati BSK, niso odgodene, javlja »Jutarnji List«, da so te tekme vendarle odgodene. Vršili se bosta samo elimini-tarni koli 6. in 13. julija, dočim se bodo tekme po točkah nadaljevale šele 7. avgusta. torej po povratku naše reprezentance iz Montevidea. Med temi termini, da se bodo vršile tekme za pokal JNS, pri katerem bodo sodelovali klubi, ki ne sodelujejo v državnem prvenstvu. Razpis kolesarske Handieap - dirke, katero priredi Triglavski pododbor v nedeljo, dne 29. iunija t. 1. Prosa: Ljubljana - Grosuplje . Krka -Stična (Ivančna gorica)-Višnja gora . Ljubljana km Start: Točno o (i. uri pri km 3 Dolenjske ceste (pred restavracijo Jelačin). Darila: Zmagovalec pre.inie srebrno kolajno, drugi veliko bronasto kolajno, tretji, četrti in peti kohjne. Splošna določila. 1.) Dirka =e po tehničnem pravilniku Ko. turaškeua saveza kraljevine Jugoslavije. -.) Dirka je obvezna za vse člane klubov, kateri so včlanjeni v Koturaikem savezu kraljevine Jugoslavije »Triglavski pododbor (kolesarski klubi Novo mesto, Ribnica, Ilirija. S. K. Vrhnika. S. K. Diek, Domžale, »Vidiš prijatelj, število 13 mi je prineslo nesrečo.« »Kako?« »Nu, sodilo me je dvanajst porotnikov in en sodnik.« S. K. Svoboda, Ljubljana, S. K. Bratstvo. Jesenice). 3.) Razpored starta — katerega določi športna komisija — je točno upoštevati. 4.) Odredbam vodstva dirke se je najstrožje pokoriti. 5.) Vsak tekmovalec mora strogo upoštevati cestnopolicijske predpise, kolo mora biti opremljeno z brezhibno zavoro in zvoncem. Prireditelj ne odgovarja za škode, katere povzroče dirkači med dirko, ter vozi vsak tekmovalec na lastno odgovornost. 6.) Prijave (brez prijavnine) se zaključijo v petek, dne 16. t. m. ob 19. uri. ter je iste poslati na naslov I. tehničnega referenta ff. Frana Ogrina, Gospo^vetska cesta 14. »Prvorazredni« dirkači in juntorji morajo priložiti prijavi točen popis uspehov zadnjih treh dirk. Na prijave brez teh podatkov In na one prijave, katere bodo zakasnele, se pri razporedu starta nikakor ne bo oziralo. 7.) Handieap dirka je obvezna za vse kategorije tekmovalcev (novinci, juniorji. prvorazredni in seniorji). S.) Dirka se vrši ob vsakem vremenu. iz SK Ilirije. Načelstvo lahkoatletske sekcije ima važno in nujno sejo danes ob 18.30 v Evropi. — Nogometni trening za skupino I. bo v torek in četrtek, za ostale v sredo in petek od 18. dalje. Nogometaši skupine t. se poživljajo na nove objave v članski knjigi v Evropi. — Glavni odbor kluba ima važno sejo danes ob 20.30 v Emoni. _ Rokometna sekcija ima jutri od 18. dalje rokometni in lahkoatletski trening Z ozirom na bližnje tekme in lahkoatletsko državno prvenstvo se opozarjajo vse igralke, da marljivo in točno posečajo treninge. — Plavalni tečaj SK Ilirije. Vsi oni, ki so se za ta tečaj prijavili, naj se javijc jutri v sredo dne 25. t. m. ob 10. zanesljivo pri trenerju g. Deutzu v letnem kopališču. ASK Primorje (plavalna sekcija). Plavalni treningi se vrše redno pod vodstvom amaterskega trenerja inž. Ivo Medveda v kopališču Kolezija, in sicer dnevno od 7. do 9., od 9. do 11. pa pod vodstvom g. Sava Saccina. Treningi skokov dnevno na klubo-vem prostoru na Ljubljanici od 14. do 16. pod vodstvom g. Juntesa. aterpolo tre-nirgi vsak ponedeljek, sredo in petek od 18. naprej v kopališču Kolezija. Izkaznice ?a brezplačni vstop v Kolezijo dobi-verificirano članstvo dnevno dopoldne v Koleziji pri g. Savu Sancinu ali pa pri njem na stanovanju, Tavčarjeva ul. l-III. od 13. do 15 ure. Poziva se vse verificirano članstvo, da se brezpogojno redno in točno udeležuje t rej ingov. ŽSK Hermes. Danes seja upravnega od- ADRESAR za Dravsko banovino industrije, večje trgovine in obrti, ki ji izšel za časa X. jubilejnega ljubljanskega ve! esejma. Adresar je lepo urejen in razdeljen v branže, kot: I. Rudniki in topilnice. II. Lesna industrija, trgovina in cbrt. III. Železna. IV Tekstilna. V. Prehrana. VI. Elektrotehnična. VII. Gradbena in keramična. VIII. Papirna. IX. Gralična. X Časopisi. XI. Kemična. XII. Usnjarska. XIII. Ki d io. gramofoni, gabila. XIV. Avtomobili. XV. Razne industrije, trgovine in obrti XVI. Denarni zavodi. špedicije, transip društva, javna skladišča. car. posredniki, agentu re in kom. inform. pisarne in reklamni zavodi. XVII. Pregled važnejših zdravilišč, kopališč in letovišč v Dravski banovini. Naroča se pri: REKLAMA »SATURN«. Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. Adresar stane: pri plačilu v naprej 35 Din kom. ali pri povzetju 37 D^n kom. Pri naročilu 10 kom. ali več 10 o<1st. popusta. Hep etnje Sprejmemo ontoristinio z večletno prakso, perfektno v slovenskem in nemškem jeziku in korespondenci ter zmožno vseh drugih pisarniških del. Ponudbe pod »Manufaktur-na veletrgovina« na oglasni oddelek »Jutra«. 8866 Vam je olajšano s torbico, ki jo dobite pri tvrdki TONI JAGER LJUBLJANA, DVORNI TRG 1. Ažuriranje in entlanje oblek. 121 Odda se takoj lep lokal (dvojni) v Ljubljani, Kralja ^etra trg 2 v črti Miklošičeva cesta pritlično, vhod iz ceste. — Pojasnila: Dr. KANDARE v isti hiši o1 4 — 5 pop. KSSL0LITNI TLAK za kuhinje, kopalnice, veže, trgovske lokale, hotele, urade industrijo itd. ni mrzel, se z lahkoto čisti,. je trajen in ne drag. Polaga: 157 trg. d. z o. z. Ljubljana. Dunajska c. 36. Telef. 27-16. Brz.: Material. V.' za parni pogon, ki je obenem dober s t r u g a r, pridnega in zanesljivega išče IColfiistša tovarna v Ljubljani Stanovanje v tovarni, nastop takoj, predstaviti se osebno. — Poročeni imajo prednost. 8874 p m :',Jr 'i'" bora ob 20.30 pri Keršiču. Vsi in točno. Zborovanje vseh smučarjev. Da se ohranijo tradicionalni prisrčni odnošaji med smučarji tudi v poletju, bo priredil Smučarski klub Ljubljana, 5. julija t. L v Planici pri Tamarju veselico z zabavnim sporedom Petje, godba, šaljivi nastopi, ribniški župan, volitev miss. Tamar itd. ter neprisiljena zabava, ki je mogoča le med smučarji bodo povečali razpoloženje, čeprav je okolica brez snega. Brez vabil, brez vstopnine, brez nadležnega ponujanja in odiranja je deviza prirediteljev. Obenem je za vse lepa prilika, da obiščejo Jalovec, Ponce, Sleme, Vršič ali Mojstrovko. Srajce za gospode bele, prvovrsten šifon, modne, cefir in po-pelin, panama športne, spalne srajce, vseh vrst delavne srajce, spodnje kratke in dolge hlače, fine in navadne, po konkurenčnih cenah nudi 8806 F. & I. GORIČAR, Sv. Petra cesta 29. Gostilna v volkodlakovem stanovanju V vili v Gambaisu, v kateri je proslu-Ii volkodlak Landru umoril in sežgal več svojih »zaročenk«, so otvorili te dni gostilno, ki so ji dali ime »An grillon du foyer« (»Pri cvrčku za pečjo«)... Brez. suknje v državnem zboru V Berlinu se je v letošnji znatni vročini zelo razširil običaj, da hodijo moški brez suknjiča po cesti. Ko pa je stopil te dni neki komunistični poslanec v nemškem državnem zboru tako opravljen na govorniški oder, je čutil svet starejšin poslanske zbornice potrebno odrediti, da poslanci ne smejo v tej hiši nastopati brez sukenj, češ da so to dolžni njenemu ugledu. Tudi za obiskovalce tribun velja ta zapoved, ki jo nemški listi komentirajo precej za-smehljivo. .i* V;' jv %X£ y RIBARSRO DRUŠTVO CELJE naznanja svojim tovarišem, da je nenadoma preminul dne 22. junija 1930 njegov dolgoletni najodlič-nejši član in tajnik, gospod ANTON ZD01 učitelj v Celju. Pogreb nenadomestljivega tovariša bo v torek, dne 24. junija 1930, ob 16. uri 30 minut izpred okoliške osnovne šole na okoliško pokopališče v Celju. Predragega tovariša ohranimo v trajnem, najlepšem spominu! 8944 Celje, dne 23. junija 1930. .v.'-. -.,• ■■■ :; :• > ' - -i, T:-i--. - •■ v,. -.J.-*-: -si. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš dobri in skrbni oče, stari oče in tast, gospod Baltazar Baebler višji sodni oficijal v p. v nedeljo, dne 22. junija po kratki, težki bolezni umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 24. junija ob 7:5. uri popoldne na pokopališče v Radečah. Ljubljana-Ptuj-Radovljica-Radeče, 23. junija 1930. ŽahsfocI ostali ■■ •" _-___■ ■ - :■■ - ■____■- "■■■ -I..- UČITELJSKI ZBOR OKOLIŠKE DEŠKE NARODNE ŠOLE javlja tužno vest, da je nenadoma preminul tovariš, gospod Anton Zdolše! učitelj. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 24. junija, ob 16.30 (pol 5. uri popoldne) izpred okoliške šole na Dolgem polju. Učiteljstvo izgubi z blagim pokojnikom vrlega tovariša, mladina pa dobrega učitelja. Celje, dne 22. junija 1930. 8943 Iz življenja in $Yefa F. Paillot: Genij BM je velik umetnostni kritik, ki ga je odkril; lahko bi rekli, da slučajno. Nekega popoldne je gnetel Rafael Centre v svoji delavnici na dnu dvorišča za svojo prodajalno poprsje neke mlade ženske. Rabilo mu je, da bi izdelal poseben moderc za nečakinjo mlekarice, ki je prišla iz Montargisa in je bila rahitična in ki so jo starši poslali k tebi, da bi bila v oskrbi nekega zdravnika iz te četrti, ki je bil svoičas ozdravil neko osebo iz Montargisa. Da ne bomo tratili besed: mavec je bil že skoraj dovršen, ko je šel veliki kritik mimo preko dvorišča; vračal se je od kovinorezca v tretjem nadstropju, pri katerem je bil naročil kup posetnic. Vrata v delavnico so bila odprta; takoj se je ustavil in nato se je vzhičeno zamaknil. Dvignil ie roke k nebu in je vzkliknil: »Ah! Ah! Oh! Čudovito! Neverjetno! In kako nadčloveško!« Potem se je predstavil. »Gospod,« je dejal, »jaz sem umetnostni kritik. Dovolite mi, da smem Občudovati vaša dela boli od blizu. Močnejši ste od Rodina!« Tu se je Rafael Centre razsrdil. Ni mu bilo prav. da bi ga kateri si hodi čk>vek, ki ga ni poznal ne z Adamove ne z Evine strani, primerjal na takšen način z jezuitom iz »Neumriočega Žida«. A ni šlo za tistega Rodina. Zdi se, da je bilo tudi kakšnemu znanemu kiparju ime Ro-din. Tedaj je menil, da mu je opraviti s prismojeneern. Toda gospod ga je vprašal: »Ai mi hočete prodati to žensko poprsje? Nudim vam do dieset tisoč frankov?« Takrat se m>u ni zdelo več, da ima prismojenea pred sabo, temveč popolnega norca. In vendar je bila resna stvar. Umetnostni ocenjevatelj se je vrnil naslednji dan, prinesel mu je obljubljenih deset tisoč frankov in vzel izdelek s seboj. Potem je pisal v listih, da je Rafael Centire slaven in preizkušen umetnik, veti i k mojster, genij, ki je vreden Michelangela, Fidija, Rodina in mnogih drugih, ki som jim pozabil iime. In je prodal poprsje brez glave in rok nekemu Američanu za petdeset tisoč frankov. Centre je postal čez noč slaven. V časnikih si videl samo še njegovo ime in sliko. Od vseb strani so prihaljali ljudje, ki so mu ponujali blazne cene za stare izdelke, ki so mu ibili v delavnici v na pot je. Teh je pa bilo za celo razstavo. Vsi grbavci, šantavci, kruljavci in rahitiki iz četrti, ki so si bili p.ri njem naročili kdaj kakšne otoveze, izravnalne priprave in ortopedske moderce, so imeli tam svojo obliko iz mavca, ki jih ie Centre skrbno čuval v pričakovanju novih naročil. In ljudle — pirosvetlieni poznavalci so trdili, da je bilo to lepše od antike, da je bilo v tem vse čustvovanje, vse občutenje, ves lirizcm sveta. Rafael ie prispel do tega, da je zahteval od njih celo imajhno imetje samo za vzorec kakšnega oteklega rebra. In za kakšno ceno je prodajal šele poprsja gnbavcev in rahitikov! Seveda je opustil svoj posel ortopeda in se ni bavil z nobeno drugo reejo nego s prodajo svojih mavcev. Dal jim je vsakemu posebno ime, kakor mu je bil nasvetoval veliki umetnostni ocenjevatelj in kakor so zahtevali občudovalci njegovih izdelkov. Poprsje nekega grbavca je dobilo ime »Napor«; poprsje debele gospe, ki si je bila naročila kar dva ojačena moderca na en mah, se je imenovalo »Zemlja«; druga Pa so se imenovala »Počitek«, »Misel« ali pa »Radost«. »In kako se ime sklada z delom!« so vzklikali poznavalci. Postal je po splošnem mnenju genialen umetnik in bi lahko živel od svojih dohodkov. A navzlic temu ni nosil "širokih hlač in metuljastih ovratnic, še las si ni d.al rasti. Smatrali so to za dokaz njegove skromnosti. A bil je v isti med tudi tankovesten. Dejal si je, da mora delati še bolje. Na skrivaj se je hodil učit k nekemu specialistu za glave. Ni se ustrašil žrtev: obrnil se je do prvovrstne moči, do moža, ki je izdeloval dsražestne glavice iz voska, kakršne je videti v izložbah damskih frizerjev. V teku treh mesecev je po zaslugi te svoje požrtvovalnosti napredoval tako daleč, da je svojim naročnikom lahko nudil popolne kipe z glavo, dobro posnetimi očmi, ušesi, skratka z vsem. In potem mu ni zadostovalo več to, da bi modeliral samo grbavce in po-kvečence, temveč je prešel tudi na osebe z lepo simetričnimi oblikami. KaS se je neki zgodilo v tistem hipu v dušah občinstva? Isti ljudje, ki so se bili tepli za njegove manjše začetne napake, ki so plačevali petnajst tisoč in še več frankov za grdo. poročeno poprsje, isti ljudje so sedaj vihali nosove pred lepimi oblikami, ki jih je ponujal, in so odhajali, ne da bi kaj kupili. Prav kmalu je ostala njegova delavnica prazna in celo veliki kritik se ni prikazal več. Ubogi Rafael Centre! Počasi ie potrošil skoraj ves denar, ki si ga je bil zaslužil, a ostanek je zapravil na borzi. Komaj komaj se mu je posrečilo, da je znova kupil svojo nekdanjo trgovino z ortopedskimi predmeti. Da bi mu vsa* nekdanja slava služila v sedanjem položaju!... Pa ne!! Nekdanji njegovi naročniki so sedaj le oklevajoče naročali kaj pri njem. ker je bil, kakor pravijo, umetnik in umet-nki niso resni ljudfe ...« Poceni in vendar najboljša je Severjeva etomana z 32 peresi v sedežu ia 4 v zglavju. Velikost Najboljši 185 X 78 ' .. » 1 materijal. Cena 570 do 850, po izbiri preobleke. Zahtevajte vzorce! SEVER RUDOLF, Marijin trg št. 2. K večnim nemirom v Indiji Nacionalistična agitatorka ščuva na nekem trgu v Bombayu množico proti angleškim oblastim. Po takšnih zborovanjih teče po ulicah indijskih mest vsak dan kri. Reformirajmo moško nošo! V času, ko se kratko krilo z uspehom ustavlja pohodu dolgega krila, ki so ga hoteli uvesti ponovno razni dobička željni modni diktatorji, se zdi. da začenja zvoniti k zadnjemu počitku tudi nesmiselnostim moške mode. V Avstriji se ie pravkar ustanovila podružnica danes že skoraj po vsem svetu razširjene Družbe za preosnovo moškega oblačina, ki ji pripadajo med drugimi mnogi ugledni učenjaki, politiki in športniki in ki delujejo zelo živahno s prirejanjem propagadnih predavanj, razstav in drugih manifestacij. Kratke hlače in odprte srajce, to je najosnovnejša zahteva nove moške mode, ki si pridobiva po drugod, zlasti pa na Angleškem in v Ameriki, vedno več tal. Avstrijska podružnica je izdala proglas, v katerem pravi med drugim: »Mnogi moški žive kakor nad norma-lo segreti parni kotli: zgoraj jim je telo zaprto s tesnim ovratnikom (vse eno, če je ta trd ali mehak) v sredi s pasom in spodnjim perilom, a po možnosti so jim še noge zavrečene, dočim si povezujejo čez glavo nezmiseln in nehigijeničen klobuk, ki pripomore svoj del k izpadanju las. Skrbijo torej po svojih močeh, da se jim telo ne zrači. Tu je treba reforme. Najprvo mora proč ovratnik, ki zapira vrat kakor oklep, ovira krvni obtok proti možganom in najvažnejšim čutilom ter povzroča lahko naporno dihanje, omedle- vice in druge težave. Zaprti, dušeči ovratnik naj izgine prav tako kakor ženski moderc. Ko smo osvobodili vrat oklepa, tedaj že more zrak do telesa. Ce pa stopijo na mesto dolgih hlač kratke hlače, ki segajo nad kolena, če zamenjamo nehigijenski klobuk s smotr nim pokrivalom, če opustimo nepotrebno opasovanje telesne sredine tedaj smo napravili že dolg korak do zdravega in pametnega moškega oblačila. Čeprav se bo tako zvani »elegantni« svet še dober čas branil te preosnove, vendar bo sčasoma zmagala uvidevnost in vzraslo bo novo, prostejše po-koljenje v praktičnih in zdravih oblačilih.« V Avstriji se že pojavljajo mvški, ki se oblačijo tudi v vsakdanjem življenju po zahtevah nove mode. A od Avstrije do Jugoslavije je en sam skok. Norišnica razumnih glav Strogost angleškega kazenskega zakonika, ki obsoja morilce brez razlike na smrt, povzroča, da navajajo zanje kaj radi duševno neodgovornost kot omiljevalen razlog. Tako obsojajo potem takšne zločince prej v norišnico nego na vešala. a v norišnici ima grešnik vedno nekaj upanja, da ga kot »ozdravljenega« pošljejo domov — prej ali slej. Seveda je v takšnih okoliščinah po angleških blaznicah najti Drzen vlom v banko V Trgovinsko banko v drugem največjempoljskem mestu Lodzu so izvršili te dni neznani roparji drzen vlom. Vdrli so v zakladnico, jo popolnoma izropali, a vsakogar, ki jih je pri tem poslu zasačil, so zaprli v jekleno podzemlje. To se je zgodilo bančnemu ravnateljevemu namestniku in dvema nadaljnjima uradnikoma. Roparji so izginili s svojim plenom, ujetnike pa so rešili v zadnjem trenutku, ko jim je grozila že smrt zaradi pomanjkanja zraka. Stene zakladniških shramb so morali razbiti, da so jih rešili. Slika predočuje bančno poslopje, na levi zgoraj pa odprtino, skozi katero so roparji vdrli v zakladnico. marsikaj dokaj čudnih »norcev«. Nedavno tega je neki parlamentarni odbor obiskal kazenske oddelke deželnih norišnic in je ugotovil prav zanimive reči. Tako je naletela komisija na nekega norca, ki je kazal kar najživahnejše zanimanje za dogodke na svetovnih borzah, norosti pa prav nobene. Možakar je— v blaznici! — ostal v zvezi z bankami in si je s špekulacijami prihranil čedno milijonsko vsotico. Druga zanimiva osebnost tega kova je neki bivši profesor, ki so ga radi umora obsodili na smrt, a nato »pomilostili« v norišnico. Mož si je tako popolnoma ohranil svoje duševne sposobnosti, da sodeluje slej kakor prej kot eden najboljših prispevnikov v »Britski enciklopediji«, najpomembnejši angleški znanstveni publikaciji. ... Byrd zopet doma Admiral Byrd se je vrnil pretekli teden s člani svoje odprave na Južni tečaj v Newyork z ladjama »City of Newyork« in »Eleanor Polling«. Tam so mu priredili pravi triumfalni sprejem. Vse ceste do mestne hiše, po katerih se je pomikala povorka so bile okrašene in množica je pogumne raziskovalce obmetavala s cvetlicami. Zrakoplov »Los Angeles« in veliko letal ie krožilo nad mestom, med tem ko so tulile sirene vseh v pristaniščih navzočih parnikov. Profesor Calmette znani francoski učenjak in izumitelj po njem imenovanega načina cepljenja proti tuberkulozi. Ta način je prišel zaradi svojih katastrofalnih učinkov v Liibecku, kjer je umrlo pol stotine cepljenih otrok, na slab glas, a kakor smo poročali, je bila krivda na liibeških zdravnikih samih, ki so uporabljali pokvarjeno cepivo. Pravilno pridelani Calmettov serum je absolutno neškodljiv, pač pa doslej najuspešnejše sredstvo proti zavratni morilki človeškega rodu Mednarodna družba izumiteljev V Parizu se je zbrala družba strokovnjakov, ki namerava ustanoviti s sodelovanjem vseh dežel organizacijo za podpiranje tehničnih izumov. Glavni smoter pa bi ji bil ta, da bi preiskovala domislice inženjerjev, znanstvenikov in tudi lajikov za nove izume že v njih početni stopnji glede njih uporabnosti in jih potem eventualno dejansko pomagala dovršiti. Misel za takšno organizacijo je dal znani belgijsko-ameri-ški inženjer Hart O. Berg, sodelavec Simona Lakra, ki je zgradil prvo ameriško podmornico. Mart O. Berg bo po končani konferenci nastopil potovanje po evropskih deželah. Po češkoslovaškem vzorcu Madžarski vojni minister Gombos je odredil, da bodo s 1. julijem v madžarski vojski uvedli zauživanje mleka namesto kave. To odredbo je Madžarska prevzela od Češkoslovaške. K zadnji vsakdanji revoluciji v Ameriki V Boliviji je »divjala« pretekle dni revolucija, ki jo je vodil neki bivši konzul in ki so jo med tem baje že potlačili. Vstaši so hoteli strmoglaviti državnega predsednika Silesa (na levi), ki mu očitajo, da je prodal deželo Zedinjenim državam. Na desni general Hans Kundt, bivši nemški častnik in poveljnik bolivijske vladne vojske, ki so ga vstaši ujeli. To bajto je kupil gospod Nardin, vselil vanjo matuzalemsko starega pastirja, kateremu je plačeval majhno odškodnino, pa ga je naročil na cenen pariški listič. Seveda je morala pošta listič dostavljati naročniku ki še brati ni znal, A v to svrho je morala nastaviti posebnega poštnega sla, ki ni imel drugega dela, nego da je vsak dan capljal 27 km v gore tja in 27 km iz gor nazaj — samo zaradi enega lističa. Nardin pa je: poštni upravi zagrozil, da bo imela skrbi in stroške s tem dostavljanjem ne samo, dokler bo on živ, temveč še po njegovi smrti, ker bo svoje dediče v oporoki obvezal, da se bodo morali naročiti na list v podobnih okolščinah kakor on. Ta grožnja je poštno upravo omehčala. Skušala se je z maščevalnim Nardinom poravnati tako. da bi mu vrnila samo polovico preplačila za tisti telefonski pogovor. Ker je ostal trd, mu je vrnila ves znesek in šele tedaj ie odpovedal maščevalno naročbo na pariški list. poldne obleke za gospode, platnene in lister suknjiče, modne hlače najcenejše pri tvrdki DRAGO S C H W A B, LJUBLJANA Hail© IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Torek 24. junija Ljubljana 12.30; Reprod. glasba. _ 13~i Naj>oved časa, borza, reproducirana glasba — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — IS: Konccrt radioorkestra. _ 18.30: Reprod. glasba. _ 19: Delovanje čeških in jugoslovenskih žena v Sokolu. _ 19.30: Ruščina. _ 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22; Napoved časa in poročila. Lahka godba. Sreda, 25. junija. Ljubljana: Opoldanski program odpade. — 18: Otroška ura. — 18.30: Koncert radio orkestra. — 19.30: Podobe iz svetovne literature. _ 20: Koncert komornega tria. _ (Rezervirano za ev. prenos iz Prage). _ 22: Napoved časa in poročila. Beograd, 10.30; Reprod. glasba. - 12.45:; Koncert radio-kvarteta. — 17.30: Narodne pesmi na dudo. — 20: Klavirski koncert. _ 20.30: Konccrt radio-kvarteta. _ 21.30^ Poročila. — 21.45: Koncert slovanskih pesmi. _ ZAGREB 12.30: Reprod. glasba. _ 20.35: Koncertni večer. — Lahka godba orkestra. _ PRAGA 17: Popoldanski koncert. _ 20; Koncert komorne glasbe. _ 20.25: češkoslovaške narodne pesmi. — 20.50: Klavirski koncert. — 21.20: Operna in baletna glasba. _ BRNO 19.55: Morje v glasbi in poeziji. _ 21.: Mešan program. VARŠAVA 1C: Dan morja. _ DUNAJ 11: Reprod. glasba. _ 12: Opoldanski koncert. _ 15.30: Mladinski koncert. _ IG: Godba orkestra. — 20: Bachove orgelske skladbe. — 20.50: Poljuden dunajski večer. _ BERLIN 18.05: Koncert orkestra. — 19.30: Prenos opere iz gledališča. Zabaven program. _ FRANKFURT 19.30; Prenos vsega koncerta iz Stuttgarta. _ LANGEN-BERG 17.30: Večerni koncert. _ 20: Operni večer. _ 21.10: Simfoničen koncert. _ 22: Lahka glasba. — STUTTGART 19.30: Prenos opore iz gledališča. _ BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. _ 17.35 Vojaška godba. _ 20: Operete in valčki. _ Ciganska godba. — Stavka preti jetnilnici Argentina se ne more izkopati iz finančnih težav in tako ni nič čudnega, da že pol leta ni plačala niti ficka nekim trgovcem, ki so dobavljali živila jetnišnici v Ushuaji. Ker prošnje niso nič zalegle in ni bilo denarja od nikoder, so sklenili trgovci kratek proces. Prenehali so z dobavami. Posledica je bila ta, da je med jetniki izbruhnila pravcata lakota, a v svoji lakoti so zagrozili, da uprizorijo upor po vzorcu onih iz Zedinjenih držav. Le s težavo so ta upor preprečili s tem, da so v zadnjem hipu dobili nekoliko vagonov živil iz oddaljenejših krajev — seveda spet na kredo. Toda te zaloge bodo kmalu pošle in kaj potem? Država denarja nima, kaznenci nočejo straditi. upor visi še vedno kakor Damoklejev meč nad kaznilnico in vso okolico. .V\ed zaprtimi je mnogo prav težkih indivi-• duov, ki bi ne bilo dobro za družbo, posebno pa ne najbližjo, če bi se puč posrečil. Na vse to so pomislili prebivalci v Ushuaji in okolici, ki so organizirali svoje lastne obrambne čete za primer morebitnega upora v kaznilnici. Posebno udobnega življenja tamošnje ljudstvo radi neprestanega strahu pred revolto pa nima. Maščevanje telefonskega naročnika Gospod Jules Nardin se je spri s francosko poštno upravo, ker so mu po njegovem naziranju previsoko zaračunali neki telefonski pogovor. Poskusil je pri Ponciju in poskusil je pri Pilatu, da bi mu dali prav, pa ni nič zaleglo. Plačati je moral vsoto, ki jo je zahtevala poštna uprava. Tedaj si je razjarjeni Francoz izmislil čudno maščevanje. Sedem in dvajset kilometrov od najbližje poštne postaje leži nekje v francoskih Alpah na pol razpadla bajta (Flaj-Tox) UNIČEVALEC MRČESA f ianes/jir0//ii'fom/či/jetf0££\ ttUtf£,XOMZJ£. STEM/CS /n l ves OSTAi£ Af/?Č£S fator/!/&'za/ego DO&/SČPO/SO0 v or/gma/ft/ m o dr/ j fra/rccsA/ oprem/ f Včriifosppredpor,dr?. /mmMrfomstf/J Zastopstvo za Slovenijo: A. Maiisiiy kemična tovarna, Ljubljana, Krekov trg 7 CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če nai pove naslov Oglasni oddelek ■»Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 hcce da so mu posije po posti naslov a ti Scateo drug o informacijo ticoco se matih oglasov naj pritoži v snamteah a sicer ne ho prejet odgovora t « Z~JMMM CENE MALIM OGLASOM: ^^m^m^m^mmamimtmmmm^^mmsmmm—ma^m Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsake beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. ftlahiovi tnaCifi ogCobov ln druge informacije tičočt te oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA« v . ; ' i flovem mestu <9e&enicafli Ljubljanska cesta št. 42 pri kolodvoru št. 100 Malt oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. Natakarice spretne, '' znanjem nemškega jezika., dobijo nameščanje. Predstaviti ee je pri plačilnem natakarju kopališke restavraciji- v Rimskih Toplicah. 257S1 Več šivilj dobro izurjenih v moškem perilu, sprejme G. Vojska Wolfova ulica 12. 2-3764 Tkalca na ročni pogon, zmožnega in samostojnega sprejmem T t-ajno delo rumene ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »ilro »Dobro izveiban tkalec«. 25746 Veziljo cvetja pošteno ;n zanesljivo, al> vajenko ki se je ie učila vezenja, v pomoč družni vezii-ji »prejme Salon evijeea Franjo Kitvr. Sarajevo, Aleksandrova 65. 25699 Trgovski pomočnik a.'i pomočnica s kavcijo, ki zamere prevzeti tudi fiiijalko ali pristopiti kot družabnik (ca), dobi me.-to Pismene p »nudbe na cgl. oddelek »Jutra« pod šifro »Agiir.a moč-. 25696 Pletiljo in učenko s hiano in stanovanjem v hi ii sprejmem v stalno .-i-žbo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 25091 Učenca f-pr»:mem za kleparsko obrt. Hrana in stanovanje v hiši. Ži-bret. splošno kletarstvo, Radeče, Zidani most-. 25593 Strugarie * najmanj 3-4et-no prakso sprejme Prva jugosloven-s.ka tvocniea vagon«, st rojeva i mostova d. d. Brod da Savi. Ponudbe na gor-n> poiJtjetije. 25587 Učenca r trgovino mešanega blaga spreime takoj Ivan Vidmar — Brežice. 25491 2 hotelski sobarici •-prejme hotel »Rova« v Zaprcbu. Biti mo-rajo prvovrstne in .strogo solidne Nastop takoj. Ponudbe na P-ot-j,režl '.i va prodajalka«. 2-5818 Frizerko r.crfektno izurjeno, proti ilobi plači iščem — po možnosti za takoj. Ofcrtc na salon Flicser. Sarajevo Kralja Petra '24. 25810 Trg. učenca s primerno šoilskc izobrazbo.' poštenih staršev, zdravega in krepkega sprejme v trgovino mešanega blaga Anton Vodenik. Pe-trovče pri Celju. 25S00 Brivski pomočnik dober delavec, posebno v bu-bi striženju, dobi takoj slučbo. Pfača po dogorvoru Oton Heimiartner. Slov. Bistrica. " 25799 Deklica stara 14—15 let osčem za takoj. — Cvetličarna Ivan Simone, Šelenburgova 1. 25863 2 šivilji in 3 učenke iščem za šivanje. Tvrdka 'Rokavica«. Liubljana. Go-s,poska »I. 16. 25885 Izkušenega strojnika z večletno prakso iščem za parno žago v okolici Celja. Ponudbe na. podružnico »Jutra« v Cel j« pod »Strojnik«. 25877 Brivskga pomočnika zvestega, veščega v moški in damski stroki, sprejme za sezono takoj A. C'eh. brivec, Celje. " 2.5878 Tamburiraroo .spretno sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbo na B. Pučnik. Voj-nik pri Celju. 25879 Blaga.iničarko za takoj iščem za kuhinjo in točilnico. Predstaviti* se je v hotelu »Union« v Celju. . 25880 Korespondentko išče tovarniško podjetje za na-top s 1 Mi jem 1930 s perfektnim znanjem srbohrvaščine in nemščine ter nemške in slovenske stenografije. Plača po dogovoru. Ponudbe s curri-V.urhuTn v i t a e na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ko-re-s-pondet-ka 1930«. 25883 Kontoristinjo popotnom-a veščo ri^giSkc-"•a in slovenskega jezika, nemške stenografijo in strojepisja takoj Sf»ej«iem za tlebo 2 mesecev ali več. Začetnice izključene, javijo naj e* le prve Vrstne risorniško m-°či « prakso. Pismer- ponudbe na ogl. odd. r-Jutra« pod -Vrk-in-»rasfcnja** ®8ja G. Th. Botman: Potovanja in čudovite prigode Tomna Popkinsa 97. Kajuto so znotraj kar prijetno »redili. In pozabili niso prav ničesar. Deset velikih posod 7. zgoščenim zrakom vzamejo s seboj. Kajti visoko sori med zvezdami — kamor so se namenili — ni zraka niti za šči-pec _ brea zraka p« mora isdihnitj še tak korenjak! Potnike verzirane v manufakturni stroki, za obisk privatnih strank, za Novo mesto i-n okoilico sprejmem takoj. Ponudbe na naslov: Ot-metr Halje. Novo' mesto. 25498 Potnike verzirane v manufakturni stroki, za obisk privatnih strank v Ljubljani in oko Meri snrejmem takoj. Naslov v o"lasr.pm oddelku Jutra. 25138 Zanesljiv potnik za dober predmet dobi shižbo proti visoki provi-ziii Ponudbe z referencami ' na ogl. oddelek Jutra pod »Lep zaslužek«. 25798 Šoferska šola oblastveno koncesijcnirana. I. Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana. Bleiiveisova cesta št. 52. — Prihodnji redni tečaj prične 1. julija. 25855 Šivilje in krojači Tečaj za prikrc-jevanje •damskih oblačil se prične 1. do 15., moških oblačil od 16. do 30. vsaki mesec. Zahtevajte naznanila (pro-sipekte) in cenik za krojne vzorce. — Lastnik sta-roznane strokovne šole Teodor Kune. Ljubljana. Jurčičev trg 2-1. 25882 Knjigo Titseher ali Esselborn, Gaubach o stavbarstvu, dobro ohranjeno kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25830 Natakarica stara 25 let, praktična in poštena, išče na-meščenja. Borstne.r, Tezno 79 pri Maribora. 25782 Mehanik specijalist za kolesa, ki se obenem tudi razume na šivalne stroje in avtomobile, išče službo. Nastuif« lahko takoj ah pozneje. — Naslov v o^la-sncm "oddeliku »Jutra«. 25690 Knjigovodinja z večletno prakso, vešča srbehrv., nemškega in slovenskega jezika, išče službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro =Stažba 123«. 25805 Pletilja z lastnim strojem, zmotna voditi delavnico, išče stalno mesto ali delo na dom. Dmpi.se na oglasni oddelek rjutra« ood »Pletilja«. 25826 Dva dijaka šestošoloa iščeta primernega čezpočitniškega zapo-slenja. Gresta za tekača, zidarska strežnika, inštruktorja. sejalca peska a|i karkoli. Cenjene ponudbe na oglasni orMetek »Jut.ra« pod šifro »Nujtao 28«. 25536 Absolventinja meščanske in ženske obrtne šntle išče primernega pisarniškega mesta, najraje kot blagajničarka. Ponudile na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro .-»Vestna/ 34«. 25834 Natakarica Ccdna. pridna in zanesljiva išče mesta k dobrim ljudem, nastop z 1. jiulijem pod 19 let. Naslov v cgl. oddelku »Jutra«. 25848 Ženska srednjih let z odraslo hčerko išč-e čez po>? v kuihinjl ali sobah samo za hrano in stanovanje izven Ljubljane. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Služba« 25865 Kot vajenec se želi izučiti ključavničarstva ali melianiške stroke 14-let»n deček. Hrana s stanovanjem željena v hiši. Ponudbe na: Boris Vrtnik. Polzela, Samnnska dolina. 25881 Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohorifieva 5. Razglednice šolske in pisarniške potrebščine kupite najceneje pri tvrdki Ivan Bahovec, Ljubljana, Stairi trg št. 20 166 Mlinarji in Žagarji Večjo množino ga.brovih zobov za mlinska in žagna kolesa (Kammholz) ima naprodaj Josip Kuišer. Vitanje. 25651 Pozor, stavbeniki in graditelji! Samokolmce iz bukovega lesa, dobro okovane, po 65 Din komad razpošilja dokler traja zaloga Rudoif Dergan. trgovec. Laško. 25495 Fotoaparat 10 X 15, Ze>iss Tesar 6, 3 objektiv dvojni anastigmat Flaming, škatlja z pašteti, škatlja z oljnatima barvam/i, kopirni aparat itd. — Mestna trg 17. dvorišče — desno. 25469 Železnato vino lekarnarja dir G Piccolija v Ljubljani krepča oslabele. malokrvne, odraste in otroke. 161 Gonilna jermena prima ln vse mlinsko-tehniSnc potrebščine vedno v zalogi pri tvrdki Cadež & Brcar. Ljubljana. Kolodvorski« ulica. 62 Puhasto perje p«. SB Din razpoiiljam po povzetji) najmanj 6 kg Potem iioto t>elo gosje kg po 130 Din b čisti puh kg po 250 Din U Brozo vid. Zagreb. Uica 82. Ke-miska ŠistilnJea perja 842 Dvokolesni voz dobro ohranjeno cizo preda Prodan, Poljanski nasip 40. 35^80 Otroško posteljico belo, prodam. Naslov v o "-lasnem oddeTku »Juitra« 25815 Zdravniške sprave (pantostat, mikroskop, ope. racijsiko mizo. inštrumente) rabUjene in v dobrem stanju poceni proda Adr. Kavčič, Šiška, Celovška C. št. 125, telefon 22-97. 25358 Kompletno posteljo naprodaj na Bregu št. 2/L Toaletno mizico z zrcalom, ter železno blagajno za iprivatno Tabo prodam ugodno. Naslov v oMasncm oddelku »Jutra«. 25633 Otroški voziček poceni- proda. Polvbisch. Xua^ka ulica 3. 25830 Zdravniki, zobozdravniki! Steklena omara z leseno omarico kot podstavek za kintrgične instnumento je jako uigodno naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Jutro«. " 25862 Zidano ognjišče meseca avgusta prodam. Kje. pove oglasni oddelek .».Jutra«. 25867 Medena postelja lepa in prav diobro ohranjena poceni naprodaj v Knezovi ulici 28 25677 Nova kuhinjska oprava predsobna stena, karniše, poceni -naprodaj. Naslov v ogl. cdd. »Jut-ra«. 25868 2 avtokofesi za Fiat 509. boropletmo. z novimi plašči Ln zračnicami poceni proda Trva slo-vens;ka pa-r-na vul-kaniza/d-ja gum rja P. Skalar, Lju,b-hana. Rimska cesta št. 11. 25660 Motorno kolo skoraj novo — zelo malo rabljeno ugiodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 2G8Ž5 Avto -»Renault.« Monacis, 6 cil. limuizina naprodaj. Naslov v ogJasnem oddelku Jut-ra 25^3 Osebni avto Clievrolet. (odprt Type 19281 vožen 14 tisoč km v brezhibnem stanju ugodno proda Nastran, mMn. Radomlje, 25841 Okroglice (Priigelholz) suhe, zdrave kupi nekaj vagonov Opekarna Pragersko.' 25616 Rabljen kotel (tank) za 15 do 20.000 litrov vsebine kupimo takoj. Ponudbe naj se pošljejo na naslon Mestnega avtobusnega podaja t Mariboru. 35875 Zdravilne rože t>9Zgovo i-n lipovj cvetje, tisoč rože lapuh, brezovo perje, perje od črne mali ne. cvetje cd akacij«, bele koprive stebla s perjem, bele koprive rože, pelin, ajbišpreselco. v senci posušeno, čisto in brez ne-snaie kupuje drogerija »Sanitas«, Celje 77 256S3 >f/ Družabnika za 3 trgovine (centralo in d-ve filijalki) na zelo prometnem kraju sprejmem s primernim kapitalom. Pismene ponu-dbe na oglasn-i oddelek »Jutrac pod šifre »Sodelaven«. 25697 Družabnika za poltovorn-i avt-opromet in trgovino 8 poljskimi pridelki sprejmem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sod-elaven« 25695 Še nekaj parcel naprodaj v Vodmat-u — Zeieni jami. Poizve se v Ljubljani, Zal-oška c. 21. 25749 Manjše posestvo oddaljeno 10 minut od Brezij (Mariji-. Pomagaj) po ugodni ceni prodam. — Ci-ril Jelene, puš-kai, Kranj 45. 35642 Žago prodani ▼ večjem mestu Hrvatske, v pogorai, za žagaj)je hra-stovine, kjer je vedno dosti blaga za žagajne na razpolago. Rentabilnost zajamčena. Obrniti se je na poštni pretinac 133, Sušak 25612 Nasvete za nove gradbe načrte, proračun« ln nad-z.or«tva izvršuje po tmerni eeni gradbena in arhitek-toniona inženjerska pisarna Tehnični biro »Tehna« v Ljubljani. Mestni trg 25/1. 159 Hišo s hlevom in -lepim vrtom prodam. — 1-stotam so tudi n3iprodaj stavbne parcele Cena ugodna. Dravlie S*. 3 C5808 Posestvo hišo. shrambo, hlev, 2 njivi, 2 vinograda in hosjta. 20 minut od postaje proda za 12.000 Din. Jože Gabernik. WerV-Beik Podplat 18 pri Grobelnem. 2.5911 Stavbno parcelo v Kranju krasno, tik oh državni cesti zelo ugodno prodam. Nasilov pove oglas, oddelek »Jutrac. 25785 Vogalna parcela peščen svet. s-oflnčma lega naprodaj. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25832 Dve manjši hiši po zelo nizki ceni, dvoje stanovanj imam naprodaj. Pojasnila da Marija Jančar. Ljubljana. Sv. Petra cesta 1Ti. 25870 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne — iuvelir Ljubljana. VVolfova nlica 3. 38 Otroka 6 mesecev starega dain za svojega, moškega »poila. zdravega in ko.rajšnega. — Naslov v oglas, oddelku »Jutrac 25950 Trgovina pa.pi.rne in galanterijske stroke, dobro vpeljana, r manjšem me#U) bM« Štajerske naprodaj — Dobra eksistenca za samostojno žensko Dopise pod »Dobra trgovina* na podružnico »Jutra« v Maribora. 25783 Pozor g. zdravnik! začetniki Kompletno apoteko in dobro ohranjene zdravniške inštrumente za okrož. zdravnika na deželi prodam. — Informacije daje, Jos. Ktišsr, Vitanje. 25652 Na Jesenicah predam t-rgovino pod zelo ugodnimi pogoji. Lokal na najprometnejš.i točki v sredini mesu ■ -pri kolodvoru. Cenj. ponudbe mod značko »Takojšnje plačilo« na podružnico »Jutra« na Jese-nicab, Goren^ko. 25796 Gostilno in mesarijo dobroi-ločo, na najpromet- nejši cesti 8 minut od gl. kol. v Mariboru prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 25873 Kavarno in gostilno s hišo da v najem ali proda Ste-vo Kovač. Vinkovci. 2576G Gostilno oddam takoj na račun kavcije zmožni Samski osebi. Marija Ni^anc, gostilna pri rudniku, pošta Karmelj 25801 Restavracijo ali boljšo gost/ihto vzamem v najem. Dopise na oglas, oddel-ok »Jutra« pod šifro 395 Sk.« 25657 Pozor! V dobro idočem stanju mlekarna se da v na:em na parni pogon s kotlom s mlekom 4—500 1 dnevno in to za več let. Resni interesenti d-obe naslov v cglasnom oddelku »Jutra«. 25836 Smrekove deske suhe, r debelini 25 in 50 mm, prodam 2—3 vagone. Naslov poive oglasni odd. »Jutrac. 25598 Tesan les popolnoma suh. za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi Ilirija di. t o z.. Ljubljana. Dunajska c. 46. telefon 2820 31197 Rezan les suh. jesenov in brstov 10 m-1 prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25831 »Hlode« hrastove, ismrek-ove in je- love kupuje stalno Lav-renčič & Co., Ljubljana. Dunajska certa 47. 25866 Sobo in kuhinjo iščeta mati in sin za takoj ali ponrioje. v trnovskem ali šentjakobskem okraju. Naslov na ogiasni oddelek »Jutrac pod" šifro Točen plaouik. 16306 Stanovanje 3 sob, kuhinje, shrambe in pritiklin od-tam s 15. julijem. Elektrika in vodovod v hiši. Ciglanjcva 39, Moste. 25639 Stanovanje sobe in kuhinj-e išče g 1. julijenj par brez otrok — tudi izven mesta. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 25571 Stanovanje 2. 3 alfi 4 sob išče družina (samo odrais-la) za avgust ali prej. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Cisto stanovajijec. 25480 Stanovanje sobe. kuhinje in pritiklin oiMam takoj v Stožica-h.— Ietctam odHam tudi lepo in parketirano prazno sobo Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 25804 Stanovanje 3 sob in pritiklin. ne predaleč od sre-tine mesta iščem s 1. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Točen plačnik«. 25786 Trisobno stanovanje ? ooselsko sobo in pritiklinami išče za avguist višiji uradnik, ki plača do 1400 Din mesečno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac |pod »Nedaleč od centra«. 25788 Sobo in kuhinjo s pritiklinami išče zakonski par za tak-o-j ali pozneje. Ponudbe in ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna stranka«. — 25S44 Stanovanje -konfortflo. obstoječe iz 4 odnosno 6 eob z vs-em-i pritikKnami se odda s 1. julijem v najem v naši •nslafi v Pražakovi ulici. Stanovanje ima dva sepa-rirana oddelka vsakega s separatnim vhodom Prikladno za zdravnika ali odvetnika. Podrobni ipo<_"-_ ji na razpolago pri Pokojninskem z.uvodu za name-ščence v Lju-bliani. Gledališka 8. " 25852 Stanovanje 2 sobi z vsemi pritiklinami. soflnčno. v najlepši bližini centra oddam solidni Mla-žni stranki. Pc-nudbe pod »Cd-o-bno« na ogl. odd. »Jutrac. 25856 2-sobno stanovanje s kopalnico in -pritiklinami in enesobno stanovanj« s pritiklinami zraven stadiona oddam s 1. oktobrom tudi strankam z otroci. — Naslov v oglasnem oddelku »Jut-ra«. 25864 Stanovanje 2 sob 1n pritiklin takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutrac. 25869 Opremljeno sobo lepo cddam v centru mesta. Naslov v oglasnem oddeJIku »Jutrac. 25635 Prazno sobo s posebnim vhodom blizu kolodvora oddam za Din 400.— Naslo-v v oglasnem oddelku »Jutrac. 25624 Dve osebi sprejmem na stanovanje tn hrano za julij in avgust, na krasnem kraju — blizu mesta. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 25S14 Solnčno sobo lepo opreimiljeno, s posebnim vhodom, v sredini mesta oddam solidnemu gospodu « 1. julijem. Nasl-ov v ogiasncm oddelku Ju*ra 25806 Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu na Bleifeisovi cesti. Naslov porve oglasni oddelek »Jutrac. 25819 Majhno sobico v sredini mesta oddam s 1. juHijem. Naslov v ogSas. oddelku »Jutra«. 25800 Sobo blizu kolodvora oddam 1 ali 2 gospodoma. Nasilov v oglasnem oddelku »Jutra« 25807 Sostanovalko pošteno in prepros-tio gospodično sprejmem ipo nizki ceni. Naslov pove oglasn-i oddelek -»Jutra«. 25791 1 ali 2 krasni sobi opremljeni, skoraj sredi mesita oddam. Ponočeni izključeni. Nas-lov v oglas, oddelku -»Jutrac. 25787 Opremljeno sobo edlnčno, z elektnikio, na Rimski cesti poceni oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25790 Opremljeno sobo boljšo, s 15. julijem oddam t Groharjevi trtici št. 5. 25824 Prazno sobo suho in solnčno [»oceni odda Mo-žina, Poljanska c. št. 33/11. . 25828 Višji častnik išče sobo, prazno ali opremljeno s predsobj-em če mogečj, v bližini Tabora. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod štev. 3123. 2583» Opremljeno sobo separatno s stoipnj-ic- s 1. julijem oddam v Ciril-Meu>dovi ulici 19/T-4. 25851 Lepo sobo 2 postelji za gospoda oddam s brano a-li brez. židovska u-lica 6-1. 25836 Ooremljeno sobo oddam s hrano ali brez. Židovska ulica 6 25839 Za letoviščarje 2 opremljeni stanovanji s kuhinje — 2 in 3 sobe takoj oddam ob Savi pri železnici in avto postaji, — za počitnice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 2582-1 Otok Koločep pri Dubrovniku Pension »Svilokos« Diven položaj, krasna sprehajališča. peščeno kopališče. Za hrano in oskrbo •dnevno 56—60 Din. 25229 '»it Ernest! Prosim Te, vrči se k svoji ubogi mami. 25777 Dunajska — Rimska cesta 4 Nedelja ob % 13. uri. — Le,po dame brez klobuka, s torbico, prosim za znan-stvo. Odgovor pričakujem na ogiasni oddelek Jutra pod šifro »Charmante«. £5794 V lepem poletju ieli spoznata' dobro situi-rana gospodična veselega, temperamentnega., inteligentnega, starejšega prijatelja. Dopise na »Poletni čare na oglasni odd-clck »Jirtra«. 24413 »Kaos - Kosmos« naj dvigne pismo v oglas, cddelku »Jutra«. 25849 Lika Potovanje odpade. Nastopim dopust, najbrže petega. Pridi :šteiem dneve! Vroče. ... 'Vet. 25S46 2 pisalna stroja »Ideale, rabljena po zel-o ugodni ceni pro-lam. Resn-i kupec naj »e obrne na ogl. c-ddelak »Jutrac pod šifro »Kupim in plačam takoj«. 25540 Polnojaremnik S pritiklinami, po mežnosti cirkular iim drueo, rabljeno kupim. Ponnidlbe na naslov; Cirič i Sarič, Kos. Mitroviča. 25793 mmm Torbica se je našla, v kateri se nahaja vl-ožna knjižica Mestne hranilnice ljubljanske in poselska -knjižica na ime Fani Andrejine. Dobi se pri Ante GSrtnerju, Prešernova 3, cd 10. do 12. 25860 Fotoamaterjem razvija in kopira najbolje atelje Josip Pogačnik. Mestni trg 17. 25474 Uniforme vseh vrst izdeluje Simon Klimanek. Šelenburgova ulica štev 6. 21462 Pokrajinske razglednice po Vaši sliki ali negativu, v pristn- fotografiji lzgo-tovi do 20.000 o n e v n o tvornica kari Lojze Šmuc. Ljubljana VII. Aleševčeva št. 26. Zahtevajte ponudbe in cenik! 242 Splošno prevozništvo per auto Draga Gu-štin, Moste pri Lj-u-bljani. Prevaža pohištvo in drugo blago -po najnižjih cenah. 25861 Pravi gojser čevlji zajamčeno ročno delo, od Din 290 napiei pri ZALOKAR Gosposvetska cesta 8 Kovaškega pomočnika samostojnega, mora biti izprašan podko-vač, sprejmem takoj ali čez 14 dni. Paro-mlin Novak, olrubiš-nopolje. 888-1 la polnomastni trapi-stovski sir kg Din 20. Ia polnomastni Grojer sir, komadi do 5 kg, kg Din 22, polmastni trapistov-ski kg Din 16.—, la čajno maslo kg Din 35. Počenši od 3 kg razpošilja po poštnem povzetju (doplačilu) Mlekarstvo Ladislav" pošta Hercegovac. 1ZVANREDNA PRILIKAl Železna »lužinska patenl postelja zložljiva, s ta-peciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne slui-be in potujuče ' osotoe stane samo Din 39®.—. Razpošiljam po poštae-nom povzetju. tako IZSLEOA Leteaa patent postelja, zložljiva, s tapeciranim madracom. zelo praktična. »tane samo D JS0. Lczalka ta sunčanje — (Licgcstuhl) najnovije vrsti. stane samo Din 1S0. Madraci punjeni z »ol-nom stanejo samo D 75». 1. BROZCVIČ, ZAGREB ILICA 82. Čitajte vedno naše ogbse! A O X ¥ D X T O X Y O jugoslovenskega izvora Neuničljiva Nestrupena pri uporabi štirikrat izdatnejša dvakrat cenejša kakor minij. Najboljša Najekonomičnejša ZAŠČITNA BARVA PROTI RJI Rudarska združba Irojana Dunajska cesta I/IV, Ljubljana je v prodaji: A. Keber, Marijin trg 2, Ljubljana; Franc Berjak, Kranj; Udovič & Lampe, Novo mesto; Edvard Povalej, Meljska 29, Maribor; Ivan Šega, agentura, j Mlurska So.bota. 7561 I Naročajte H „ALPERO" trg.-Ind. družba z o. z. Ljubljana 126 nudi po dnevnih cenah Ia portland cement »vetovnoznanih znamk »Salona« (Tour), »Colossus«, taljeni cement azbestni škrilj, valovite plošče, cevi raznih dimenzij. Proizvod: „Split" A. D. za Cement Portland Sobo -išče gospodična za takoj z eno posteljo. Plača 200 dinarjev. Ponudbe pod šifro "»Cel dan odsotna« na ojlasni cddelek »Jutra«. 25845 Opremljeno sobo s separatnim vholom nujno iščeta dve osebi. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod -»Zakonca«. 25843 DVOKOLESA — teža od 7 kf nanre* najlažjega ln najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika, šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA. Karlovška cesta št. 4. Opremljeno sobo v centru me;ta oddam boljšemu solidnemu gospodu. Nasl-ov v oglas, oddelku »Jutra«. 25853 Prazno sobico v sredini -mesta oddam. ■ Nasilov v oglas, oddelku »Jutra«. 25854 Opremljeno sobo ta-kaj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 25871 Letovišče Vila s 3 sobami in kuhinjo. pri postaji v Žirovnici n a Gorenjskem naprodaj Pismena ali osebna pojasnili daje Jožef Tnter — gostilna »Stelc, Ziro-vnica. Gorenjsko. 2581" TUTTOJt rUT-TOX je najboljše sredstvo zoper mrčes. TUT-TOX je za domačo higije-no nujen kakor milo za vzdrževanje telesa. TUT-TOX je neškodljiv za ljudi in domače živali. TCT-TOX se dobi povsod. Generalno skladišče za Jugoslavijo: v trgovini barv in kemičnih izdelkov: 128 NEOELJKA K. SAVICA, BEOGRAD, Kolarčeva nlica štev. 5. Telefon 40—34. Velike novosti na Ford tovornem vozu v Štiri prestave Boljše izrabljanje moči več okretnosti. V V Nova zadnja os s pogonom stožčastega zobnega kolesa — Skrajno močna in trajna konstrukcija. Močnejše zavore večja sigurnost V Nova močnejša sprednja os in prednje vzmeti. Fordov trgovski princip, okristiti čimvečji del človeštva z največjo protivrednostjo, se kaže najbolj v dejstvu, da se uvajajo stalno izboljšanja tehnične, kakor tudi gospodarske narave pri vseh Fordovih proizvodih. Tako je bil sedaj tudi Ford tovorni voz izboljšan. Na ta način so bile dosežene lastnosti, ki usposabljajo voz še v večji meri, kakor doslej, služiti prevozu, trgovini in industriji. On je najbolje naložen denar, za siguren, zadovoljiv in ekonomičen prevoz. Zadnje novosti, ki so jih podvzeli na Ford tovornem vozu, ga delajo za najboljši in najcenejši voz njegove vrste. Njegova zelo močna konstrukcija, novo menjalo s štirimi prestavami naprej, ojacani šest-zavorni sistem, dvojna zadnja kolesa (ki jih po naročilu z malim naplačilom dobavimo), povečujejo njegove dobro poznane prednosti. Obiščite enega naših mnogih zastopnikov, ki Vam naj predvaja novi tovorni voz. Prav gotovo odgovarja najbolj vsem Vašim zahtevam. Tovorna šasija z navadnimi zadnjimi vzmetmi, sprednjimi odbijači in neo- premljenim rezervnim kolesom Din. 54.000 Gornje cene so za gotovo Cena izpremenljive brez predhodnega obvestila franco vsakemu zastopniku v Jugoslaviji FORD MOTOR C O M P A N Y, TRST