Poštnim plačan« v (otorini Sped. in abboa. poat. - 11 Gruppe Katoliški Uredništvo in uprav*: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Cena: Posamezna štev. L 25 Naročnina : Mesečno L 110 Za inozemstvo : Mesečno L 190 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Leto VIII. - §tev- 22 Gorica - 31. maja 1956 - Trst Izhaja vsak četrtek NEDELJSKE VOLITVE - RAZDELITEV SIL Volitve so v demokracijah vedno neke vrste bitka, ki se bije brez prelivanja krvi, najprej z besednimi spopadi in s črnilom, potem z glasovnicami. Kot pred vsako bitko so tudi pred volitvami vsi gotovi zmage, po volitvah pa vsi pregledujejo izide in se veselijo, ker vsakomur se zdi, da je kaj pridobil, če drugega ne izkušenj za naprej. Če se torej ozremo na volitve pretekle nedelje moramo prav tako reči, da se lahko vsi veselijo, ker vsakdo je nekaj odnesel, čeprav morda ne toliko kot je pričakoval. Za nas Slovence so predvsem važni izidi volitev na Tržaškem. Zato si oglejmo te. Predvsem je treba opozoriti na posebnost volilnega tekmovanja na Tržaškem v slovenskih občinah. Tu so letos prvič nastopili volivci ločeni v dve skupini, oziroma če hočete, v tri. In sicer so se ločili po svojem svetovnem in političnem nazoru med demokrate in med komuniste s sopotniki; poleg te«a pa še v občini Nabrežina-Devin ter v Dolini na skupino italijanskih strank. Ponavljamo: letos se je prvič zgodilo kaj takega, zakaj do sedaj so vedno nastopali bolj pomešani med sabo in ne tako strogo ločeni. Zlasti se je to zgodilo na volitvah leta 1952, ko so šli na volitve slovenski volivci ločeni med kominformiste na eni ter na Listo slovenske skupnosti na drugi strani v boju za STO. kjer so se povezali med sabo demokrati in pa titovsko usmerjeni komunisti. Letos je 'bil položaj čisto drugačen. Povsod so šli Slovenci ločeni v boj, za svobodo in demokracijo oni na Slovenski listi, za komunistično diktaturo vsi ostali. Z radovednostjo smo zaradi tega pričakovali izid tega spopada, ki naj bi pokazal, kako so pravzaprav usmerjeni slovenski ljudje na Tržaškem, saj tega do sedaj nismo še mogli ugotoviti. Volilni boj je bil precej oster, iščimo preoster in mestoma že nedostojen. ker je morala poseči vmes tudi sodnija. To bi si bili lahko prihranili, ko bi znali nekoliko boij kontrolirati svoje izraze. Upajmo, da bodo sedaj zopet na vse pozabili in se poravnali. Vo.litve same pa so potekle zelo mirno kot po vsej ostali državi. To je prav. Vsaj v ten. smo pokazali, da smo dorasli zapad-ni demokraciji. Volilna udeležba je bila visoka: glasovalo je skoro 90('o vseli volilnih upravičencev; po nekaterih vaseh še več. Po vsem tem so vsi nestrpno pričakovali v ponedeljek zvečer prvih poročil o izidih, saj se je štetje glasov začelo takoj, že v ponedeljek, ko so ob 2h popoldne zaključili glasovanje. Najprej so prešteli glasove oddane za pokrajinske kandidate, nato se je začelo štetje onih za občinske svete. Torkove jutranje radio oddaje in pa jutranji časopisi so že prinesli prve podatke, popoldne in zvečer v torek so bili li že znani tudi za občinske volitve. Podoba, kako so Tržačani glasovali v občinski svet, je razvidna iz naslednje razpredelnice: OBČINSKE VOLITVE V TRSTU Naziv stranke Število glasov % Število sedežev 1956 1952 Slovenska lista 3785 3559 2,08 1 Krščanska demokracija 56912 59130 31,26 20 Komunistična partija 40699 30976 22,35 14 Ital. soc. gibanje (MSI) 26889 20567 14,77 9 PSDI (socialni demokratje) 12489 10412 6,86 4 Socialisti (Nennijevi) 9603 2608 5,27 3 Republikanci 6364 8401 3,50 2 Liberalci 4535 7767 2,49 1 Neodvisna social, zveza (tilovci) 5532 4914 3,04 2 Monarhisti 5855 2910 3,21 2 MEN 7671 — 4,21 2 Radikali 1751 — 0,96 — Fronta za neodvisnost — 22416 — — Število sedežev, ki jih dobe posamezne stranke v tržaškem mestnem svetu, v sredo ni bilo se znano, ker je za to potrebno posebno precej OBČINSKE VOLITVE V PODEŽELSKIH OBČINAH zamotano računanje. Vsekakor si bo Slovenska lista obranila enega občinskega svetnika, kakor ga je imela do sedaj. Občina Slov. lista Kom. lista Hal. liste Št. sedežev Devin-Nabrežina 536 1575 848 Zgonik 256 462 — Repentabor 135 196 — Dolina 554 1803 470 Skupno 1481 4036 1318 Na podlagi tega izida bo v Dolini, Zgoniku in Repentabru dobila zmagovita lista 4 5 odborniških mest, ostalo petino pa druga za njo najmočnejša skupina, ker velja v malih občinah večinski sistem. Tako bo v teh treh občinah Slovenska lista v opoziciji. V občini Devin-Na-brežina pa bo v opoziciji ital. lista, dočim Slov. lista ne dobi nobenega zastopnika. IZIDI POKRAJINSKIH VOLITEV Pri pokrajinskih volitvah je veljal zopet drugačen sistem volitev; imenujejo ga uninominalen. Tržaško mesto in podeželje so razdelil; na določeno število okrožij in kandidat. ki je dobil nad polovico veljavnih glasov v svojem okrožju, je bil s tem izvoljen, dočim vsi ostali niso prišli v poštev razen pri štetju ostankov. Izidi teh volitev so bili: KP 15.934, MIS 29.064, PSD1 17.184, Socialisti 8.207, Republik. 8.037, Monarhisti 6.208, MEN 5.236, Liberalci 4.285, Neodv. soc. (titovski) 4.107, Slov. lista 4.081, Radikali 739, KD 58.762. Zaradi posebnega volilnega sistema, ki smo ga omenili, so pri teh volitvah dobili demokristjani 10 sedežev, komunisti pa 6; ostale stranke si bodo razdelile preostalih 8 sedežev zopet po precej zamotanem računu. ZAKLJUČEK V naslovu smo zapisali: Nedeljske volitve — razdelitev sil. Mislimo, da za trža>ke Slovence pomenijo te volitve res razdelitev sil, ko je vsakdo imel priložnost pokazati v volilni kabini, kaj misli in kaj hoče, s posebnim ozirom na odnos do komunizma in demokracije. Kaj so pokazali slovenski volivci? 1. Da je med njimi trdno demokratično in krščansko zavedno jedro. Tega jedra niso mogle razbiti niti grožnje niti obljube in goljufive besede. Tc trdno jedro volivcev, polnili idealizma in vere v demokracijo in slovenski narod, pomeni onih 5278 volivcev, ki so v nedeljo vsem ital. šovinistom in komunističnim nasilnežem v brk glasovali za Slovensko listo v Trstu in na podeželju. Vedeli so, da so sami, da so jih vsi zapustili, da imajo vsi močnejše denarne fonde, plačane propagandiste, zaslombo pri tej ali oni močni državi in stranki, oni pa sp se čutili tako same sebi prepuščene in osamele, a so kljub temu ostali zvesti in glasovali za lipo. Na vse te volivce smo lahko ponosni, ker to so zvesti in preizkušeni. Njih izvoljeni predstavniki naj zato ne pozabijo. da predstavljajo elito slovenskega naroda na Tržaškem, kar je najboljšega in najbolj požrtvovalnega, saj je vse omahljivo in častilač-no odletelo drugam. 2. Na nedeljskih volitvah se je pa tudi pokazale, da so vse vasi okrog Trsta prava komunistična trdnjava, kot jo najdemo v Italiji še samo v Romagni, med Slovenci pa prav gotovo nikjer drugje ne niti v samci:. Trbovlju in Hrastniku, če bi tam smeli svobodno voliti. Tudi to je prav, da se je pokazalo. 3. Kot zadnjo ugotovitev bi postavili dejstvo, da se je tudi pokazalo, kako je podrobno tiho in stanovitno delo dosti bolj uspešno kakor glasna volilna propaganda, ki pride kot naliv in pusti tla bolj suha kot prej. Zato je dolžnost vseh demokratov, zlasti še vseli voditeljev ljudstva, da začnejo že danes misliti in delati za prihodnje volitve s tihim preobraževanjem ljudstva, kar naj se pokaže najbolj pri širjenju demokratičnega, zlasti katoliškega časopisja. In tu naj -i ta in oni izpraša svojo vest. če je storil svojo dolžnost. Goriški opazovalec Nedeljske volitve v Italiji Po vsej republiki so potekle nedeljske volitve zelo mirno brez vsakih incidentov. Iz izidov je razvidno, da so se stranke demokratičnega centruma utrdile, komunisti in desničarji pa so nasplošne nazadovali. V Rimu n. pr.. Turinu. Milanu in Bariju so zmagali demokristjani, prav tako v Genovi. Komunisti bodo še naprej obranili Bologno, Livorno in Ancono, Lauro pa Napoli. Tudi v manjših občinah so se uveljavili demokrati. Kljub temu bo marsikje nerodno sestaviti občinski odb or, ker strankam demokratičnega centruma manjka potrebna večina. Te je tudi primer Trsta, kjer stranke, ki so prej sestavljale mestni odbor, imajo skupaj le kakih 80 tisoč glasov, torej premalo za večino. Kako bodo reševali take primere, bomo videli kasneje. Eisenhomrerjev načrt Ameriški predsednik Eisenhovver je govoril na nekem vseučilišču o sodobnih političnih nalogah svobodnega sveta. Sprožil je misel o ameriški pomoči svobodnemu svetu v obliki znanstvenega in kulturnega sodelovanja. To zamisel imenujejo Eisenhovverjev načrt ter ji pripisujejo skoro enak pomen, kot ga je imel znani Marshallov načrt, ki Je zahodne države gospodarsko dvignil ter zamašil vrzel, skozi katero je hotel Stalin poriniti komunizem preko cele Evrope do Atlantskega oceana. Danes prehajamo iz obdobja »hladne vojne« v obdobje »hladnega miru«. Nevarnost vojaškega napada na Zahod se je zmanjšala. Sklepi krsč. strank v Luksemburgu V Luksemburgu so zasedala zastopstva kršč.-demokrat-k ih strank iz devetnajstih držav. Izrekla so se proti dvostranskim dogovorom s Sovjeti, kot sta storila Eden in Molle!. Izrekle so se za skupno zahodno fronto proti Sovjetom, za evropsko misel ter za ustanovitev skupnega evropskega tržišča in evropske a-tomske skupnosti. Le tako, če bo zahodni svet združen, se ho lahko uspesno pogajal s Sovjeti in jih prisilil, da sprejmejo mir. Na zborovanju so dalje izrekli željo, »la bi mogle dežele, ki so padle pod komunizem, izreči svojo voljo na svobodnih volitvah pod mednarodnim nadzorstvom. Ce so Sovjeti res demokrati. hi to morali dovoliti. Krščanski demokrati iz 19 tležel so tudi poudarili, da je zedinjenje Nemčije eden izmed pogojev za dosego pravega pomirjenja na svetu. Sovjeti zdaj iščejo ter izobražujejo armado trgovskih, gospodarskih ter industrijskih znanstvenikov, strokovnjakov in učiteljev. Vsi ti bodo imeli nalogo izvažati sovjetsko tehniko, blago in usluge, pa tudi komunizem. Spopad med svobodnim in komunističnim svetom torej še traja. Komunizem je ohranil svoj borbeni in napadalni značaj. Svet želi zavojevati s prilizovanjem, grožnjami in silo. Njegova nova o-fenziva temelji na sovjetski tehniki, na velikih sovjetskih naporih za ustvaritev vojske znanstvenikov in strokovnjakov. Zato je predsednik Eisenhovver pozval ameriške znanstvenike, strokovnjake in vseučilišča. naj povečajo svoje vrste, pospešijo svoje delo ter skočijo na pomoč vsem svobodnim državam, da bodo kos podobnemu sovjetskemu navalu. Ne da bi se zavedali, smo se znašli v nekem čisto novem položaju. Politiki in diplomati govorijo o miru, znanstveni laboratoriji na obeli straneh železne zavese pa so v nekakem vojnem stanju za dosego večjih uspehov. Inženirji, kemiki, fiziki in tehniki ter gospodarstveniki bodo odločili usodo sveta. Togliatti v Jugoslaviji Ko so začeli v ponedeljek proti večeru oddajati prva poročila o izidih nedeljskih volitev, so sporočili tudi najbolj senzacionalno vest teh dni, da je namreč isti dan popoldne odpotoval v Jugoslavijo voditelj ital. komunistov Palmiro Togliatti. Ta je šel preko Trsta »to Ljubljane v avtomobilu, od tu dalje v zrakoplovu. Izjavili so, da je Togliatti šel v Beograd na povabilo tamkajšnje partije zato. da s pred- sednikom Titom uredi odnese med obema partijama. Bolj verjetno pa je, da je šel zato, da se s Titom po-razgovori tudi o drugih vprašanjih, predno ta odide za tri tedne na obisk v Rusijo. Razgovori so se vršili v Beogradu v veliki tajnosti. Navzoči so bili vsi kolovodje jugoslovanskega komunizma: Tito, Kardelj, Rankovič in \ ukmanovič-Tempo. Taki nenadni obiski med komunističnimi veljaki imajo vedno kake izredne razloge in tudi izredne posledice. Mendes-France odstopil Podpreds. francoske vlade Men-des-France je odstopil. Mož, oh katerem so se Francozi delili na dvoje, je zapustil vlado republikanske fronte, za katero je šel na volitve v družbi s socialisti. Njegovih dva-najst radikalnih ministrov je ostalo v vladi, vendar je težko misliti, »la hi mogli dolgo sodelovati z Molle-tom ter izvajati politiko, ki jo je njihov strankarski šel Mendes-Eran-ce obsodil ter se zaradi nje umaknil z odgovornega mesta. Glavni razlog za njegov odstop je Alžir. Mendes-France je sestavil svoj načrt za Alžir, ki temelji belj na političnem prepričevanju ter gospodar-ko-so-cialnih reformah, kakor na vojaškem uničevanju alžirskih upornikov. Njegov nekdanji prijatelj La-eoste, ki je francoski generalni rezident v Franciji, pa je dal prednost vojaškim nastopom, ker spričo besnega nasprotovanja arabskih nacionalistov drugega pač ne more storiti. Mendes-Franee pa je znan tudi po svojih gospodarskih zamislih in nasprotovanju do verskega pouka v šolah ali tako imenovanem laiei-zmu. Zato ni imel prijateljev v vrstah ljudskega republikanskega gibanja. Sploh je znan kot človek, ki si zna naravnost umetniško nakopati kar največ nasprotnikov. Zaradi tega se je čutil zelo osamljenega in verjetno je tudi osamljenost vplivala na njegov sklep za odstop. Sukamo v Washingtonu Indonezijski predsednik Sukarn» je bil na obisku v IX ashingtoni-.. Indonezija je postala samostojna, ko so po zadnji vojni morali Nizozemci zapustiti svojo nekoč najbogatejšo kolonijo Javo. Indonezija je dobila neodvisnost, takoj po odhodu Nizozemcev pa je zabredla v velike gospodarske težave. Kakor vsem a-zijsko-afriškim državam, tako so tudi njej Sovjeti stavili pred kratkim zapeljive obljube o vsestranski pomoči. Ker se Vzhod in Zahod potegujeta za novonastale azijske države, je umljivo, da so v Washing-tonu Sukarna zelo lepo sprejeli. Rekel je. da tudi za veletok dolarjev ne prodajo svoje neodvisnosti, toda prav njegov obisk v Washingtonu kaže. da tudi sovjetskim obljubam ne zaupajo. In še nekaj. Zdi se-, da so se v Washingtcnu začeli preusmerjati k novi zunanji politiki do azijskih in afriških nevtralnih držav. Doslej so jih vabili v zahodni tabor, zdaj pa jih bodo podprli v boju za nevtralnost, ker vidijo, da se bodo le tako lahko uprle komunizmu. To bi bil najboljši zahodni odgovor na sovjetsko politiko podži-ganja šovinizma in nacionalističnih strasti v Aziji ter Afriki. Drugače je za zahodne države. Te morajo v dobi modernega orožja »»stati združene v Atlantski zvezi in dajati na razpolago oporišča Združenim državam, ki jim edine lahko zagotovijo zadostno in pravočasno obrambo. Moderno orožje v primeru vojne najbrž ne bi frčalo preko njihovih glav, same pa se brez ameriške pomoči ne bi mogle braniti. NAS TEDEN 3. 6. nedelja. 2. pob.: sv. Klotilda 4. 6. ponedeljek: sv. Kvirin 5. 6. torek: sv. Bonifacij, šk. 6. 6. sreda: sv. Norbert, šk. 7. 6. četrtek: sv. Robert o., st'. Ana Marija Taigi 8. 6. petek: presv. Srce Jezusovo 9. 6. sobota: sv. Efrem Sirski, c. uč. SV. ANA MARIJA (Taigi), (1769-1837) je bila krščansko vzgojena, dobra, ubogljiva. pobožna. Že od mladega se je navadila hišnih del, bila je sedem let delavka, nato služkinja v neki odlični družini. Tam se je seznanila in poročila z nekim Dominikom Taigi. Zakon je bil srečen, sedem otrok. Vendar je Ana Marija spočetka lju- bila zabave in se jih je udeleževala z možem, kolikor je mogla. Rada se je nosila po modi. Mož je bil nanjo ponosen. Nekega dne je srečala nekega pobožnega redovnika, ki jo je očitajoče pogledal. Ta očitek ji je segel do srca. Stopila je v cerkev, se bridko razjokala, opustila posvetno modno obleko, se vnaprej oblačila preprosto in silno hitro napredovala v du-h ovne m ži vi jen ju. Pač je v 48 letih družinskega življenja okusila mnogo bridkosti, prestala mnogo križev: bolezni, smrti, lakote, obrekovanja itd., vendar je vse prenašala vdana v voljo božjo. Bog ji je podelil dar čudežev. V vsakem stanu more kristjan postati svetnik, če hoče; to je, če sodeluje z milostjo. IZ SV. EVANGELIJA isti čas je povedal Jezus \ m J farizejem to priliko: »Ne-ki človek je pripravljal veliko večerjo in jih je mnogo povabil. Ob času večerje je poslal svojega služabnika povabljenim povedat, da naj pridejo. ker je že vse pripravljeno. In začeli so se vsi hkrati izgovarjati. Prvi mu je rekel: »Pristavo sem kupil in jo moram iti pogledat: prosim te, i- mej me za opravičenega!k Drugi je rekel: »Pet jarmov volov sem ku- pil in jih pojdem preizkusit: prosim te, imej me za opravičenega!« In spet drugi je rekel: »Oženil sem se in zato ne morem priti.« Služabnik se je vrnil in to sporočil svojemu gospodu. Tedaj se je hišni gospodar razsrdil in je rekel svojemu služabniku: »Pojdi brž na ceste in ulice po mestu in pripelji semkaj uboge in pohabljene in slepe in kruljave!« Služabnik je rekel: »Go- spod. zgodilo se je. kar si naročil, pa je še prostor.« In gospod je rekel služabniku: »Pojdi na pota in k ograjam in primoraj jih vstopit’, da se moja hiša napolni. Povem vam pa. nobeden izmed enih mož. ki so bili povabljeni, ne bo okusil moje večerje.« Opisana prilika govori o svatbi nebeškega kraljestva in o povabilu k njej, to je o klicu h krščanstvu, k sv. milosti in h krščanski veri. Mnogi so povabljeni k tisti večni svatbi (vsi ljudje so na nek način povabljeni), toda vsi ne marajo sprejeti ponujeno povabilo. Lepo primerja Gospod nebeško kraljestvo veliki večerji, t. j. slovesni pojedini. Nebeško kraljestvo bo kakor en sam lep praznik, kjer bo vsega v izobilju, po človeško bi rekli jesti in piti in vsega dovolj, samo veselje in nobene žalosti, nobenih skrbi. Uživali bomo razne dobrote tamkaj z Bogom, v družbi an gelov in svetnikov. Pogoji za tisto slovesno gostijo so tile: treba se je odzvati božjemu povabilu. t. j. 1. spejeti kršč. vero in sprejeto obraniti — 2. obroditi v življenju z božjo pomočjo sad svetosti — 3. hoditi zve-to k sv. maši — 4. voljno izpolnjevati božjo voljo — 5. prejemati radovoljno sv. obhajilo. — Vse to ni pretežko tistemu, ki pravilno ljubi sebe in predvsem Boga. Kdor pa nima take ljubezni, pa najde sto razlogov, katerih nobeden ne drži. Mnoge na žalost zadržuje in odvrača od Bog;- kupčija, imetje, denar; druge človeška ljubezen in užitki tega sveta. In pri tem si zapravijo nebesa! Velika večerja pomenja večno blaženost. Pomislite, gre za večno blaženost! Zatorej ne izgubljajmo časa ne prilik ne zavesti! Sezimo pridno in marljivo po sredstvih! Tja moramo namreč priti sami, Bog nas ne bo vlekel. Potemtakem zvesto sodelujmo z božjo milostjo, skrbno čuvajmo sv. vero, radi in vztrajno molimo, pošteno živimo, varujmo še grehov (velikih in malih, vsi so nam v oviro), ljubimo z vsemi silami Boga, iščimo Njegovo slavo in čast! Ljubimo g- Jezusa, obiskujmo ga radi v cerkvi, bodimo vedno pobožno pri sv. maši in pogosto pri sv. obhajilu! Pa tudi trpljenje (križe in težave) voljno prenašajmo iz ljubezni do Stvarnika, ki nas je ustvaril za večno srečo, katero nam brani in pripravlja v nebesih. Najboljše zagotovilo je življenjski stik z Jezusom v sv. obhajilu. Ne bodimo leni v tem pogledu! ZA PRVI PRAZNIK MARIJE KRALJICE SVETA Iz življenja Cerkve VELIKI TEDEN-EVHARISTIČNI KONGRES P. Tomaž Carrol. član severno-ameriške liturgične konference, je izjavil, da je Lil letošnji veliki teden podoben velikemu evharističnemu kongresu. Po njegovih računih je veliki teden prejelo sveto obhajilo 10 milijono-v več ljudi kot prejšnja leta. Samo v Bostonu je pet samostanov noč in dan pripravljalo hostije, saj je bilo pol milijona več obhajil kakor druga leta. NEZADOVOLJNI PROTESTANTI »Zveza borcev za svobodo«, protestant k a angleška ustanova, je na nekem svojem zborovanju obsodila vedenje anglikanske cerkve oh priliki obiska ruskih državnikov v Angliji. Canterburvskemu nadškofu so člani poslali posebno resolucijo, v kateri m.u očitajo, da ni izpolnil svoje dolžnosti, ker ni opozoril svojih vernikov, da med resnico in zmoto ne more hiti nobenega kompromisa. KATOLIŠKA UNIVERZA V NI M VEG N U Pred dvemi leti je katoliška univerza v Nimvegnu na Holandskem dobila tudi medicinsko fakulteto. Takrat so začeli z zidanjem dveh univerzitetnih klinik. Sedaj sta kliniki že skoraj dovršeni in opremljeni z najmodernejšimi zdravniškimi aparati. Tako je prišla katoliška univerza na prvr> mesto med vsemi univerzami v severnih državah Evrope. Novi kliniki ho blagoslovil sredi julija nadškof Alfrink oh j>ri-i>t-nosti rektorjev vseh holandskih univerz. REDOVNIKI IN REDOVNICE Po vesteh pariške agencije za mednarodno obveščanje je na svetu nad en milijon članov in članic raznih redov in kongregacij. Moške skupnosti štejejo 180.000 čla-nov. ki živijo v 17.922 hišah: 886.000 redovnic pa je razdeljenih v 72.342 samostanov. Nadalje naj hi bilo po vesteh ::te agencije na vsem svetu 140.000 katoliških šolskih zavodov s 16 milijoni gojencev. Redovniki in redovnice vodijo 30.949 bolnic, sirotišč in zavetišč in nudijo oskrbo okrog 10 milijonom o«rh. Kljub temu bodo komunisti vpili, da je krščanska vera misticizem. KATOLIŠKA UNIVERZA V LOVAINU Na katoliški univerzi v Lovainu v Belgiji študira letos 10.275 dijakov in 1.761 dijakinj. Tujcev je 811; in sicer TIT dijakov in 94 dijakinj, ki pripadajo 35 različnim narodnostim. PREMIČNE KAPELE Dvanajst velikih in 14 malih kapel, ki so prirejene na avtomobilih,, je zepustilo Koenigstein in pričelo svoje apostolsko delovanje po nemških in avstrijskih krajih. SVETA BERNARDKA V FILMU Za stoletnico Marijinega prikazovanja v Lurdu leta 1958 bodo izdelali nov film o življenju svete Bernardke. »ZELENE NEDELJE« Na Poljskem bodo morali vsi otroci, k: so včlanjeni v pionirskih organizacijah, ob nedeljah delati na polju- Te nedelje naziva jo »zelene nedelje«, ker bodo sadili drevesa in cvetice ter pomagali kmetom pri delu na polju. V Jugoslaviji so tako delo že preizkusili in ga zavrgli. Leios obhajajo 10-Ietnieo polomije nedel iškega dela in delovnih brigad. DUHOVNE VAJE V NEMČIJI Preteklo leto je nad 100.000 vernikov o-pravilo duhovne vaje. Na prvem mestu je inuenstrska škofija, v kateri je 15.000 ljudi opravilo duhovne vaje. Koliko pa pri nas.'' AMERIKA NE MISLI NA RAZOROŽITEV Charles W ib ort. ameriški obrambni minister, je izjavil, da Združene države nikakor ne mislijo na razorožitev, nasprotno,, še vedno bodo imele pod orožjem za nedoločeno število let nad dva milijona in pol vojakov. »Ni naj manjšega znamenja, po katerem bi lahko sklepali na izboljšanje svetovnega položaja in s tem na iz-premembo našega stališča.« A lison je se d« dal. da ameriški obrambni program zahteva nenehno izboljšanje orožja do najvb-je izpopolnitve in moči. Nanašajoč se na vojaški mimohod ob dnevu vojnih sil je še dodal, da to ni bil noben izzivalni nastop. ampak -amo vežbanje voja-kih sil. ki -tremi j o po miru. *Verski m gospodarski položaj v cAvgenUm (Od našega posebnega dopisnika) ARGENTINA, 3. maja 1956 Najprej nekatere zanimivosti iz našega javnega in napol javnega življenja: Kot raglbeirem iz pi-em. zunaj vedo ljudje o Argentini marsikaj hudega, kar se tukaj ne godi. To je res, da je katoliška stvar danes nekoliko stiskana. Toda razlaga tega je pa lahko različna; treba je iskati pravo. Tukajšnji katolicizem je zgubil svojo vitalnost, to je delavno življenjsko borbenost... Ker je skozi več desetletij užival veliko zakonito zaščito, se je zgodilo, da je odločevala pri postavljanju eerkvenih oblastnikov bolj kot resnična duhovna korist Cerkve volja vladajočih krogov, kateri so v programu nosili i»v'j ali manj katoliški program, sloneč na ustavi, ki veri priznava važno mesto. Pred 80 leti se je tukaj bila vneta kulturna bitka, katere konee je bil neko skrpucalo zakona glede vere v šoli, po kateri je bilo veri priznano mesto, sicer cisto v kotu toda odvisno je bilo od zmožnosti in borbenosti lokalnih ljudi, kako se je ta zakon vpeljal v šole... Dejansko je ravno tu rakova rana... \ mnenju, da je narod katoliški, je zapadel taki verski nerednosti. da ima Argentina dosti — ne samo preprostih ljudi izobražencev, kateri ne znajo križa ne oče-naša... Pa vendar na glas kriče, da so katoliški. in tako je bil katoliški tudi Peron... Pri takem verskem stanju ni čudno, če morejo dobiti v roke vodilno moč veri sovražni ljudje. Ta dežela je tudi vsa minirana od masonov! V zadnji revoluciji je imela najbolj vidno zaslugo mornarica, v si višji mornariški častniki so pa več ali manj pod vplivom lože, ali vsaj Rotarij-kega kluba, ne da bi se zavedali, kaj je program ms-sonerije. Sedaj imajo oni glavno besedo in nekateri hote zavzemajo stališče, ki je proti veri. ali vsaj rezervirano... In če nismo katoličani zavzeli položaja, ki bi pristojni, je krivda naše verske organizacije. Ker je tukajšnji narod sploh zvodenel za Za Jezusovim je najslajše ime »Marija«. To ime je polno svetosti, polno čarne miline. polno duhovne lepote, polno velike moči in večne slave. S tem imenom in o-sebo. ki jo ime pomeni, je povezana naša rešitev in naša večna sreča: Upravičeno poje pesem: »Sveto, milo, lepo, močnp, slavno in srečno je, Marija, tvoje ime!« In druga: »Marija, o sladko ime, v bridkosti nade žar!« — Anj zadošča nakazati le nekaj misli! 1. MARTJA, ZVELIČARJEV A MATI. JE PRVO IN NAJ VIŠJE BITJE ZA TROEDINIM BOGOM. Kakšna velika čast je ona, ki jo ima naša nebeška Mati! Odbrana in izbrana med tolikimi milijoni ljudi in tako visoko povzdignjena do častnega (in resničnega) položaja Jezusove in naše Matere! Pomislite: duhovniki so Jezusovi služabniki, prijatelji, predstavniki; Marija je pa Njegova Mati, z materinsko častjo, z materinskimi pravicami in materinsko močjo! To nam pove, kolik je Marijin vpliv pri Bogu. 2. MARIJA JE NAJVEČJA VSEH ŽENA, NAJVIŠJA. VSEH SVETNIKOV IN NAJSLAVNEJŠA VSEH KRALJIC. Ona je Kraljica sveta, Kraljica vseh svetnikov. Kraljica nebes in zemlje. Vse to, ker je rodila božjega Sina, Odrešenika in vesoljnega Kralja. Žena je bilo na svetu nešteto, svetnikov nemalo, a vse daleko prekaša Marija. K jena moč je izredna: Ona z lahkoto zmaga satana in vso človeško hudobijo. Je zares mogočna Devica in Kraljica. Nikdar ni bila: podvržena shabemn: volno je bila moralno zmagovita,, vedno brez greha, brezmadežna. 3. MARIJA JE NAŠA NAJBOLJŠA MATI. Po Jezusovi zaslugi imamo tam v ne-besih osebo, ki podnevi in ponoči misli na nas. za nas skrbi, za nas prosi in posreduje. se z nami radii je, z nami trpi. se z dobrimi bori in med grešniki joče. Hvala Bogu. mi katoličani nismo sirote: imamo Mater, kakor zahteva človeška narava in čut, imamo Mater, dobro, skrbečo, ljubeznivo, najboljšo Mater, ki nas prav nikoli ne pozabi. Le, zal. da ni primerno ljubljena! Vse dobre■ matere so hi'ulevred-ne, zelo zaslužne pred Bogom in pred ljudmi. Bogato bodo poplačane za res njihov trud. za dobro vzgojo svojih otrok. Gotovo zaslužijo primerno spoštovanje in ljubezen. Ni greha, ki bi mater bolj bolel kot nehvaležnost otrok. Koliko bolj boli takšen greh Marijo, ki je najboljša, najpopolnejša in najbolj nežno čuteča vseh mater! Marijino Srce vsebuje skrbi in trpljenje. dobroto in ljubezen vseh dobrih materinskih src. 4. MARIJA JE NAŠA NAJSVETEJsA POMOL NTC A. Ona neprestano misli na našo večno srečo. Vedno pripravljena po-magati, vsak hip priskoči na pomoč. Izprosi in deli nam potrebne milosti in z uspehom prikazuje naše prošnje pri Bogu-G. Jezus nas mnogo raje usliši, če nus priporoči in podpira Marija. Marija je torej naša moč* rešitev, zmaga in sreča. Nič ji ni nemogoče, j)ri Bogu vse, prav vse premore in doseže! A želi in kot Mati zahteva v prvi vrsti svetosti; to pa. ker nam želi popolno blaženost. Ona trepeče za nase duše. ker dobro ve, da jih greh za vekomaj pogubi! Varujmo se greha. če ljubimo svoje duše, Marijo in Boga! 5. MARIJO SMO DOLŽNI OTROŠKO LJUBITI. Ljubimo jo kot dobri in nepokvarjeni otroci svojo najdražjo Mater! (la- stimo jo z vsemi sredstvi: zatekajmo se k njej z molitvijo, molimo vsak dan rožni venec, pojmo radi njene-lepe pesmi, posebno ta mesec, ki je njen. in nadvse spoštujmo njenega Jezusa! Naše slavljenje naj nikoli ne preneha! — Ni je bolj gotove, krajše 111 lepše poti do popolnosti in do nebeške sreče kot je tale: velika ljubezen do Evharističnega Jezusa in do Marije. V praksi: skrb za svetost, pogosto sv. obhajilo in vsakdanji rožni venec ter končno, službena vestnost. Pomnimo: Po Mariji do Jezusa! Z Manjo varno skozi viharje zemeljskega življenja. z Marijo gotovo v nebesa! O. sveta Mati in Kraljica Marija! Prošnjo, veliko in gorečo, imamo do Tebe: Pomagaj nami Ti, ki si naša duhovna Mati in Kraljica Slovencev, zatri vsakršno zlo in reši naš rod! Glej, Marija, vse k Tebi hiti: Marija, pomagaj nam Ti! — Slava Tebi. Marija! M. š. Slovenske oddaje na celovškem radia Letos je preteklo deset let odkar ima celovški radio na programu tudi slovenske oddaje. Skozi deset let vsak dan prinašajo oddaje našim bratom Korošcem na njihove domove slovensko pesem in besedo ter novice iz domačih in tujih krajev. Osnovna naloga ceLovskih slov., oddaj je, da pomagajo pri vzgoji prebivalstva ko>: določa avstrijska državna ustava, pred katero so vsi državljani enakopravni. Pri slovenskih oddajah sodelujejo vse na Koroškem obstoječe organizacije, ki niso nikdar pustile,, da bi oddaje kdo izrabljal v politične namene. Koroškim bratom voščimo ob tem jubileju, naj slovenske oddaje v Celovcu poživljajo narodno zavest in ljubezen do rodne grude in naj postanejo vzor tudi dragim krajem, kjer živijo narodne manjšine, da bodo v medsebojni strpnosti in razumevanju gradili vsi skupno srečo. »Rdeča knjiga preganjane Cerkve* \ Rimu so izdali ter izročili sv. očetu prvi izvod »Rdeče knjige preganjane Cerkve«, ki je imela v vatikanskih diplomatskih in rimskih katoliških krogih velik odmev. Čeprav knjiga nima uradnega značaja, je vendar pri njej sodelovalo tudi državno tajništvo -sv., stolice, odnosao nekateri njegovi elani. Knjiga vsebuje mirno in stvarno sestavljene dogodke o vsem, kar se je dosTej zgodilo katoliški Cerkvi v državah s komunistično vladavino. Morda so prav zdaj. ko se sovjet-ki prvaki odvračajo od stalinizma, objavili podatke o dosedanjem preganjanju Cerkve in tako hoteli povedati rdečim mogočnikom, naj nehajo s preganjanjem vere in Cerkve in začnejo tudi na tem področju novo politiko. Knjiga vsebuje večinoma znane dogodke. ki so podani stvarno, brez pretira*, vanja in umirjeno. Sicer pa ni bilo ni-kako pretiravanje potrebno, ker je življenje katoliške Cerkve in vernikov v komu... matičnih državah že samo dovolj kruto. Bog daj. da bi se nehalo tudi to in da bi versko življenje lahko povsod po svetu zadihalo v novi svobodi. Širite ..Katoliški glas“ vse in nima borbenosti, zato ni mogeče pričakovati, da bo kazal izredne zmožno- ti v tej črti. Vodstvo Cerkve ni bilo nikoli vajeno udarnosti in je tudi sedaj nima... Brez nje pa ne gre naprej. In dojan-ko je prav tega sedaj treba. Ni treba misliti, da je narod veri sovražen. Če bo Cerkev stopila prav na noge. bo kmalu strnila toliko sil. da bo uveljavila to, kar je res katoliški program v boju za duše in moralno zdravje... Stvari, ki se sedaj dogajajo, so delo božje Previdnosti, da bi se duhovščina zavedela svoje dolžnosti za borbo in žrtve. Vse težave, katere -reč a varno, so dejansko ostroge, katere naj nas poženo v resnično delavnost. Iz tega merjenja sil, katero se nam sedaj ponuja, naj pokažemo katoličani. ali smo vredni bogastva, katerega daje naša vera vsakemu narodu, ki je je vreden. GOSPODARSKI POLOŽAJ Kar se ,tiče gospodarskega položaja, nikakor ni se brezupen. Se vedno se lahko živi in tudi napreduje. Seveda ne več tako, kot prej. kajti cene so sedaj zelo omajane. Prav te dni je podražila vožnja na tramvaju in javnih vozilih sploh. Peronisti so dejansko same šhve. K r pa imajo tudi proti sebi več ali manj šle-vaste ljudi, ki pa niso bili izšolani v nesramnosti, zato se zdi. da še kaj pomenijo. Toda vse skupaj je le otročarija, ki sploh ne zasluži imena politične borbe... Vlada ima nekaj pametnih ljudi, kateri krmarijo, kot mofejo, a vladni svet. ki je ponesrečeno skrpucalo revolucionarj iz starih preživelih strank, katere so zakrivile, da je Peron moacl zrasti, ker sploh niso znali vladati sedanjim ča>om primerno... listi politikimi hočejo sedaj meriti vsem pamet in si lastijo glavno zaslugo. da je Peron padel, in vendar so prav oni glavni krivci, da je Peron -plc.lt nastopil... Iz tega prihaja torej vsa težava, katero pa upam, da bomo prav lepo preboleli in se ho pri tem dvignila ver. ca zavest in borbenost katoličanov. Prvi maj je pokazal, kako zelo so vladajoči krogi sovražni katoliški stvari. Tisti skupini, kutera je res katoliška in ne gre v igračkanje z »demokracijo«, je bilo onemogočeno javno zborovanje. V. deli so pač, da bi ti glasno povedali marsikaj, kar njim ne gre v račun. Glavna točka je verouk. Teza zahtevamo in ga bomo zah- tevali, dokler ne bo gnila tnasonska demokracija skupno z miniranim zvodenelim »katolicizmom« šla po gobe. Prav laka napeta situacija je za podvig resnično katoliškega duha najizdatnejse gonilo. POLOŽAJ SLOVENSKIH NASELJENCEV Kar se tiče slovenskih stvari, je vse več ali manj normalno. Zelo bolestno nas je zadela izguba nadebudnega rojaka Pavla Pučka. Pred leitom se je oženil. Pred te-dnom ga je povozil kamion. Bil je zelo idealen in delaven, versko in narodno zaveden fant. Ženemo se, da bi postavili centralen »Dom«. Medtem pa raste dvorana v La-nusu. katera bo, upamo, v nekaj tednih imela že streho. Slovenske solske sestre so otiorile novo hišo. V fari Sv. Jožefa, med Slovenci to-rej. -o odprle otroški vrtec, kamor hodi precej slovenskih drobljancev. Prednica je Slovenka, sestra Štefanija Jelene. Pa še trt: Lahu s že ni več luža. Ima že tlakovane ceste. 13. maja se vr«i veliko romanje v Lu-ban, kamor nas spremlja vselej tudi sveto-gorska Marija. Leto VIII - 1956 - Štev. 22 KATOLIŠKI GLAS Stran S VI. kongres evropskih manjšin Manjšinsko vprašanje, ki je začeio zanimati evropsko in svetovno javnost po prvi svetovni vojni, je živo in pereče še danes. Še vedno so namreč v Evropi deli narodov, ki ne živijo v lastni državi, ali majhni narodi, ki lastne države sploh nimajo, so pa ogroženi v svojem razvoju in obstoju. In pri mnogih takih majhnih narodnih skupinah je še vedno živa, oziroma je vedno bolj živa volja, da ostanejo zvesti svoji narodni samobitnosti, da hočejo tudi kot manjšinski narod gojiti svoj jezik, svojo kulturo in svoje etnične posebnosti, ne da bi pri tem zasledovali kake prevratne državno-po-litične cilje glede na državo, v kateri živijo. Tudi po zadnji vojni so se manjšine organizirale. Njihova organizacija se imenuje Federalistična unija evropskih narodnostnih skupin. I-mela je v preteklih letih pet kongresov. V njej je zastopanih kakih dvajset manjšinskih organizacij. Od Slovanov so včlanjeni Slovenci v Avstriji in Italiji, gradiščanski Hrvati v Avstriji, Lužiški Srbi iz Vzhodne Nemčije in Macedonci iz Grčije. Članice lahko postanejo različne organizacije iste manjšine. Šesti kongres te manjsinske linije se je vršil letos od 17- do 19. maja ob Baškem jezeru na Koroškem. torej sredi slovenske manjšine. Priprave za kongres je izvršilo generalno tajništvo, kateremu je pomagal Narodni svet koroških Slovencev ter njega predsednik dr. Josip Tiscliler. Na dnevnem redu kongresa so bila poročila, delo odborov ter razprave na plenarnih sejah. UVODNO BESEDO je ob otvoritvi kongresa imel dr. J. Tischler. ki je v imenu koroških Slovencev iskreno pozdravil vse u-deležence. Spomnil se je avstrijske državne pogodbe, podpisane eno leto poprej, ki v svojem 7. členu zelo jasno in nedvomno jamči Slovencem in Hrvatom v Avstriji lastne srednje sole, ki priznava slovenščini in hrvaščini v jezikovno mešanih krajih lastnost drugega uradnega 'jezika in prepoveduje vsako raznarodovalno organizacijo. Vse te lepe določbe pa še niso izpeljane. Dr. Tischler je izrazil upanje, da bo po volitvah vlada izvršila vse obveznosti, prevzete v državni pogodbi, kajti narodne in človeške pravice se ne odmerjajo po številu ljudi, temveč pt. naravnem in božjem pravu. ^ imenu koroške deželne vlade Je nato pozdravil kongres zastopnik deželnega glavarja dvorni svetnik Newole. Petem so sledila razna poročila. Generalni tajnik unije Povl Skadegard (Danec) je poročal o delu unije od petega kongresa, to je od maja 1955 dalje. Na teni kongresu, ki se je vršil v Cardiffu, so bili zastopani Francozi iz Doline Aosta. Baski. Bretonci, Macedonci. Frizi. Nemci. Škotje, Danci, Wallonci in drugi. Unija in njeno generalno tajništvo se je zanimala za vsa vprašanja manjšin, ki so ji bila predložena. Pošiljala je vloge in spomenice Združenim narodom, Evropskemu svetu in vsem evropskim vladam na zapadu in vzhodu. »Na polju našega dela ne poznamo železne zavese!« je vzkliknil Skadejgard. ki je obiskal letos v marcu Lužlške Srbe: že 1'rej pa je bil v Macedoniji. Obžaloval je, da je na zapadu in v New ^orku našel za manjšinska vprašanja manj razumevanja. Pripravlja se priročni leksikon evropskih narodnostnih manjšin, ki pa je združen z velikimi finančnimi žrtvami. Unija izdaja svoj Bilten v 600 izvodih. Nenavadno zanimivo je bilo drugo poročilo generalnega tajnika Skade-garda, namreč O LUŽIŠK1H SRBIH katere je obiskal letos v marcu. Njihova organizacija Domovina ga je bila povabila že pred enim letom, ^ potovanje se je bilo zavleklo zakadi težav s potnimi listi. Lužiški Srbi spadajo med najprist-^ejše narodnostne skupine vzhodne Evrope. Stanujejo na Saksonskem v*ho dno od Labe. Ob preseljevanju 'Prodov so skupaj z ostalimi Slojni prodrli daleč v srednjo Evropo. 'idi Danci smo se morali bojevali z njimi in še danes imamo v čisto danskem ozemlju slovanska krajevna imena, kot Korselice, Tillice in pod. Danes je njihovo ozemlje majhno. Vseh Lužiških Srbov je okoli 150.000. Tvorijo slovanski o-tok sredi Nemcev. Narodno so se začeli zbujati po 1. 18-18. Pred dobrimi 80 leti (1874) so ustanovili svojo Matico (Mačica) Serboko, k< je združevala v sebi celo vrsto srbskih društev ter skrbela za gojitev in razvoj srbske narodne kulture. Pomemben borec je bil Ernest Barth. L. 1912 so ustanovili sedanjo Domovino. Po prvi svetovni vojni so Lužiški Srbi zahtevali lastno državo, toda mirovna konferenca jim ni ugodila. Dovolili pa so jim dvojezične šole. Hitler je skušal Luži-ke Srbe uničiti. Dal je razpustiti Domovino, prepovedal je vse srbske časopise; Srbi niso več smeli rabiti svojega jezika v javnem življenju. Kulturno življenje se je spet začelo po drugi svetovni vojni. 10. maja 1945 so obnovili Domovino, ki je najprej zagovarjala priključitev Lu- žiških Srbov k Češkoslovaški; nato pa je zahtevala samostojno države. Končno so se zedinili na tem. da so ustanovili srbsko ozemlje v vzhodnonemški republiki. Pravno osnovo je to stanje dohilo v zakonu z dne 23. marca 1948, s katerim je saksonski deželni zbor zagotovil Lužiškim Srbom neoviran kulturni razvoj (o-snovne in srednje šole) in enakopravnost srbščine in nemščine v uradih v mešanih krajih; z istim zakonom je bil ustanovljen srbski kulturni in šolski urad v Budišinu (Bautzen); osebje tega urada se imenuje na predlog srbske organizacije. Država da na razpolago potrebna denarna sredstva. V zameno pa morajo Lužiški Srbi podpirati sedanji državni sistem. Po poročilu g. Skadegarda so Lužiški Srbi z novimi razmerami zadovoljni. Novi lužiški voditelji so vsi člani vladne socialistične stranke v Vzhodni Nemčiji. Eden med njimi, Kurt Ivrenz, je član vzhodnonemškega parlamenta. G. Skadegard si je ogledal tudi razne srbske kulturne in vzgojne naprave ter je izjavil, da zelo dobro uspevajo. (Dalje prihodnjio) Zakaj ihte nekaterih ? PROF. DR. IVAN AHČIN: Sociologija 11/2 Družabna Pravda, družba za širjenje krščanskega socialnega nauka med Slovenci, je pred kratkim izdala tretji zvezek Sociologije,, ki jo piše najboljši živeči slovenski sociolog dr. Ivan Ahčin, profesor na slovenski teološki fakulteti v Argentini. Že prva dva zvez/ka sta vztbudila veliko in splošno pozornost. Nič manjše ne bo vzbudil pričujoči zvezek, ki obravnava družabne ustanove. Dočim je lanski prvi snopič obdelal troje zelo važnih poglavij (o družini, o razredih in stanovih in o narodu), pa razpravlja drugi snopič na 470 straneh nič manj važna poglavja o državi, o mednarodni družbi ter o religiji in dni-žbi. Ta snopič obravnava torej tista vprašanja. ki so danes za ves svet in š? r.3-sebej za Slovence silno aktualna. POGLAVJE O DRŽAVI (140 strani) To poglavje govori o pojmu in izvoru države, o njenem smotru, njeni nalogi v skrbi za socialno blaginjo in kulturni napredek. Potem govori o pravicah in o o-blasti države. Posebno tenjeljito ,pa je obdelano poglavje o moderni državi in o totalitarni državi. Napredek od tradicionalnega socialnega nauka o državi ponvenja jasno razlikovanje med absolutno suverenostjo države in ljudstva ter med relativno državno oziroma ljudsko suverenostjo. Na prvi je slonelo liberalno pojmovanje države in ,prav tako je na njej temeljil absolutizem vladarjev, kakor temelji na lem zmotnem pojmovanju tudi komunistični pojem države in »ljudskih republik«; pojem relativne državne oz. ljudske suverenosti pa je osnova krščanskega pojmovanja o državi in osnova krščanske demokracije. Razlika med obojnim pojmovanjem v nastopu in posledicah je obširno prikazana in utemeljena. Posebno aktualen pa je za naš čas prikaz demokratične oblike vladavine, njenih prednosti, ki so z demokracijo združene, da jo je mogoče čvrsto in nepopačeno ohraniti; na drugi strani pa tudi opis modernih totalitarnih držav, njih značaj in usodne posledice za politično in kulturno življenje ljudstva kakor tudi za mednarodno življenje. POGLAVJE O MEDNARODNI DRUŽBI (78 strani) To poglavje je dr. Ahčin obdelal s posebnim zanosom. Lahko rečemo, da so ta vprašanja prvič tako temeljito obdelana v slovenskem jeziku. Za nas Slovence so ta vprašanja še prav posebno važna, ker živimo raztreseni med mnogimi narodi in nas problemi mednarodne družbe živo zadevajo. Zelo poučna in mojstrsko obdelana sta takoj prva dva člena »O osnovah mednarodne družbe« in »O pogojih za mednarodno vzajemnost«. Kakor v celotnem delu je tudi v tem poglavju nauk o mednarodni družbi dosledno zgrajen na subsidiarnem načelu, ki ga s tolikim poudarkom naglasa krsčanska sociologija posebno od Pija XI. dalje. Na istem načelu naj bi bila zgrajena tudi organizacija mednarodnega življenja .ki se ne sme .preleviti v neko svetovno državo, ki bi v sebi po-vžila neodvisnost dosedaj samostojnih držav. ampak more iti le za tako povezanost, pri kateri bo vsaka država ohranila polno in enako pravico do svoje relativne suverenosti. Vendar pa je želeti, da se sedanji »Združeni narodi« tako preosnujejo, da 'bodo razpolagali z učinkovitimi sankcijami, •pri čemer pa svoje oblasti ne bodo črpali iz soglasja držav kot doslej, temveč iz naravnega iprava, iz naloge, ki jo imajo, da skrbe za mednarodno blaginjo, kajti sankcije naddržavne mednarodne ustanove bodo šele tedaj učinkovite, ako bodo zakoreninjene v svetosti absolutnega naravnega prava in ga bodo vse države priznale kot moralno obveznost, ki jo morajo spoštovati. V tem poglavju bo vsakdo z zanimanjem prebral člen o miru in vojni, v katerem je osvetljeno tudi vprašanje moderne vojne, oziroma dopustnost uporabe atomske in vodikove bombe ter bakterijskega o-rožja. RELIGIJA IN DRUŽBA (200 strani) Zadnje in najobširnejše poglavje je posvečeno religiji in družbi. O tem predmetu Slovenci doslej še nismo imeli tako obširne in izčrpne razprave. Moderna sociologija zelo obširno obravnava vprašanje religije in to zlasti pod vplivom evolucionistov, ki hočejo prikazati naraven razvoj religije in v ta namen zmotno tolmačijo odkritja moderne etnologije o življenju primitivnih narodov, ki je pojave fetišizma, manizma, magije itd. zmotno proglašala za prvotni izraz in nastop religioznega življenja. Še bolj pa se je zanimanje za razmerje med religijo in družbo povečalo zaradi marksizma in njegovega dialektičnega materializma, ki trdi, da religija sploh ne ustreza potrebam človeške narave, marveč je treba njen izvor razložiti iz socialnih in zlasti gospodar-kih stvarnosti človeške družbe. Cim se te spremenijo, moderni kolektivizirani človek tudi ne bo imel nobene potrebe po odnosih do nadčutnosti in bo religija izginila sama po sebi. Zdi se, da je avtor posvetil tolikšno pozornost ravno temu sociološkemu vprašanju. t. j. odnosu religije do družbe, ker danes marksizem uči v šolali in izven njih tudi v naši domovini zmotne nauke, ki so v nasprotju z objektivno znanostjo. Pa tudi sicer na vsak korak srečujemo mnogo zmot in nejasnosti o izvoru religije in njenem odnosu do družbe. V nekem smislu je to poglavje najvažnejše v celotni Sociologiji, in bo gotovo izredno razširilo obzorje vsakemu bralcu, ki ima -misel za resna življenjska vprašanja. Tu se bo seznanil z izsledki etnološke in prazgodovinske vede o najstarejših človeških rodovih, o prvotnih kulturah, o razčlenitvi družbe in pojavih religije, o odnosu obstoječih svetovnih religij do družabnega ustroja, a posebej o vplivu krščanstva t. j. pravoslavja, protestantizma in katolicizma na oblikovanje družbe... Na koncu pa je podan prikaz razmerja med Cerkvi jo in državo v zgodovinskem razvoju in v sedanjih oblikah, takšno kakršno dejansko je in kakršno naj bi bilo po nauku krščanske socialne filozofije. Tudi v to težko in zamotano socialno pravno vprašanje bo našel bralec jasen vpogled, pa naj gre za konkordatni sporazum ali pa za ločitev Cerkve od države. Samo v tem zadnjem poglavju je nakopičenega nenavadno veliko zanimivega in Volitve so za nami; na drugem mestu prinašamo poročilo o njih. Tu bi hoteli le opozoriti na ihto »Primorskega dnevnika« od pretekle nedelje, 27. maja zoper naš list. Uporabil je za to kar prvo stran in masten tisk. Torej gre za zelo važno stvar. Ta važna stvar je naše poročilo iz Rajblja, katero je poročevalec zaključil: »Ne bomo volili ne skrajnih levičarjev, ne skrajnih desničarjev, pač pa bomo naredili križ na križ. in 600 civilistov v juniju 1945. Kdaj bodo komunistične oblasti poklicale pred somo lažnivim nasprotnikom in pretvarjal-eem resnice odločno postavili v bran glas resnice. Končno je moral nasprotnik utihniti in se umakniti. Ko to pišemo, mirno pričakujemo izida volitev, ki nam bodo pokazale politično zrelost, krščansko vestnost in izobraženost slovenskih volivcev v Raj bij u. Zadnje čase je nasprotnik besno napadel g. župnika, ki stoji vedno na strani delavcev. Kdo ne ve, kako je pretekli mesec, ob priliki stavk, nam delavcem pomagal s svojo solidarnostjo, moralno podporo in kako nas je požrtvovalno zastopal. A navadno je tako: kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Tako je bilo tudi z obrekovanjem našega g. župnika. Laž ima kratke noge, tako kratke, da je bil nasprotnik od okoliščin in dokazov prisiljen, da je po dveh dneh priznal, da je lagal. To je bila zadnja laž rdečih pred volitvami. Upajmo, da bo mir. ki je nastal zdaj po volitvah, trajen v korist dobro mislečega ljudstva. Obveščamo vse Slovence v Rajblj.i. da s to številko ukinjamo brezplačno razdelitev katoliškega časopisa. Toplo pa v ser. v pirijporo-čamo, da bi se na l i * t naročili, sedaj ko ste ga spoznali. Podrobna poj«j>-nila dobite pri osebah, ki list razdeljujejo po družinah. »Katoliški glas« je edini slovenski list, ki vam bo prinašal od tedna do tedna krščansko resnico ter va- poučil o vseh važnejših vprašanjih po svetu in med nami Slovenci, pa tudi o domačih rajbeljskih zadevah, o katerih bomo v njem pojosto poročali, kot se že zdaj obvežemo. Torej »Katoliški glas« bo v bodoče najtrdnejša vez bratske edinosti nas Slovencev v Rajhlju! Zato naročite se na »Katoliški glas«! »Katoliški glas« v vsako slovensko družino i Ko ga boste prebirali, se vam bo zdelo, da ste doma v svojih rojstnih krajih. Odbor za širjenje dobrega tiska (V občini Trbiž, kamor spada Rajbelj. so izidi volitev naslednji: Kršč. dem. 1403. liberalna stranka 366, MIS 602, socialisti 254, stranka obnove 718). SSs Podgorska predilnica V soboto 26. maja je bil že deveti dan stavke v podgorski predilnici in tudi novi teden ni prinesel izprememb. Vsega skupaj so do pretekle sobote delavke stavkale 40 ur. Seja, ki so jo imeli predstavniki sindikatov v petek 25. maja zvečer, se je zaključila brez rezultatov. Prav tako ni imela, razen obljub, nobenih konkretnih uspehov deputacija delavk, ki se je v petek opoldne podala k prefektu in mu razložila težak položaj tekstilnih delavk. Delo v tovarni se je v zadnjem času skoro podvojilo, plače pa so vedno iste. Pred prefekturo se je zbralo lepo število delavk, ki so čakale na odgovor prefekta in so navdušeno pozdravile deputacijo. ko se je vrnila s prefekture. Delodajalce Toniella pa še vedno vztraja pri svoji trditvi, »la noče razbiti delodajalke fronte, ki se v Rimu pogaja za obnovo delovne pogodbe za tekstilno stroko. Blagoslovitev prapora V nedeljo zjutraj je msgr. lust Soranzt. blagoslovil novi prapor goriškega Zelenega križa. Navzoče, so bile poleg prefekta in podprefe.kta še druge mestne oblasti. Zvečer istega dne pa je bila na Travniku velika tombola v korist Ustanovi zelenega križa, predvsem za kritje stroškov nove in tako potrebne avtoambulance. Prvo cin-kv.ino 30.000 lir je zadela Walda Simšič iz Števerjana, mati šestih otrok, prvo tombolo AO.OOO lir pa Nežika Čampa, odnosno nje gospodinja Lucija de Gironcoli, drugo tombolo 10.000 lir pa neka delavka pod- Šmarnice 1956 Odcvetele so šmarnice za to leto. prihaja junij in z njim poletje, majnik je za nami. V mnogih krajih na Goriškem in Tržaškem so letos poslušali pred majniškim oltarjem branje iz nove šmarnične knjige: V svetišču krščanske družine. Delo je pripravil duhovnik Janez Jenko, tipkala in založiila Mohorjeva v Celovcu. Kako se vam zdijo te šmarnice? Govoril sem z mnogimi verniki in nekaterimi duhovniki in splošno vsi zelo pohvalijo tak način šmamičnega branja. Zgodilo se je že tu in tam, da ljudje to lepo knjigo posebej naročajo in jo hočejo obdržati za domače družinsko branje. Drugod so knjigo v začetku maja prepozno dobili in tako so zato par večerov prebrali po dva dneva skupaj, samo da so vsi vse slišali. Knji- žica je pisana preprosto, a tako prisrčno domače in obenem moderno, da ni samo prijetna ampak zelo poučna. Mnogi tudi zelo novi zgledi delce zelo poživljajo in tako budijo vedno večjo pozornost. Neki duhovnik je vprašal svoje vernike, kako da prav letos tako veselo prepevajo pri šmarnicah, a je dobil odgovor, da po takem lepem branju pač ni mogoče biti tiho, saj takšna božja beseda o krsčansi&i družini sama kLiče in budi iz Mariji vdanih src lepo šmarnično pesem. Hvaležni smo za lepe letošnje šmarnice dobremu Bogu in vsem, ki so knjižico pripravili in tako zelo veliko dobrega storili za svetišče slovenske krščanske družine. Želimo samo, da bi se našel tudi za naslednja leta tak ljudski šmarničar in nam zlasti leta 1958 pripravil prav lepe Šmarnice za stoletnico Lurda. 28. - 29. - 30. julija skupno tržaško ROMANJE V OROPO CMILAN - BIELLA) ZflN IMIVOSTI VELIK DOLG Angleški lastniki kinodvoran smatrajo, tla jim je vlada dolžna že 1 milijon šterlin-gov (1.800 milijard lir). Med prvo svetovno vojno je vlada za kritje vojnih stroškov naložila posebno takso na predstave. Obljubila pa je takrat, da bo takso po končani vojni takoj ukinila. Po podpisanem miru pa je taksa ostala. Lastniki dvoran računajo, da so bili v 40 letih prikrajšani za prej omenjeno vsoto. ITALIJANSKI KINO V GOSPODARSKI KRIZI Zaradi denarnih težav so mnoge važne italijanske filmske družbe odpustile 20, 30 ali 50 odstotkov svojih uslužbencev. \ skrbi -o za bodočnost. Doslej je imela filmska industrija prvenstvo v tem. da je bila zaposlitev pri njej najbolj donosna. gali obolelim. V zadnjih desetih letih se smrtni primeri raka zmanjšali za 10 od sto. ZGODOVINA PO VETRU Radio Leningrad je dne 22. maja na* znanil po naročilu prosvetnega ministra, pri maturitetnih izpitih leto- odpade izpit iz zgodovine. Razlog pravi agencija »As* sociated Press« —- je predvsem ta. da se dijaki niso mogli pripraviti za izpit, ker so vse učne knjige zgodovine potegnili iz prometa po izobčenju Stalina. To jasno kaže, kako objektivna mora biti zgodovina v komunističnih deželah, če jo morajo spre in in j ati. ko zapiha drugačen veter. FIAT ZMANJŠALA DELOVNI URNIK Tur inska družba FIAT je >kl< nila z ne* komunističnimi sindikati dogovor o zniža* nju delovnega urnika, po katerem bodo odslej v različnih izmenah delali po 46! 44 in 40 ur na teden. To je gotovo edefl' najvažnejših povojnih sindikalnih sporazu*. inov v Italiji, ker pomeni prvi korak k dosegi štirideseturnega delovnega tedna ne* le pri podjetjih FIAT, ampak polagoma pri vseh ostalih podjetjih v državi. Prvi korak je narejen in sindikati se ne bodo ustavili sredi poti. V času modemih stro*| jev, elektronskih perfektnih naprav i*1! skorajšnje uporabe atomske energije, bo treba znižati delovni urnik, ne da bi se zaradi tega zmanjšale delavcem plače ah da bi delavce celo odpuščali. Če bodo podjetja laže zaslužila dobiček. ga ne smejo porabljati zase, temveč za povečanjc delavskih plač in za znižanje cen svoji*1 izdelkov. To bi bilo pravično in pogodb« svobodnih sindikatov s FIATOM je prvi korak, ki vodi v to smer. OB STOLETNICI PRAZNIKA SRCA JEZUSOVEGA Za stoletnico praznika Srca Jezusovega priredi katoliška univerza Srca Jezusovega v Milanu prve dni junija IX. teden o du* hovnem življenju, na katerem bodo leto: razpravljali o pobožnosti Srca Jezusovega Med predavatelji bo tudi slovenski jezni’ p. J. Zore, profesor na gregorijanski unij verzi v Rimu. AVTOMATSKI PREVAJALEC Po zadnjih poročilih londonskega časopisa »Financial Times« bodo že v tem letu začeli delovati avtomatični prevajalni stroji. Ustvarjalci elektronskih možganom so že zgradili čudežne stroje, ki lahko prevajajo besede govornika iz enega jezika v drugega s hitrostjo od tri ti«oč do de=et tisoč besed na uro. BOJ PROTI RAKU Približno 400 tisoč Amcrikancev je bilo doslej rešenih pred strašno boleznijo raka in v teku tega leta jih mislijo rešili >e nadaljnih 800 tisoč. Tako poroča Mefford R. Runyon, predsednik ameriškega dru-tva proti raku. Iz letnega poročila tega društva je razvidno, da so lansko leto ameriški državljani darovali za boj proti ra^u 24 milijonov dolarjev (15 milijard lir). S to izdatno vsoto so znanstveniki izpopolnili svoja raziskovanja in tudi uspešno poma- OBVESTILA — SREDNJEŠOLSKA PRIREDITEV. Obv* šeamo občinstvo, posebno iz okoliških vasi* da se bo prireditev slovenskih srednjih šol v Gorici ponovila v četrtek 31. maja ob osmi uri in pol zvečer na dvorišču Šolske* ga doma v ul. Croce. Pobirajo se prosto* voljni prispevki. — Nasi dijaki pričakujejo vašo številno udeležbo. PRAZNIK ČEŠENJ V ŠTEVERJANt SKPD iz Gorice vabi na praznik češenj* ki bo v števerjanu dne 10. junija ob 4 i* pol. V zvezi s tem je tudi nastop razni) moških zborov. Prisrčno vabljeni. V MARIJAN1ŠČU se bodo zbrale dijt' kinje nižje gimnazije, v soboto 2. junij1* ob 8.30 zjutraj. Z duhovno obnovo in pri* jetnim razvedrilom bomo nastopili zlat« svobodo nekoliko predolgih počitnic. Za dijake nižje gimnazije pa se bo vr sila enaka prireditev v ponedeljek 4. jtt' ni ja; tudi ti se zberejo v Marij anišču ol> 8.30 zjutraj. Vabljeni so zlasti tretješolei, ozirom* tretješolke, ki jih čaka nižje tečajni izpiij Dobrodošli med nami tudi novi obrazi, k jih pri prejšnjih dveh duhovnih obnoval ni bilo opaziti! Jos. Spillmann: 22 ‘Ded in vnuk, ss=ss== "" ■=" »Nazaj, brž v zgornjo sobico, skrijte se!« je silila gospa Swiftova. »Ne, ne, na konje, pa v dir!« je svetoval g. Gcrard, »saj vidite, da se v tej hišici ne moremo skriti.« »Je že prepozno.« je tiho dejal fant, »so že tu.« Oba tujca ter ladv Worthington s sinkom so »e brž umaknili po -topnieah gori, da bi se vsaj za prvo silo skrili. Takoj nato so slišali trkanje na vežna vrata in ta-le pogovor. Glas zunaj je govoril: »Mamica, tu zunaj stoji mož, ki išče kakega katoliškega duhovnika. Stari graščak v graščini Blainsco Hall umira, pa bi se rad spovedal, \;orda bi mož pri( vas kaj zvedel?« »Usmiljeni Bog!« je zdihovala gospodinja, »stari Sir Rihard, ki —.« »Da, ki je hotel svojega lastnega sina izdati in izročiti rabljem, prav ta zdaj umira,« je govoril drugi glas zunaj, »in .prav zato, ker je znano, kako je ravnal s sinom, katoliškim duhovnikom, mu zdaj nihče več ne zau/pa; na več ko dvajset vrat sem trkal danes in iskal pomoči, pa nikjer mi niso verjeli; medtem pa moj gospod kliče po duhovniku in je morda že v obupu izdihnil.« »Strašno, strašno,« jc šepetala ladv \Vort-hington. »Moj oče, moj oče!« se je izvilo duhovniku iz prs. »Usmiljeni Bog, daj mu živeti, vsaj dve uri še!« Zgrabil je plašč ter hitel doli po stopnicah. »Mamica, moliva!« je prosil deček. »Da, moj John, moliva, moliva! Glej. tu visi podoba Matere božje,« je dejala gospa, padla na kolena in oba s sinkom sta goreče molila: »Pribežališče grešnikov, Mati usmiljena, izprosi mu usmiljenje pri svojem Sinu! Izprosi mu milostno sodbo!« »O prosi, prosi zanj, Marija!« je s solzami v očeh ihtel deček. Tedaj je vstopil g. Gerard v sobico: Sedaj ni časa za dolge molitve. Bežati moramo takoj! Duhovnik je odšel v Blainsco Hall — to nas mora izdati. Če ne pridemo še pred dnem do reke M er.se v (izgovori Mersi), smo izgubljeni.« »Toda duhovnik?« »Prepustiti ga moramo usodi in njego-goveniu dobremu angelu varuhu! Moral jc iti; če pride pri tem svetem opravilu rabljem v roke, ne smemo tarnati. V asa dolžnost pa , mylady, je, da skrbite za svojega otroka! In zato ne smemo niti trenutka zgubiti.« Ladv Worthingtou se je vdala. Rada bi bila hitela k umirajočemu tastu, ali bolj potrebna je bila sinu. Čez nekaj minut je že jahala četica ljudi po samotnih gozdnih stezah proti jugu, proti reki Mersey, katero je še pred dnem prebrodila in nato hitela dalje, dalje proti Londonu in proti vzhodni obali Angleške, da bi se vkrcala na ladjo za na Francosko... Kaj pa duhovnik, stric malega Johna? Tudi on je. hitel po samotnih stezah, preko jas in travnikov, obsevanih od mesečine; stopal je tako urno, da ga je hlapec, vodeč konja za povodec, komaj dohiteval. Čez pol ure sta prišla na kolovozno pot; tu se je duhovnik zavihtel v sedlo ter oddirjal, kolikor je konj mogel teči. Stari, zvesti Tom je imel ves tisti dan težke, ure z umirajočim gospodom, ki jc venomer obupno klical: »Kaj ne bo du- hovnika !*« In ko ga je služabnik skušal tolažiti, se je bolnik nemirno prevračal na svojem poslednjem ležišču. Tako se je bil približal večer tistega dne. Starcu je bilo huje in huje. Kazali so sc že znaki bližnje smrti. Zgubil jc zavest. »Iz te se ne bo več zbudil,« si je iii*Iil dobri Tom, »saj že hrope.« Prižgal je svečo za umirajoče ter na glas molil: »Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.« Tedaj je pridrvel jezdec na dvorišče. Tom je stopil k oknu: »Sam je — ni torej dobil nobenega duhovnika!« Takoj nato pa je krepko potrkalo na duri; ko je služabnik s svečo v roki odipiral. se je sko-ro opotekel od začudenja. »Za božjo voljo! Vi? Vi tuikaj ?« je jee-Ijal. »Ali je oče se živ?« je hotel vedeti duhovnik v eni sapi. »še je živ — ali ne sme vas videti. Ako bi vas spoznal, bi od groze obupal,« je dejal Tom. »Morda me pa ne bo spoznal. Postavi luč tako, da mi ne bo sijala v obraz, in moli, da bi se vse srečno izteklo.« Naslednji hip je že >tal sin ob umirajo* čem očetu in gledal v njegovo bledo oblic j je. Oči so mu bile že motne in smrtni po| mu je stal na kakor vosek belem Čeh* Tedaj se je služabnik -klonil čez umirajo* čega, ki se je bil zopet zbudil iz nezavesti! »Sir Rihard! Bog je usmiljen. Duhovnih je tu.« »Duhovnik?« je momljal starec. »Dal da, saj je moj vnuk John dejal, da zmH rom moli zame. Kje pa je ? Hočem sA spovedati.« Služabnik je odšel i^ sobe in duhovni je vršil svojo sveto službo. Opravila st® spoved, kakor je bilo pač mogoče, ali dtf*j hovnik je >mel mirno dati odvezo. Potenj ga je del še v sveto olje. govoreč tiste le.p4 molitve, ki z njimi sveta Cerkev priiporoč*J usmiljenju božjemu vse svoje otroke, tud1 največje grešnike, če ne pahnejo od seb1 milosti spreobrnjenja. Kmalu po polnoči je sin zatisnil o1 očetu in s solzami molil: »Gospod, daj večni mir!« In služabnik je odgovoril’ »In večna luč naj mu sveti!« Molitev nedolžnega otroka je bila obl11' ke predrla. (Se nadaljuje’