PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 40 lir Leto XXI. St. 94 (6072) UMIK AMERIŠKIH ČET JE POGOJ ZA POGAJANJA Kitajska napoveduje prostovoljce za obrambo Severnega Vietnama Južnovietnamska osvobodilna fronta poudarja, da ni mogoča nobena rešitev brez njenega sodelovanja - Komentar «Izvestij»-Pred novimi ameriškimi ojacenji v Južnem Vietnamu - Vedno številnejše akcije osvobodilne vojske HANOJ, 20, — Južnovietnamska narodnoosvobodilna fronta Je objavila sporočilo, v katerem pravi, da »vsaka pobuda za vzpostavitev miru v Južnem Vietnamu, ne da bi izvedli temelj, ne pogoje, to je umik ameriških čet iz Južnega Vietnama, ne bo veljavna in bo veljala za dejanje povezovanja s piratsko ppflitiko ameriških imperialistov«. «Vsaka rešitev vietnamskega problema, nadaljuje sporočilo, bo zgubila svoj praktični in pozitiven pomen, če bi se začela brez udeležbe narodnoosvobodilne fronte, ki ima odločilno vlogo kot organizacija, ki izvaja o-blast nad tremi četrtinami juž-novietnamskega ozemlja ter ne-posredno nadzoruje devet milijonov prebivalcev tega ozemlja in predstavlja težnje vsega juž-novietnamskega prebivalstva'.« ((Osvobodilna fronta odobrava resolucije severnovietnamske ljudske skupščine in poudarja, da je stališče te skupščine glede Vietnama tudi stališče «vsega vietnamskega ljudstva od severa do juga dežele.« Na koncu poudarja osvobodilna fronta, da je ((odločena boriti se do zadnjega in brez prestanka nadaljevati borbo, dokler bo ostal en sam ameriški napadalec v Vietnamu.« V Pekingu je stalni ljudski kongres odobril resolucijo, s katero poziva organizacije in državljane vse dežele, naj začnejo priprave, uda se pošljejo kitajski državljani v borbo ob strani vietnamskega ljudstva ter da prispevajo k izgonu ameriških napadalcev, če bo ameriški imperializem nadaljeval svojo napadalno vojno, in če bo vietnamsko ljudstvo potrebovalo pomoč.« Resolucija pravi, da stalni odbor ljudskega kongresa v celoti odobrava nedavni poziv severnovietnamske ljudske skupščine in predlog štirih točk, in dodaja: «če bo vietnamsko ljudstvo zahtevalo, bo Kitajska, ki mu je že nudili pomoč, še dalje pomagala, da dokončno premaga ameriškega napadalca.« Resolucija poudarja, da pogoji za strelcev. Sedaj je v Južnem Viet-politično rešitev vietnamskega vpra- namu 33 tisoč ameriških vojakov Sanja «lahko nastanejo, če preneha katerim je treba dodati 27' tisoč ameriški imperialistični napad pro- mornariških strelcev in pilotov ki •IIIIIIIIIMMIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIII1MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIII1IIII HANOJSKI PREDLOGI ZA ZDA NESPREJEMLJIVE Dean Rusk napoveduje nadaljevanje vojne «Vrata za pogajanja so vedno odprla», toda v pogojih, ki jih postavljajo ZDA WASHlNGTOh(, 20 državni tajnik Dean Rusk je na tiskovni konferenci zavrnil načrt štirih točk, ki ga je predložil Se-Verni Vietnam kot podlago za morebitno rešitev vietnamskega vprašanja' Dodal je, da kitajsko napovedovanje intervencije v vietnamskem spopadu ne bo v ničemer menjalo odločenosti ZDA, »da spoštujejo svoje obveznosti do Južnega Vietnama". ZDA nameravajo nadaljevati svojo akcijo v Vietnamu, «dokler ne bodo videle znaka o spremembi stališča nasprotnika«. Rusk je trdil, da ZDA nimajo za sedaj nobenega znaka o spremembi stališča Hanoja ali Pekinga. Kar se tiče predlogov Severnega Vietnama, je Rusk dejal, da ti predlogi «ne zadevajo jedra vprašanja«. Zavrnil je kot povsem »nesprejemljiv* predlog, da mora južnciviet-namske zadeve reševati samo juž-novietnamsko ljudstvo na podlagi programa narodnoosvobodilne fronte in brez vsakega tujega vmešavanja. Rusk se je sestal s časnikarji Po seji vlade v Beli hiši. Večkrat je ponovil trditev, da ni nobenega znaka, da »komunisti mislijo prenehati svoj napad", in je dodal: «To pomeni, da šmo pred resnijn položajem in je treba pričakovati sitnosti." V zvezi z na- ■ povedjo Pekinga, da bo poslal J prostovoljce v Severni Vietnam, f je Rusk dejal: »Take grožnje smo j že slišali, toda ne bodo prinesle * nobene spremembe naših obvez- * nost.t do Vietnama." j G’®de nadaljnjih namenov ZDA Jv Vietnamu je Rusk izjavil: »Mi * nadaljujemo." Dodal pa je, da J vrat* «niso nikoli popolnoma za-, prta;-za pogajanja«, in da čakajo ) na izid' sondiranja Gordona Wal- ■ ke.rja na Daljnem vzhodu glede j možnosti sklicanja konference o ' Kambodži. Ameriški po krepitvi affiške enotnosti, kajti neosvobojene afriške države se lahko popolnoma osvobodijo samo s solidarnostjo vseh afriških držav. Tito v Oranu ALSIR, 20. — Množica ljudstva J je lanes toplo pozdravila predsednika Jugoslavije Tita na velikem ljudskem zborovanju v Oranu, ha katerem je Tito govoril o junaiki borbi alžirskega ljudstva in o njegovih povojnih uspehih. Tifb se je dotaknil tudi razgovorov z voditelji alžirske republike in ie poudaril, da je prišla do izrasli pppolna enotnost v pogledih na potrebo krepitve sodelovanja. Dejal je, da je v Alžiriji skupno s si/oj imi sodelavci prišel do prepričanja, da se gospodarstvi obeh držav dopolnjujeta, da so v zvezi s tem skupno ugotovili potrebo iz-delavp dolgoročnega programa sodelovanja Ko je govoril o mednarodnih vprašanjih, je Tito rekel, da jjnata Jugoslavija in Alžirija mnogo skupnega na področju mednarodne politike v borbi za mir, protv napadalnosti, proti kolonializmu in proti vsem oblikam tlače-i nja In v naporih, da vsaka država {gradi neodvisno svoje življenje. V j razgovorih je bilo prav tako ugo-I tovljeno, da je mednarodni polo-' žaj zaskrbljujoč in da je nevar-* nost, da se še poslabša. Tito je .poudaril, da je politika Jugoslavi-|je politika miru in sodelovanja ‘ proti| vmešavanju v notranje za-t deve drugih. Dotaknil se je tudi ! zunanje politike Zvezne republike J Nemčije tako v odnosu do Jugoslavije, kot tudi do arabskih držav ; in izrazil razumevanje za zaskrblje-i nost arabskih držav zaradi oboroževanja Izraela. V zvezi s tem je « Tito dejal, da je politika oboroževanja Izraela tipično imperialistična politika. Predsednik Jugoslavije Je govoril tudi o afriškem vprašanju in posebno poudaril potrebo Sastri odpovedal obisk v ZDA NOVI DELHI, 20. — Indijski zunanji minister Svaran Sing je izjavil danes v parlamentu, da je predsednik vlade Sastri odpovedal svoj obisk, ki bi ga moral napraviti junija v ZDA in za katerega je predsednik Johnson zahteval, naj se odloži na jesen. Sing je dejal, da je indijski poslanik v Washi.ngtpnu sporočil a-meriški vladi, da je način, kakor je bil Sestri pozvan, naj odloži svoj obisk, izzval nezadovoljstvo v Indiji. Sastri je izjavil, da bo vsekakor obiskal Kanado, če bo moč menjati datum obiska. Prvotno je bilo določeno, da bo obiskal Kanado od 29. maja do 2. junija, ZDA pa od 2. do 8. junija. Na vprašanje, ali se bo sestal z U Tantom, je Sastri odgovoril, da nima namena iti v New York. V New Yorku se nagibajo k prepričanju, da je poglavitni in edini razlog sklepa v Washingtonu razvoj pakistansko - kitajskih in pakistansko - sovjetskih odnosov, oziroma zaostritev indijsko - pakistanskih odnosov. Vse bolj Prevladuje mnenje, da sta Ajub' Cin in Sastri nezaželena gosta v VVashing-tonu, ker so izgubljeni upi, da bi se dala pridobiti za ameriško politiko razširjenega spopada v Aziji. Časopis ((Patriot« ugotavlja, da so ameriški diplomatski predstavniki v Delhiju že prej pokazali svoje nezadovoljstvo ne samo zaradi tega, ker je indijska vlada zahtevala konec bombnih napadov na Severni Vietnam, temveč tudi zato, ker ta vlada ni pokazala pripravljenosti, da bi brez pridržkov podprla ameriške predloge za pogajanja o Vietnamu. ti Vietnamu in če se ZDA prisilijo, da umaknejo iz Vietnama vse svoje oborožene sile. Resolucija pripominja: ((Skupno z vietnamskim ljudstvom odločno nasprotujemo zaroti ameriških imperialistov glede mirovnih pogajanj. Prav tako nasprotujemo vsakemu sodelovanju z ameriškimi imperialisti, ki ima namen izdati temeljne interese vietnamskega ljudstva. Kitajska vlada in kitajsko ljudstvo sta slovesno izjavila, da je napad ameriškega imperializma na Vietnamsko demokratično republiko napad na Kitajsko. Kitajsko ljudstvo ne bo ostalo križem rok in bo pomagalo.« Stalni odbor se zavzema nato za mednarodno kampanjo, ki naj sproži «množično gibanje, do sedaj nepoznano silo, v mednarodnem merilu, da se izženejo ameriški napadalci iz Vietnama«. Severnovietnamska tiskovna a-gencija poroča, da je kitajski zunanji minister izročil severnoviet-namskemu zunanjemu ministru sporočilo, da je kitajsko ljudstvo pripravljeno stati ob strani vietnamskemu ljudstvu. Moskovske «Izvestija» objavljajo komentar, v katerem poudarjajo, da je jasno, da so eksplozije bomb in pogajanja pojavi, ki se vzajemno izključujejo. List dodaja, da je svetovna javnost prisilila ZDA, da ((iščejo propagandistično krinko za svojo napadalno politiko«, in dodaja, da to pojasnjuje ponudbo ((pogajanj brez pogojev«. Vsekakor se tako po govoru v Baltimoru od 7. aprila, kakor po izjavi od 17. aprila ni v Vietnamu nič menjalo, in ameriško bombardiranje se nadaljuje. «Edina rešitev, nadaljuje list, je povratek k ženevskim sporazumom iz leta 1954, t. j. umik vseh ameriških čet iz Južnega Vietnama. Kar se tiče ameriške politike, ki prikazuje južnovietnamsko narodnoosvobodilno fronto kot- nezakonito silo, poudarja list, da temelji ta politika na iluziji, ker je narodnoosvobodilna fronta realna sila, kateri pripadata sedanjost in prihodnost Južnega Vietnama. «ZDA, zaključuje list, bodo morale ne glede na svoje želje upoštevati to realno silo.« V Londonu je predstavnik Fo-reign Officea izjavil, da je Velika Britanija poslala začasen odgovor Sovjetski zvezi glede predloga o sklicanju konference o Kambodži, Dalje je predstavnik izjavil, da bodo izčrpnejši odgovor poslali v Moskvo pozneje, in da je Velika Britanija obvestila Kambodžo, da skrbno proučuje njen predlog za sklicanje konference, ki naj zajamči njene meje, njeno ozemeljsko celovitost in nevtralnost. Johnsonov posebni odposlanec Cabot Lodge je davi zaključil svoj obisk v Novi Zelandiji in je odpotoval v avstralsko prestolnico Canberro. Pred odhodom je imel razgovor s predsednikom novozelandske vlade. Ko je Cabot Lodge zapuščal poslopje parlamenta, kjer se je razgovarjal, je večja skupina demonstrantov vzklikala proti ZDA. Predsednik novozelandske vlade je izjavil, da Cabot Lodge ni zahteval nobene nove pomoči od Nove Zelandije in da se ni govorilo o morebitni pošiljatvi novozelandskih prostovoljcev v Južni Vietnam. Medtem se ameriški tajnik za obrambo McNamara posvetuje na Havajskih otokih z ameriškimi vojaškimi poveljniki v Južnem Vietnamu o nadaljevanju vojne. McNamara je izjavil, da so sklenili povečati število južnovietnamskih vojakov od sto tisoč na 160 tisoč. Dodal je, da ne bodo govorili o bombardiranju Severnega Vietnama. Namen posvetovanja vojaških po. veljnikov je sprejeti razne ukrepe za raztegnitev vojaških operacij v Vietnamu. Zatrjuje se, da nameravajo zvišati število efektivnih ameriških vojakov v Južnem Vietnamu na 50 tisoč mož brez mornariških pripadajo enotam sedmega ameriškega hrodovja. Ameriška letala so tudi danes izvedla več bombnih napadov na Severni Vietnam. Protiletalsko topništvo je sestrelilo dve letali. V oddaljenosti 45 kilometrov od ameriškega oporišča Danang je zavzelo utrjene položaje nad tri tii soč vojakov osvobodilne vojske. Včeraj je prišlo do prvih spopadov med temi in sajgonskimi vojaki. Sajgonska vojska je zgubila 38 mož, ranjenih je bilo tudi pet Arne. ričanov. Sinoči so pripadniki osvobodilne vojske izvršili atentat v ne. kem baru v mestecu Ban Me Tuot vzhodno od Sajgona. Pri atentatu je bilo ubitih enajst ameriških in južnovietnamskih vojakov, 38 pa ranjenih. V noči od ponedeljka na torek so vojaki osvobodilne vojske napadli z minometi in z avtomatičnim orožjem položaje ameriških mornariških strelcev okoli le. talskega oporišča 70 kilometrov južno od meje s Severnim Vietnamom. 20-obletnica OF LJUBLJANA, 20. — V Ljubljani bo 27. t.m. seja glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, posvečena 20. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije. Poleg tega bodo na seji razpravljali o pripravah za 6. kongres SZDL Slovenije in podali poročilo o nedeljskih volitvah za zvezne in republiške poslance in določili dnevni red republiškega zbora samoupravljavcev, ki bo 8. maja v Ljubljani. Madžarski parlamentarci na obisku v SFRJ BEOGRAD, 20. - Na vabilo zvezne skupščine in zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je prispela danes v Beograd parlamentarna delegacija Madžarske pod vodstvom člana politbiroja Madžarske socialistične delavske stranke in predsednika tatnotske ljudske fronte Madžarske Gyula Kalaia. Madžarska delegacija vrača obisk zvezni skupščini, katere delegacija je leta 1963 obiskala Madžarsko. Delegacijo madžarskega parlamenta so na železniški postaji sprejeli in pozdravili podpredsednik zvezne skupščine član CK ZKJ Mijalko Todorovič in drugi visoki jugoslovanski funkcionarji. Neposredno po prihodu je delegacijo sprejel predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj. Razgo-‘ vorov so se z jugoslovanske strani med drugimi udeležili tudi predsednik SZDL Jugoslavije Lazar Koliševski, podpredsednik z.vc» zne skupščine in član CK ZKJ Mijalko Todorovič, podpredsednik* zveznega izvršnega sveta Veljko Zekovič in druge osebnosti. TRST, sreda 21. aprila 1965 TISKOVNA KONFERENCA PREDSTAVNIKOV DEŽELE FURLANIJE-J. K. NA MILANSKEM VELESEJMU Vabilo poslovnim krogom Lombardije naj se tesneje po vežejo z našo deželo Dr. Marpillero je izjavil, da se teži za tem, da bi Trst «postal resnični emporij podonavske Evrope, ki je njegovo naravno zaledje» - Predstavniki tržaškega, gori-škega in videmskega gospodarstva so govorili o krajevnem razvoju gospodarstva (Od našega posebnega dopisnika) MILAN, 20. — V dvorani ((Bizzozzero« na milanskem velesejmu je bila danes popoldne tiskovna konferenca, ki so jo organizirali predstavniki gospodarskih krogov iz dežele Furlani-je-Julijske krajine in katere so se udeležili predstavniki mi lanskih gospodarskih krogov ir.----------- ----- številni novinarji. Na konferen- Žiro v neposredni bližini Osoppa). Pri svojem izvajanju so govorni- ci so spregovorili deželni odbornik za industrijo in trgovi no Marpillero, predsednik tržaške trgovinske zbornice Caidas-si, predsednik videmske zborni ce dr. Di Mngnago, namestnik predsednika goriške zbornice inž. Rigcnata in član deželnega odbora Grassilli. Namen konference je 'oii, da bi na njej predstavniki dežele Furla-nije-JuIijske krejine predstavili šir- ski rudnik, ter zaključil svoje izvajanje z upanjem, da bo zgled tujih petrolejskih družb, ki so se cdločite speljati čez ozemlje dežele Furlahije - Julijske krajine največji naftovod v Evropi, priklical tudi mnogo poslovnih ljudi iz notranjosti Italije. Predstavnik goriške trgovinske zbornice Grassilli je za industrijsko investiranje porajajoči sš gospodarski ustroj dežele Furlanije-Julijske krajine, ter so naglasili davčne in finančne olajšave, ki so< jih deležne industrijska podjetja v takq .iioeapv^Bih '»industrijskih conah« na območju dežele (takih cbiv je danes kar sedem, in sicer Aussa-Corno, Gorica, Tržič, Pordenon, Srednji Tilment, Trst in PRVI DAN OBISKA MORA IN FANFANiJA V ZDA miiiiiuiifiiHiiiiitiiiii 4a» Jr Hup Krajši razgovor z Johnšonom izmenjava mnenj z Ruskom Danes seja komisije za reformo državnih železnic - Nov sestanek med ministrom za prevoz Jervolinom in predstavniki sindikatov železničarjev CCIjL CISL in UIL, da bi se ognili novi stavki RIM, 20. — Z 19 topovskimi streli so pozdravili prihod predsednika italijanske vlade Mora in zunanjega ministra Fanfanija v Belo hišo, kjer so ju sprejeli z vojaškimi častmi, dve vojaški godbi pa sta zaigrali italijansko in ameriško državno himno. Na travniku pred Belo hišo ju je dočakal predsednik John son s soprogo, zunanji minister Rusk in drugi visoki funkcionarji. V pozdravnem govoru je Johnson poudaril med drugim. da v današnjem svetu «ni vprašanj, ki bi jih mogli označiti za samo italijanska, ameriška ali evropska, ampak da imamo danes le svetovna vprašanja, samo vprašanja, ki zadevajo vse človeštvo, ne glede na državne meje«. V nadaljevanju svojega govora je Johnson navedel besede tretjega predsed- Fanfaniju najnovejše vesti o po- ložaju v Aziji in o naporih, da bi dosegli začetek pogajanj na podla- gi premis, ki jih je Johnson določil v svojem govoru v Baltimori. Moro pa je podrobno obrazložil stališče italijanske vlade, kakor so ga že pojasnili med parlamentarno debato: razumevanje za ameriško odgovornost ZDA v tem delu sveta, zlasti v zvezi v nevarnostjo za mir v svetu, ki bi nastala, če bi se spremenilo ravnotežje sil. nika ZDA Jeffersona, ki je de- Dotaknili so se tudi evropske po- jal pred 160 leti, da je mir «naša strast«, nato pa je pristavil: «Naš smoter je zagotoviti časten mir, svobodo s pravičnostjo za vse ljudi, kjerkoli žive. Vem, da je tak tudi smoter vaših naporov. Toda delo za mir se začne znotraj državnih meja. Predanost demokraciji mora biti vsakodnevna praksa. Občudujemo vašo zvestobo temu merilu. To merilo uporabljamo tu v naši deželi, ko se vojskujemo proti revščini, neznanju, boleznim in krivičnosti«. Johnson je zaključil: «V tem duhu nista bili naši deželi nikoli tako tesni zaveznici, kot sta danes. Obe sta prepričani, da vojna ni neizbežna in sta pripravljeni o-stvariti mir na časten način, medtem _ ko sta vedno pripravljeni braniti svobodo z vso prizadevnostjo." Glede vsebine razgovorov se v ameriških krogih pripominja, da so v središču teh razgovorov vprašanja, ki zadevajo položaj v juž-novzhodni Aziji, Evropo in NATO. V prvi fazi razgovorov so pregledali in analizirali stališča obeh vlad glede teh vprašanj. Johnson in Rusk sta posredovala Moru in iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l||,|,,l|n|||t|1I||||1||)|m||m||m||||||||,||,||||||||imim||||||||||||||m|||||||m,||||||||||||m||||||||||||||JU||||||||||U|||||||||||||||||||||| Pozitiven de EauIIov odgovor na poziv nevezanih držav Uradna izjava zunanjega ministrstva v zvezi z zasedanjem SEATO poudarja, da se Francija še dalje zavzema za mirno rešitev vietnamskega spora PARIZ, 20. — Predsedstvo republike je danes objavilo vsebino odgovora, ki ga je de Gaulle poslal na poziv sedemnajstih nevezanih držav v zvezi z Vietnamom. V odgovoru, ki so ga sporočili pred enim tednom jugoslovanskemu poslaniku in afganistanskemu odprovniku poslov, izjavlja de Gaulle med drugim: «Z zanimanjem sem sprejel na znanje poziv, ki ste mi ga v imenu sedemnajstih državnih in vladnih poglavarjev nevezanih držav poslali vi in afganistanski odpravnik poslov in s katerim se izreka zaskrbljenost zaradi poslabšanja položaja v jugovzhodni Aziji ter se pozivajo prizadete strani, naj iščejo mirno rešitev s pogajanji. Francoska vlada sprejema z zanimanjem na znanje pobude Jugoslavije in številnih držav Afrike in Azije, katere bistveni zaključki se ujemajo s stališčem, ki ga je Francija že pred leti zavzela v korist mirne rešitve vietnamskega spora.« Francosko zunanje ministrstvo pa je objavilo sporočilo v zvezi z bližnjim zasedanjem sveta ministrov SEATO (Organizacija pogodbe za jugovzhodno Azijo), ki bo od 3. do 5 maja v Londonu. Kakor je že včeraj javljeno, bo Francija poslala na to zasedanje samo opazovalca. Zadevno sporočilo pravi: »Neizbežno, kakor je vedno bilo v preteklosti, zlasti pa lani v Manili, se bo debata v svetu SEATO, ki bo v Londonu od 3. do 5. maja, vrtela predvsem okoli dežel bivše Indoki-ne, predvsem pa Vietnama. Ni — in izkušnja dokazuje, da, na žalost jih ne more biti — skupnih stališč, še manj pa skupnih dejanj držav članic v zvezi z vprašanjem, s katerim imajo opravka. Lanska konferenca v Manili je poudarila temeljna nesoglasja, tako da se francoska delegacija ni mogla pridružiti sporočilu, ki ni na noben način odražalo pogledov njene vla- de. Bati se je, oziroma predvideva se, da se bo isto ponovilo tudi letos. V takih pogojih je francoska vlada mnenja, da je bolj pametno, če se ne udeleži sestankov, in namerava tako poudariti, da se ne bi mogla na noben način pridružiti njihovim zaključkom. Francija se še vedno zavzema za mirno, t. j. sporazumno rešitev problemov Vietnama in bivše In-dokine v celoti na podlagi ženevskih sporazumov iz leta 1954, in to predvsem v interesu prizadetega prebivalstva. Ko bo — kakor Francija upa — ta rešitev postala mogoča, bo Francija rade volje k temu prispevala. Do tedaj pa lahko samo ponovi svoje stališče, ki ga je že pred leti zavzela.« Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da upa, da je sklep francoske vlade edino posledica nesoglasij v zvezi z indokitajskim vpra- med Johnsonom in Morom, ki je šanjem in da ne pomeni ošibitev trajal kakih dvajset minut, potem francoskega podpiranja SEATO. I pa polurni razgovor, ki sta se ga litike: ameriška državnika sta vprašala Mora in Fanfanija, kakšno je njuno mnenje in kaj svetujeta glede stališča, ki naj ga ameriška vlada zavzame do teh vprašanj. Pod predsedstvom podpredsednika vlade Nennija se bo jutri sestala komisija za reformo državnih železnio; na tem sestanku bodo proučili in razpravljali o poročilu, ki ga je Nenni pripravil na podlagi zaključkov te komisije. Na ministrstvu za prevoz pa je bil sestanek med ministrom Jervolinom in predstavniki sindikatov železničarjev CGIL, CISL, UIL in CISNAL v zvezi z napovedano novo stavko. Razgovor je trajal dve uri in se bo nadaljeval jutri, ker se bo minister posvetoval med tem s podpredsednikom vlade Nenni-jem in zakladnim ministrom Co-lombom. Jedro spora je v tem, da so višjim uradnikom in vodilnemu osebju priznali povišanje plače v obliki «nagrade» za «na delo«, in še to na način, kakor da bi hoteli to povišanje skriti pred drugimi nameščenci. Poslanec Ermini, ki je predsednik prosvetne komisije poslanske zbornice in ki zastopa KD na sestankih štirih strank glede šole, je izjavil novinarjem, da se bodo ti sestanki nadaljevali v petek. Na tem sestanku pa bodo obravnavali le nekatere podrobnosti, ki zadevajo finančni načrt. Ta načrt pa bodo proučili v celoti šele po vrnit- vi Mora z obiska v ZDA. Ko je odgovoril na pozdravne besede predsednika Johnsona, je Moro poudaril vezi prijateljstva in sodelovanja med obema državama ter bistvene poteze italijanske politike, ki da je politika lojalnosti do atlantskega zavezništva, kar »ustreza prevladujočim smotrom miru v varnosti«. Moro je zaključil: ((Trenutek, ki ga preživljamo zatrdno ni lahek, ker v napornem iskanju svetovno stabilizacije si stoje nasproti, druga proti drugi, nasprotujoče si ideologije, razbijajoči se interesi, različne politične in. moralne perspektive. V preteklih in sedanjih okoliščinah smo bili in smo, s prijateljskim razumevanjem in spoštovanjem, ob strani ameriškega naroda, ker smo prepričani, da so ideali, ki jih neomajno zasleduje ta narod, ideali pravičnosti in miru zase in za vse. Vi ste to potrdili v svojem govoru v Baltimori s plemenitimi in jasnimi besedami, ki pomenijo obveznost tudi za nas vse. 'Skozi stoletja — ste rekli — so se narodi borili drug proti drugemu: toda mi sanjamo o svetu, v katerem bosta spore reševala pravica in pamet. Skušali bomo ravnati na način, da se bo tako zgodilo’». Nato je sledil kratek razgovor na štiri oči (prisoten je bil le tolmač) like koristi, ki bi jih industrijo! iz notranjosti Italije lahko imeu od tega, ko bi se odločili za postavitev novih obratov na območju dežele Furlanije-Julijske krajine Predsednik videmske zbornice je na primer poudaril, da je država priznala novim industrijam v kraju Magnagu še ugodnejše davčne in finančne olajšave, kakor jih uži-.- . . - . , va sam italijanski Jug, to pa' za- šim zainteresiranim krogom glav-; radi teg-a, ker je bil ta predel močnega mesta Lombardije industrij- no prizadet po nedavni nesreči v ske zmogljivosti nove dežele in pa I vaiontu. Država je namreč zagoto-možnosti za njeno nadaljnjo indu-j vj]a novim industrijskim obratom stnalizacijo. Vsi štirje govorniki so - na jerri področju svoj prispevek v med svojim izvajanjem poudarili iz- višini 20 odst. potrebnih investicij, redno priložnost, ki jo predstavlja zajamčena dolgoročna posojila pro- ti razmeroma nizkim obrestim 3 odst., ter za dobo deset let popolno oproščenje vseh davkov; b) vlogo, ki jo bo dežela lahko v bodoče imela v blagovpi izmenjavi in razvoju poslovnih stikov s Srednjo in Vzhodno Evropo. O tem vprašanju se je zlasti dolgo zadržal predsednik Di Maniago, ki je med drugim poudaril tudi velik pomen nameravane zgraditve avto ceste med Vidmom in Avstrijo na eni strani ter Jugoslavijo na drugi. Medtem ko so se predsiavniki tržaške, videmske in goriške ekonomije zadržali med svojim izvajanjem večinoma pri vprašanjih, ki zadevajo razvoj krajevnih gospodarstev, je deželni odbornik za industrijo in trgovino Marpil-iero orisal splošno gospodarsko problematiko nove dežele Furla-mje-Julijske krajine ter očrtal o-kvir, v Katerega je treba postaviti novo upravno teritorialno e-noto glede na gospodarski razvoj v državi in še posebej v Lombardiji. Tako je dr. Marpillero poudaril namen dežele, da v doglednem času povzdigne svoje gospodarstvo na višino ostalih naprednih področij v državi. Tudi deželni proračun za letošnje leto je postavljen v dobršni meri ■ s tem namenom, saj so gospodarskemu razvoju namenili kar 52.44 odst. všeh proračunskih izdatkov. S temi sredstvi bodo zgradili zlasti ceste, okrepili železniške zveze zaledjem, pomagali kmetijstvu in nadaljevali s procesom industrializacije dežele, in sicer v prvi vrsti z namenom, «naj bi Trst postal resnični emporij podonavske Evrope, ki je pravzaprav njegovo naravno mednarodno zaledje«. Govornik je je poudaril važnost nameravane zgraditve novega naftovoda iz Trsta na Bavarsko, ki je dokazal, da so že odpadli tudi zadnji pomisleki psihološkega značaja, ki so zadrževali italijanske in tuje operaterje, da niso vlagali svežega kapitala v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Dr, Marpillero je zaključil svoje izvajanje z vabilom, naj bi se milanski poslovni krogi tesneje povezali z deželo Furlanijo-Julijsko krajino, ter z obljubo, da bo dežela v kratkem izdala vrsto zakonskih ukrepov, ki bodo, zagotovili poslovnim ljudem iz notranjosti Italije konkretno pomoč in ugodnosti, v skupni vrednosti okoli 8 milijard lir. Dr. Caidassi je spregovoril o olajšavah davčne in finančne narave, ki jih uživajo industrijski obrati v žaveljskem pristanišču, ter poudaril važno vlogo, ki jo igra tržaško pristanišče v mednarodni trgovini z nekaterimi vrstami blaga, tako zlasti s kavo in pa z le-som. Dr. Magnago je poudaril, da ima Furlanija še mnogo neizkoriščene delovne sile, ki je na razpolago industrijcem, ki se bodo odločili za nove pobude na območju dežele Furlanije-Julijske krajine. Poudaril ie, da ima dežela v videmski pokrajini važen gospodarski steber, ki ga predstavlja rabelj- -t> ■ udeležila tudi Fanfani in Rusk ter vsi člani obeh delegacij. Po tem prvem razgovoru je Johnson- spremil svoje goste do »Decatur House«, kjer sta bila Moro in Fanfani na kosilu pri -zakladnem ministru Fowleyju, kar so izkoristili za izmenjavo mnenj o gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe deželi. Po kosilu sta Moro in Fanfani, skupno z veleposlanikom Feonal-teo, prisostvovala pol ure seji ameriške vlade, nato pa sta odšla na razgovor z zunanjim ministrom Ruskom. Na Norveškem velika noč brez nesreč OSLO, 20. — Norveška policija je sporočila, da v desetih dneh velikonočnih praznikov ni bilo na norveških cestah niti enega mrtvega. Načelnik policije je izrekel priznanje zaradi discipline avtomobilistov in pripomnil: »Prav gotovo gre za evropski rekord za veliko-no* * * * v vi-c praznike.« P.Triz, 20. — Na podlagi poluradnih podatkov se je v štirih dneh velikonočnih praznikov dogodilo na francoskih cestah 1045 nesreč, pri katerih je zgubilo življenje 116 oseb, 1.854 pa jih je bilo ranjenih, od katerih 313 hudo. LONDON, 20. — Na podlagi dosedanji podatkov je bilo tudi v Veliki Britaniji zelo veliko število smrtnih žrtev med velikonočnimi prazniki. Življenje je zgubilo 109 oseb. BONN, 20. — V Zahodni Nemčiji je zgubilo življenje pri cestnih nesrečah 46 oseb. ki dali poudarek zlasti, dvema nato orisal zmogljivosti industrij-osnovnima točkama, in sicer a) ve-1 skih obratov na Goriškem in v Tr iču ter poudaril zlasti pomen ladjedelnic, elektrotehnične delavnice in tr. Rkega pristanišča. Podpredsednik milanskega velesejma G. Pavesi je v imenu sejemske uprave in predsednika S. Cog-gi.ja pozdravil prisotne predstavnike de-ele Furlanije - Julijske krajine, med katerimi so bili tudi predsednik tržaškega velesejma kan. Suttora. deželni odbornik Ber-toli, glavni tainik za industrijo in trgovino pri deželni vladi Dal Cer, načelnik deželnega urada za tisk dr. Rinaldi in drugi, ter je izrazil svoje zadovoljstvo, da je dežela sklenila nastopiti z lastnim stan-dom na letošnjem 43. milanskem velesejmu. Na koncu je G. Pavesi zaželel deželi Furlaniji-Julijski krajini v tem pogledu največji uspeh. Milanski poslovni ljudje in novinarji so si z zanimanjem ogledali razstavni stand dežele, v katerem so z vrsto posrečenih slik prikazane zlasti industrijske in turistično zmogljivosti tržaškega, soriškega. in videmskega področja. Med številnimi obiskovalci in turisti, ki so vsak dan ogledajo omenjeni stand zlasti za letovanie ob sever-nojadranski obali (Lignanu), se mnogi zanimaio za prometne zveze proti Avstrili in proti Jugoslaviji, zlasti proti Dalmaciji, ELIO FORNAZARIČ Mraz in snežni viharji v mnogih krajih Italije RIM, 20. — Italijo js znova zajel mraz. Na področju Bočna je danes ves dan snežilo. Na Tridentinskem je snežilo v višini nad 300 metrov. Močan veter je povzročil precejšnjo škodo v številnih vaseh Ponekod je temperatura padla pod ničlo in je napravila veliko škodo na poljih. Sneg se je pojavil tudi v Cortini d’Artipezzo. Snežna plast je debela 20 centimetrov. Temperatura je padla na ničlo in Še vedno sneži. Od pretekle noči divjajo snežne nevihte na vseh goratih področjih ob Lago Maggiore. V višini nad 2000 metrov paha močan veter in termometer je padel na 4 stopinje pod ničlo. Potniški promet po jezeru je prekinjen. Mnogo snega je zapadlo preteklo noč tudi na področju Savone in temperatura je padla na ničlo. Prav tako sneži v vrhovi okoli Bologne. Tudi v Modeni je temperatura močno padla, v bližnjih vrhovih pa sneži.'Področje Parme je tudi prizadeto v višini nad 600 metrov je zapadel sneg. Bližnji vrhovi so vsi pobeljeni. Tudi v Florenci in okolici je na bližnjih vrhovih zapadel sneg. Temperatura je zelo padla na vseh področjih Toskane. Vreme se je nenadoma poslabšalo tudi v vsej Liguriji. Na ligurski Apeninih je snežilo. O snežnih zametih poročajo tudi iz Masse Carrare, Potenze, Macerate in Avellina. Na področju Sondria je sneg v višjih predelih visok 30 centime- trov. V Rocca di Bormio je visok od 40 do 80 centimetrov, v Lago Palobine pa poldrugi meter. , Od davi divja snežni vihar v višjih predelih Asiaga na področju V-icenze. Med krajema E-nego in loža je ponekod sneg kar tri metre visok. Sneg se je pojavil tudi’ na Apeninih na področju Pavie, kjer je temperatura znatno padla, Na področju Avellina so slih« nevihte povzročile veliko škodo na poljih. Slabo vreme z dežjem in vetrom je bilo tudi v Rimu, kjer je pritisnil nov mraz. 2e 24 lir traja slabo vreme na vsem področju Spoleta v pokrajini Perugia. Bližnji vrhovi so pokriti s snegom. Temperatura je znatno padla. Ves dan sneži tudi v Abrucih na področju Aquile. V Aquili divja snežni vihar. Številni avtomobili so obtičali v snegu. Tudi v Perugi je snežilo in je pritisnil nov mraz. Zima se je povrnila tudi v Milan. Preteklo noč je temperatura nenadoma padla. Se večji mraz pa je v severni Lombardiji, zlasti na področju jezer, kjer piha močan veter. V mnoigih goratih predelih v višini nad tisoč metrov je znova snežilo. Slabo vreme je zajelo tudi vso Francijo. V Parizu je padlo tudi nekaj snežink. V nekaterih krajih pa je zapadlo mnogo snega, tako da so ceste neprehodne. WASHINGTON, 20. — Sovjetski poslanik v ZDA Dobrinin se je danes razgovarjal s posebnim svetovalcem državnega departmaja za sovjetske zadeve Thompsonom. Po razgovoru je predstavnik državnega departmaja izjavil, da sta diplomata govorila o »tekočih zadevah«. Pripomnil pa je, da nista govorila o azijskih vprašanjih. Razgovor je zahteval Thompson. DANES Edino novico o poskusu rešitve vietnamske krize .je bilo moč za-slediti včeraj v de Gaullovem odgovoru na poziv sedemnajstih ne-vezanih držav. V govoru je rečeno, da francoska vlada z zanimanjem sprejema na znanje pobude Jugoslavije in številnih držav Afrike in Azije, .katere bi-stveni zaključki se skladajo s stališčem, ki ga je Francija že pred petimi leti zavzela v korist mirne rešitve vietnamskega spora«. V sporočilu v zvezi z bližnjim zasedanjem SEATO pa je rečeno, da je francoska vlada mnenja, da je bolj pametno, ce se ne udeleži sestankov SEATO, ker bi se utegnila ponoviti temeljna nesoglasja, do katerih je prišlo na lanski konferenci v Manili. Francija se še vedno zavzema za mirno, sporazunuio rešitev vietnamskih vprašanj in bivše Indokine v celoti na podlagi ženevskih sporazumov iz leta 1954. Sodeč po včerajšnjih ostalih vesteh pa nikakor ne kaže, da se vietnamski spor bliža rešitvi. Po eni strani je včeraj Rusk zavrnil načrt štirih točk, ki ga je predložil Severni Vietnam kot podlago za rešitev vietnamskega vprašanja in dejal, da nameravajo ZDA nadaljevati svojo akcijo v Vietnamu, ker da je povsem »nesprejemljiv« predlog, da morajo južnovlrtnamske notranje zadeve reševati samo južnovietnamsko ljudstvo na podlagi programa osvobodilne fronte in brez tujega vmešavanja; z McNamarove-ga posvetovanja na Havajskih otokih z ameriškimi poveljniki pa se je zvedelo, da nameravajo ZDA zvišati število efektivnih ameriških vojakov v Južnem Vietnamu v na 50.000 namesto dosedanjih 33.000, katerim je treba dodati še 27.000 mornariških strelcev in pilotov. Vendar pa je predstavnik državnega departmaja včeraj izjavil, da bo ameriška vlada »skrbno proučila« vsebino severnovielnamskega odgovora na poziv nevezanih ilržav, toda takoj je pripomnil, da ta odgovor ni »posebno konstruktiven«. Indijski predsednik Aastri pa je izjavil, da postajajo spričo ameriškega bombardiranja Johnsonovi predlogi o pogajanjih brezpredmetni in pozval je ZDA, naj prenehajo z bombardiranjem, tako da je politika ZDA vedno bolj izolirana. Po drugi strani pa je v Pekingu stalni ljudski kongres pozval organizacije in državljane, naj začnejo priprave, da se pošljejo kitajski državljani v borbo ob strani vietnamskega ljudstva; »če bo vietnamsko ljudstvo zahtevalo, mu bo Kitajska še dalje pomagala, da dokončno premaga ameriške napadalce.« Moskovska «Iz-vestija« pa pišejo, da se po Johnsonovem govoru v Baltimoru bombardiranje nadaljuje in da je edina rešitev povratek k ženevskim sporazumom in umik ameriških čet ter da je osvobodilna fronta realna sila, kateri pripadata sedanjost in prihodnost Južnega Vietnama. Sporočilo osvobodilne fronte pa včeraj poudarja: »Osvobodilna fronta ima odločilno vlogo kot organizacija, ki izvaja oblast nad tremi četrtinami južnovietnamskega ozemlja ter neposredno nadzoruje devet milijonov prebivalcev tega ozemlja in predstavlja težnje vsega južnovietnamskega prebivalstva.« Vreme vtera); najvišja temperatura 12.3, najnižja 5.2. ob 19. uri 7; vlaga 87 od«., zračni Mak 995 0 raste, veter 5 km vzhodnik, nebo pootlzčeno, padavine 14 mm, morje skoro mirno, temperatura mor-'a IM stopinje Tržaški dnevni Danes, SREDA, 21 aprila & tnecn Sonce vzide 00 5.10 -in zatone ob 18.58. Dolžina dneva 13.48. Luna vzide cb 0\C0 in zatone ob 8.26 Jutri, ČETRTEK, 22. aprila T,eon'da S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA Ob 20-letnici odporniškega gibanja še vedno veljavna njegov duh in vsebina S temi besedami je predsednik pokrajine dr. Savona počastil 20-letnico osvoboditve - Odgovori odbornikov na vprašanja svetovalcev ■ « Villa 0picina» ali samo «0picina»? Si Na sinočnji seji pokrajinskega sveta je predsednik dr. Savona počastil 20. obletnico odporniškega gioanja. Predsednik se je spomnil, kako je italijanski narod po 8. sep-tembru preživel prelomnico med preteklostjo in sedanjostjo. Ce ana. Jamramo dogodke takoj po tem datumu, Je dejal dr. Savona, lahko ugotovimo, da kriza ni bila popolna, ampak je italijanski narod znal postaviti podlago za junaSki dvig. Tedaj se ni začelo samo odporništvo političnih voditeljev, ki so organizirali kadre, ampak se je začelo tudi odporništvo na barikadah, kot na primer v Neaplju, kjer •e je po nekaj dneh začela bitka Italijanov proti nemškemu okupatorju Predsednik je takole zaključil: Svetovalci, kolegi, ob 20. obletni-el osvobodilne vojne, po teh dvajsetih letih borb, žrtev, napak tn napredka, lahko rečemo, da so v luči sedanjega položaja še vedno veljavni bistvo, duh in vsebina odporniškega gibanja. Nato so odborniki odgovorili na nekatera vprašanja svetovalcev. Od. bomik Vigini Je zagotovil komunistu Donadelu, ki Je predlagal čimprejšnjo ustanovitev svetovalske komisije za kmetijska vprašanja, da bo odbor v najkrajšem času redložil v odobritev sklep o izvo-itvl te komisije, ki bo sestavljena is predstavnikov vseh skupin. Nato Je isti odbornik odgovoril na vprašanje svetovalca LSS inž. Sosiča, ki je opozoril odbor na nevarnost, ki preti avtomobilistom in pešcem na novem nadvozu pred vhodom na Opčine, kjer je cesta brez stranske ograje, ni razsvetljena in ni nobenih znakov o ostrem ovinku, ki se nenadoma pojavi pred šoferjem. Odbornik je dejal, da ta del ceste še ni bil izročen pokrajinski upravi in da so zato državne železnice in tržaška občina dolžni odstraniti vse te pomanikljivosti. Zagotovil dr je. da bo pokrajinska uorava kljub temu n oskrbela za namestitev vseh potrebnih prometnih znakov, nato na da bo opozorila ostali dve ustanovi naj poskrbita za ostalo. Svetovalec je pripomnil, da je cesta na omenjenem mestu tako nevarna, da Je treba Cmprej poskrbeti za namestitev ograje'in za razsvetliavo. Zato je ponovno pozval odbornika, naj se zrvzame, da bo to čimprei urejeno. Odbornik za zdravstvo dr. Fogher ia ie odgovoril na vprašanje sve-ovalke dr. Weissove (KPI). ki ie predlagala, naj hi odbor premislil, •11 bi se dalo izkoristki «Satum!o» •11 »Vulcanio«, ki sta namenjeni, da ju razderejo. v zdravstveno-socialne koristi. Odbornik je dejal, da ie predlog originalen, da je svoj čas nekai podobnega že sem peedla^al. da na so tudi velike težave za uresničitev tega načrta. Po njegovem mnenju bi bili stroški za odkup in preureditev ene ali druge ladje tako veliki, da bi bolj poceni zgradili nove paviljone in prostore za zdravstvene in socialne ustanove, ki jih je svetovalka predlagala. Svetovalka je odborniku priporočila, naj se za stvar poza- G Odgovor Vidaliju o onesnaženju morja Ministrstva za zdravstvo, trgovsko mornarico ih turizem so odgovorila na interpelacijo senatorja Vidalija glede onesnaženja morja z nafto Ministrstva sporočajo, da je začel 28. avgusta veljati mednarodni sporazum o ukrepih, s katerim bodo preprečevali onesnaževanje morske vode z nafto. Po tem sporazumu se določajo razne obveznosti poveljstva ladij, hkrati pa se države obvezujejo, da bodo v treh letih zgradile v glavnih pristaniščih naprave, ki bodo vsrkavale ostanek nafte tovornih ladij ter namestile pri rafinerijah in obalnih skladiščih mineralnih olj primerne naprave Na podlagi tega sporazuma bi morali biti odstranjeni glavni in neposredni vzroki onesnaženja morja, ki povzroča škodo ribjemu zarodu in turizmu nima pri lastnikih ladje. Na vpra anje, ki ga je postavil ■ svetovalec Burlo (KPI), ali je bila pokrajinska uprava povabljena na pomorsko konferenco, ki jo pri-pravlja pokrajinska uprava v La i Spezii, je predsednik dejal, da Je prav včeraj dobil sporočilo, da bo tudi Trst dobil vabilo za udeležbo na tej konferenci. Zatem ie svet sprejel nekaj u-pravnih sklepov. Med drugimi je bil tudi sklep o preimenovanju kraja Poggioreale del Carso v Vil-la Opicina. Svetovalec LSS mž Sosič je predlagal, naj bi s tem sklepom vzpostavili dejansko izvirno ime v italijanščini Opicina brez Villa, saj je ta naš znani kraj tako vpisan v razne zemljevide in listine. Svetovalec je tudi poudaril, da bi bila ta stara izvirna oblika tudi bolj enostavna. Njegovemu predlogu sta se pridružila komunistična svetovalka Grbec, ki je poudarila, da je čas, da se po 20 letih zmage nad fašizmom končno odpravi to vsiljeno krajevno ime, in socialistični svetovalec inž. Pečenko. Predsednik ni nasprotoval temu predlogu, ampak je pripomnil, da ima pokrajinski svet samo nalogo, da potrdi ali zavrne sklep, ki ga je že sprejel tržaški občinski svet. Nikakor pa ne more spremeniti sklepa občinskega sveta. Za. gotovil pa je, da bodo občinski upravi sporočili priporočilo omenjenih svetovalcev. Demokristjanski odbornik Dega-no pa se ie strinjal s predlogom inž. Sosiča in je dejal, da Poggioreale del Carso nima nič opraviti s fašizmom, da pa se strinja za spremembo v Villa Opicina. Tudi liberalec odv. Jona Je zagovarjal stališče, da nima fašizem nič opraviti pri tej stvari in da se bodo zato oni vzdržali glasovanja. Sklep je bil sprejet z glasovi strank odbora in komunistov. Pred koncem ie svet z glasovi strank levega centra izvolil predstavnike pokrajine v upravne svete nekaterih javnih ustanov. ZARADI DEŽJA IN SPOLZKIH CEST Tri hujše prometne nesreče Tržačanov na koprskih cestah Poneirečenci, ki 10 jih včeraj prepeljali iz izolske bolnišnice v Trst, se bodo skupno morali zdraviti 170 dni ter Je navamo za zdravje ljudstva. Kar se samega Tržaškega zaliva tiče, je pristaniško poveljstvo že februarja 1963 izdalo odredbo, ki prepoveduje odlaganje ostankov nafte v teritorialnih vodah, to je v območju šestih milj od brega. Kršitve te odredbe se kaznujejo na podlagi zakonika o plovbi, ki predvideva v najbolj resnih primerih do 3 mesece zapora ali 80.000 lir globe in prepoved opravljanja mornariške službe za' 15 dni. Od februarja 1963 do avgusta 1964 je osebje pristaniškega poveljstva prijavilo sedem prekrškov, za katere so bili tudi vsi kaznovani. Po mnenju ministrstev morajo ti ukrepi že zadostovati. Pristaniško poveljstvo je tudi odredilo, da se mora morje čistiti. Zato morajo razpolagati rafinerije s posebnimi čolni, opremljenimi z gobami, ki vsrka vajo nafto, tako da se voda čisti. Končno Je treba upoštevati, da prinašajo ostanke nafte tudi morski tokovi od zelo daleč z odprtega morja. VREMENSKE MUHE LETOŠNJEGA APRILA Namesto toplih pomladanskih dni dež in mraz ter sneg na Krasu Sneg je včeraj popoldne zapadel zlasti v Gročani, na Pesku, okrog Bazovice, Jezera itd. - Na Matajurju pol metra snega Dirigent Galliera in čelist Mainardi Včerajšnji koncert v gledališču .Verdi, svuua mca *.. tovrstne prireditve, za kar je bil nastop čelista Enrica Mainardija tako rekoč jamstvo v naprej. Slavni solist (sicer tudi komponist in dirigent) je odigral znani Dvorakov Koncert za orkester in čelo op. 104 s tisto umetniško dognanostjo, ki ga že desetletja postavlja v vrsto čelistov svetovnega razreda. Poleg dovolj zanimive novosti Carla Alberta Pizzinija «In te, Domine, soeravi. (kompozicija je iz l. 1962)' je bila na sporedu veličastna Sostalcovičeva V. simfonija. Še danes «Pasijon»! Po izrednem obisku «VeIikega slovenskega pasijona* v nedeljo in ponedeljek, se je vodstvo gledali ea odločilo, da predstavo ponovi še v torek. Ta predstava je bila mišljena kot zadnja. Toda včeraj je bil obisk zopet tako množičen, da je kar nujno, da se predstava ponovi še tudi danes. Tako je sneg včeraj popoldne pobelil polja pri Gročani Na cestah na Koprskem se je na velikonočno nedeljo pripetilo več prometnih nesreč zaradi spolzkega asfalta. Ranjence so odpeljali v bolnišnico v Izolo, od koder so jih včeraj z jugoslovanskimi rešilnimi avtomobili prepeljali v tržaško bolnišnico. Včeraj popoldne so iz Izole pripeljali 52-letno uradnico Mario Maier por. Pierini iz Ul. Cologna 17 ter jo s prognozo okrevanja v treh mesecih sprejeli na ortopedski oddelek zaradi udarcev in ran po desnem stegnu, čelu, glavi in desnem ko.enu ter zloma sklepne ponvice v kolku. Maierjeva je povedala, da se je prejšnjo nedeljo ponesrečila pri Portorožu, ko se je peljala v avtu, ki ga je proti Kopru vozil njen znanec Mano Nelsi iz Ul. Tor Bandena 1. Med vožnjo je avtomobil zdrsel po mokrem tlaku in se zaletel v drevo ob cesti. Žrtev podobne nesreče v bližini Izole Je v nedeljo postala tudi 48-letna Maria Parovel po-r. Wi-trai iz Ul. Canova 25. Peljala se je v avtu TS 23401, ki ga je vozil njen 56-letni mož Italo. Tudi Witrai je zaradi spolzke ceste izgubil nadzorstvo nad avtom in se galetel v drevo, pri nesreči pa se je ranila samo njegova žena, ki se je pobila po glavi, nosu, bradi ter si zlomila desno zapestje. Včeraj so jo z jugoslovanskim rešilnim avtom prepeljali v tržaško bolnišnico kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 30 dneh. Tudi 20-letna Liliana Vigini s Trga F. venezian 1 se je ponesrečila na Koprskem. V nedeljo se je peljala na vespi, ki jo je vozil njen zaročenec Nevio Vlacich, toda ne spominja se kje in kako se je pripetila nesreča, ker se je zavedla šele tedaj, ko je ležala na bolniški postelji v Izoli. Njo so v Trstu sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti 40 dni zaradi zloma desne ro k* in noge ter udarca v glavo. Bilanca nesreč in glob med prazniki Ponoči opolnoči se je zaključila akcija policijskih prometnih orga- ’ nov za varnost na naših cestah med velikonočnimi prazniki. Od sobote do včeraj je bilo na naših cestah 17 prometnih nesreč, od katerih samo štiri brez žrtev. Policijski organi so zaradi raznih prekrškov prometnega zakonika izrekli okrog 400 glob, katere so prizadeti v glavnem takoj poravnali za skupno vsoto okrog pol milijona lir. V primerjavi s prejšnjim letom je bilo število nesreč letos malen kostno višje, kar pa je pripisati slabemu vremenu in zlasti spolzkim cestam. Skupno so varnostni organi, gasilci in RK nudili pomoč v 48 primerih. Na kontrolnem mestu v Seslja-nu so v soboto zabeležili prehod 11.758 avtomobilov, v nedeljo prehod 18.331 avtomobilov in včeraj prehod 22.230 avtomobilov. Potem ko smo že mislili, da je letošnja zima postala samo še spomin, nam jo je muhasti april spet lepo nakuhal. Ze velikonočni prazniki so bili kaj klavrni za številne domače in tuje izletnike, saj je zlasti v nedeljo in v ponedeljek deževalo skoraj povsod in tudi temperatura je znatno padla. Včeraj popoldne pa se je temperatura nenadoma ponovno znižala, tako da je povprečno dosegla 4 stopinje nad ničlo v mestu, v zgornji kraški okolici pa tudi manj, ponekod celo 1 stopinjo nad ničlo. Posledica tega nenadnega p^dca temperature je bila, da se je dež spremenil v sneg, ki je začel naletavati v popoldanskih u-rah. Z'asti močno je snežilo v Gročani, na Pesku, v Bazovici, na Jezeru, kjer je sneg v kratkem času pobelil ne samo strehe hiš, temveč tudi pota in travnike, pa drevje, ki je ie močno v cvetju in v zelenju. Kot je razvidno iz priobčene slike, je največ snega zapadlo prav na poljih okrog Gro-ČBne in pa na hribu Ko-koš, ki je bil ves odet v belino še do poznih večernih ur, ko je tudi že nehalo snežiti. Ta nenadna vremenska sprememba utegne povzročiti škodo zlasti sadnemu drevju in zgodnji povrtnini, vendar pa vremenska poročila napovedujejo, da se bo vreme že danes izboljšalo. Zračni tlak namreč raste in tudi temperatura se je začela polagoma dvigati. O močnih snežnih padavinah poročajo tudi z onstran meje. Nanos je bil včeraj popoldne popolnoma bel. Snežilo je tudi v Soški dolini, na Trnovski planoti ,n zlasti v višjih predelih Slovenske Benečije. Na Matajurju je zapadlo okrog pol metra snega in tudi na Livku ga je precej. Novo tajništvo Del. zbornice CGIL Vodstveni odbor Nove delavske zbornice CGIL iz Trsta, ki Je bil Izvoljen na tretjem pokrajinskem kongresu, Je na svoji prvi seji izvolil osrednje tajništvo, ki šteje sedem članov. Za glavnega tajnika je bil potrjen Arturo Calabria, namestnik glavnega tajnika je Albino Gertl, tajniki so Giuseppe Burlo, Livio Saranz In Francesco Franco, namestnika tajnikov pa sta At-tilio Battllana in Tloriano Tran-qullllni Z avtom podrl žensko V Ul. Udine, na vogalu Ul. Pau-liana, se Je včeraj popoldne pripetila dokaj nenavadna prometna nesreča. Ko Je 36-letna gospodinja Al- ...iiiiiinMMiiiiMimiiuiiiniiiiMiiiiimimiiiMiwHiii>miHHiiiiiimiiHuumim«HmiKii MEDTEM KO JE BILA DRUŽINA NA IZLETU Tatovi vdrli v stanovanje in ga temeljito izropali Poleg 370.000 lir so odnesli tudi precej zlatnine in dragocenosti v vrednosti pol milijona lir ma Jerman por. Koderin iz Ul. Udine 19 hodila na robu pločnika, jo je z avtom TS 43527 od zadaj dregnil in povzročil njen padec 75-letni Luigi Petricelli iz Ul. Canova 11, ki je vozil proti središču. Pri nesreči se je Jermanova pobila po glavi, sl zlomila levo ključnico in verjetno leva rebra. Ponesrečenim so z avtom RK odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so Jo na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti 40 dni. tarcev, že večkrat zagotovila, da bo čimprej sprejela ukrepe v korist pomorščakom. Senatorji zahtevajo, da se krivica, prizadeta pomorščakom, čimprej popravi. Pomorščakom se morajo 4"'s r\rr>ct/ zboljšati pokojnine Senatorji KPI Vidali, Adamoli, Valenzi in Gianquinto so naslovili na ministra trgovske mornarice vprašanje, zakaj niso z zadnjim odlokom zvišali pokojnin tudi pomorščakom in zakaj jim niso izplačali dodatka v obliki enega meseca pokojnine kot upokojencem INPS. Ta opustitev je še toliko bolj huda, ker se niso pokojnine pomorščakov prav nič zvišale vse od leta 1957, čeprav je vlada, na vprašanja komunističnih parlamen- Avto se je prevrnil zaradi mokre ceste V Ul. Doda se je včeraj ponoči dogodila prometna nesreča, pri kateri sta se ranila dvft turista iz Mi-ifaia. 26-letiii električar Franco Bac. chini iz Milana, Drevored Unghe-ria 11, Je vozil fiat 600 MI 947884, v katerem se je peljal tudi 2i-letni Darlo Mazzetti iz Milana, Ul So-derini 19. Nesreča se je pripetila, ko je Bacchini privozil v bližino avtoparka, kjer je zdrsnil na mokrem tlaku Avto je zavozil počez in se potem prevrnil ter obstal s kolesi navzgor. Oba potnika sta se ranila. Z rešilnim avtom KR so ju odpeljali v bolnišnico, kjer so Bacchinija sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi ran in udarcev po glavi in desnem sencu. Mazzet-tiju pa so nudili samo prvo pomoč. Pobil se Je po desni roki in bo okreval v enem tednu. imiiMiiimiiimiitiiMiiiimiiimiiiiiiuiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiMiiiiMiiiinmiiiiiiiniiiii SLADKORNA AFERICA PRED SODIŠČEM Zaradi 10 lir višje cene obsojena na globo 15.000 lir Kazen so potrdili tudi v prizivu - Obsojen, ker ni vrnil popravljenega bojlerja Neznani tatovi so predvčerajš- j njim popoldne vdrli v stanovanje družine 31-letnega Bruna Emilija na Furlanski cesti 519 in odnesli za milijon lir plena. Tatovi so izkoristili priliko, ko se je Emili z družino v ponedeljek popoldne odpeljal na krajši izlet. S silo so odprli vhodna vrata in se tako znašli v notranjosti, kjer so nemoteno opravili tatinski podvig. Prebrskali so vse kote, omare in predale, dokler niso našli, kar so Iskali. V nekem predalu so tatovi našli majhno železno blagajno, v kateri je Emil hranil 350.000 Ur in več zlatih predmetov z dragimi kamni v skupni vrednosti približno pol milijona lir. V nekem drugem predalu so tatovi našli še 20.000 lir. Po opravljeni tatvini so ie nemoteno oddaljili. Emili in družina so se vrnili domov okrog 20.30 in že pri vratih ugotovili, da so v hišo prišli neznanci. Nemudoma so telefonirali karabinjerjem, ki so prihiteli in uvedli preiskavo, da bi izsledili neznance. N »sreča priletne ženske Na ortopedski oddelek bolnišnice, kamor so jo prepeljali z rešilnim avtom, so včeraj popoldne, s pridržano prognozo, sprejeli 92-let-no gospodinjo Mario Covric vd. Gra-der iz begunskega taborišča pri Pa-dričah. Covriceva se Je ponesrečila malo prej v baraki, kjer stanuje, Napadla jo je nenadna slabost, da je Izgubila ravnotežje In se zgrudila. Pri padcu sl Je zlomila levo stegnenico. Pred kazenskim sodiščem (predsednik Franzot, tožilec Corsi, zapisnikar De Paoli, obramba Sblat-tero), ki je zasedalo v svojstvu prizivnega sodišča, se je morala zagovarjati včeraj 33-letna Aliče Benci por. Poles lz Trga L. da Vinci 4, ki je bUa obtožena, da je prodajala sladkor po višji ceni, kot jo Je določil pokrajinski odbor za cene. Kazni, ki jih predvideva neki zakon iz leta 1947 za take prekrške, lahko dosežejo tri leta zapora in celo 30 milijonov lir globe. V tem primeru Je bil prekršek, ki so ga naprtili ženski nekoliko blažji ter jo je zato sodnik svoj čas obsodil samo na 15.000 lir globe. Dogodek, ki je pripeljal Benci-' Jevo najprej pred sodnika in potem pred kazensko sodišče, je povezan s tistim razdobjem, ko Je bilo občutiti v Trstu in sploh v vsej Italiji občutno pomanjkanje sladkorja. 15. junija leta 1963 malo pred 19. uro zvečer Je v trgovino z jestvinami v Ul. della Pescheria 11 stopil mestni redar Giovanni Lonzar. Moški, ki je bil civilno o-blečen, je zahteval en kg sladkorja v sipi. Ženska mu je odtehtala zahtevano količino v zavitek ter mu zaračunala 220 lir. Po predpisih pokrajinskega odbora za cene pa bi smela zahtevati samo 210 lir. Redar je takoj odšel iz trgovine ter poklical svojega predstojnika podbrigadirja Rodolfa Mora, ki je bU v bližini. Prodajalki sta takoj očitala prekršek ter jo pozvala, naj sr pride opravičit na poveljstvo mestnega redarstva v Ul. Muda vecchla. Na zaslišanju Je Bencijeva izjavila, da ona ni poklicna prodajalka. Sploh se Je pozneje na procesu zvedelo, da je lastnik trgovine njen mož. Bencijeva je Se dejala, da ni vedela za razliko v ceni med sladkorjem v sipi, ki se prodaja s tehtanjem in sladkorjem v že iztehtanih zavitkih. Pripomnila je še, da je njen mož malo prej odšel iz trgovine in da je bilo treba pripisati listka s ceno dejstvu, da se Je malo prej njen sinček igral v trgovini ter verjetno snel in odnesel listek. V zvezi s to okoliščino so mestni redarji obtožili Bencijevo tudi ustreznega prekrška, toda tega ie lastnik poravnal po upravni poti. Na obravnavi prve stopnje je javni tožilec zahteval, naj sodnik opro- sti Bencijevo zaradi pomanjkanja dokazov. Njen branilec pa je zahteval, naj jo sploh oprosti, ker ni zagrešila kaznivega dejanja. Sodnik Je bil nasprotnega mnenja: spoznal Jo Je za krivo ter jo obsodil na 15.000 lir globe. Psihološki dokaz za krivdo — je bilo po mnenju sodnika dejstvo, da je manjkal listek s ceno. Na včerajšnji obravnavi je ženska potrdila svoje prejšnje izjave. Javni tožilec je zahteval, naj jo oprostijo zaradi pomanjkanja dokazov glede namemosti dejanja. Sodniki pa so potrdili prvotno razsodbo. • • • Pred Istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 55-letni Tommaso Petkovič iz D’Annunziovega drevoreda 33, ki Je bil obtožen, da sl jo nezakonito prisvojil električni bojler, ki ga Je svoj čas prodal in inštaliral v kopalnici 29-letnega Massima De Falca iz Ul. D’Alvia-no 7/2. De Falco je nekega dne opazil, da je bU aparat pokvarjen. Izročil ga je Petkoviču v popravilo, toda ta ga je pridržal in mu ga ni več vrnil. Inštalater je trdil, da mu klient ni poravnal računa. Celotni stroški za nakup in Inštalaciio so namreč znašali 55.000 lir. toda od te vsote mu Je De Falco plačal samo 20.000 lir. Za ostalo vsoto pa Je podpisal menico, toda je ni poravnal. De Falco pa je trdil, da je menico plačal, toda je pozabil zahtevati, da mu Inštalater vrne menico. Sodnik je menil, da je Petkovič kriv nezakonitega prisvajanja ter ga Je obsodil na 1 mesec zapora ln 50.000 lir globe. Kazensko sodišče Je potrdilo to razsodbo. Z odra je padel na ladji «Vespuccb> Na delu se Je včera' ponesrečil 54-letni delavec Gregor« Viridanti iz Ul. Madonna del Mare 16, ki je v podpalubju motorne ladje «Ve-spuecl«, zasidrane v Novem pristanišču, tolkel rjo z železnih sten. Nenadoma je Viridanti izgubil ravnotežje In padel s tri metre visokega odra. Pri padcu si je verjetno zlomil trtico. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v enem mesecu. Gojenci konservatorija gredo v Beograd V soboto odpotuje v Beograd skupina gojencev tukajšnjega konservatorija, ki bo vrnila obisk gojencev beograjske glasbene akademije, ki so pred časom nastopili v Trstu. V Beograd poidejo pianistka Roberta Lantieri in pianist Gabriel Pisani, fagotist Grassi, violinistka Fernanda Selvaggio ter baritonist Aldo Franceschi. Spremljal jih bo prof. Giulio Viozzi. Nova številka Uradnega vestnika Včeraj /e izšla šesta letošnja številka Uradnega vestnika dežele Furlanije-Julijske krajine, k> vse-buje zakon št. 3 o ureditvi polo Žaja navadnih bolničarjev in boi ničark in o posebnih tečajih zanje; odlok predsednika deželnega odbora o imenovanju nadzornega odbora konzorcija za industrijski razvoj na področju Aussa-Corno ter odlok predsednika, s katerim pooblašča odbornika Mar-pillera za izvajanje nadzorstva nad sklepi organov omenjenega konzorcija. 5 ranjenih pri trčenju fliobusa v avto V Ul. XXX Uttobre, na vogalu Ul. Valdlrivo, ja., predvčerajšnjim filobus proge štev. 5, ki ga je proti Trgu Ooerdan vozil Su-letni Ri-naldo Glavina iz Ul. Solitro 6, trčil v fiat 500 TS-:74657, ki ga je navzdol po Ul. Valdlrivo vozila 22-letna Alida Kramestetter-Rigonat iz Ul. Molino o Vento 10/1. V avtu so se peljali tudi 33-letna Armida Colella por. Kramestetter iz Ulice Valdlrivo 42 in njena dva nečaka 13-letni Roberto Čolella in 5-letna Cmzla. Zaradi trčenja so so vsi štirje potniki v avtu ranili, ranila pa se je tudi 70 letna Antonia Plot vd. Mocenigo iz Ul. Tor San Pie-ro 26, ki se je peljala v filobusu. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK KONTO VEL PRIREDI V NEDELJO, 25. APRILA OB 18. URI V LJUDSKEM DOMU V KRIŽU O koncert pevskega zbora Dirigent IGNACIJ OTA Vljudno vabljeni 1 Slovensko gledališče v Trstu PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU Po sinočnjem uspehu bo Slovensko gledališče tudi danes, 21. t. m. ob 20. uri ponovilo Mahničev VELIKI SLOVENSKI PASIJON Režija: prof. Mirko Mahnič Prodaja vstopnic danes od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v ponedeljek, 26. aprila ob 20.30 v Kulturnem domu, Ulica Pe-tronio 4, • KONCERT KOMORNEGA ZBORA RTV LJUBLJANA, ki ga vodi Lojze Lebič in ki bo izvajal dela Gallusa, Bacha, Osterca, Ukmarja, Kogoja in Srebotnjaka Vstopnice bodo na razpolago pri blagajni Kulturnega doma eno uro pred začetkom koncerta. Vstopnina 500 lir Naš kolega W1LLY RAGUSIN sklene danes zakonsko zvezo z gospodično ANNAMARIO PENCO. Kolektiv «Primorskega dnevnika. mu iskreno čestita in zeli mladima zakoncema obilo sreče in zadovoljstva! OTROCI 1 SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vas vabi v četrtek, 22. aprila ob 17. uri v Gregorčičevo dvorano Ulica Geppa 9/1, kjer • STRIC STANE PRIPOVEDUJE Dlafilmi: 1 — Deklica z junaškim srcem 2 — Dražgoška bitka 3 — Sinička nas je obiskala Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 18., 19. in 20. aprila 1965 se je v Trstu rodiiilo 20 otrok, umrlo pa je 31 oseb. UMRLI SO: 39-letni Fernando NI. castro. 87-letm Giuseppe Degano, 85-letna Maria MUac vd Compar, 58-let-ni Danilo Bernardini, 64-letna Libe-ra Posar por. Mica, 76-let.ni Massitni-liano Luzzatto, 83-letni Domenico Benvegnu, 62-1 etn a Amatia Požar vd. Opara. 4-letna Dunja Gruden, 87-let-na Giovanna Melon vd. Melon, 68-letna Irma Arrigoni vd. Barbierl. 88-letna Anna Ditz, 61-letni Antonio Richter. 73-letna Anna Palese vd. Mesner, 49-letni Alvlno Pes. 69-letni Rodolfo Giovannini, 45-letna Bruna Spangaro por. De Carli, 87-letna Lm-gia Kucera vd. Hermann, 71-letna Irma Brandolis! vd. Gaspardis, 83-!et-na Antonia Colsovich vd. Pregara. 72-letni Costante Marchesan, 80.1etni Anton Kidrič, 71-letnd Antonio Paoli. 75-letna Gi ul lan a Bezeljak, 70-let-m Carlo Franceschinl, 73-letni Boni-faclo Predonzan, 79-letni Alberto Fl. scher, 72-letni Ovidio Cuttin. 81-letni Riccardo Flamianl, 65-letna Gemma Franceschina vd Del Pup. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (19 4. — 25. 4.) AlUAngelo d’oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul. Glnnastica 44; Nicoli, Ul. dl Ser-vola (Skedenj) 80; Alla Baslllca, Ul. S. Giusto 1: Busolini, Ul. P Revol-tella 41: INAM Al Cedro. Trg Ober-dan 2: Manzonl, Ul. Settefontane 2. Od 13. do 16. ure AlUAngelo d’oro. Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Nicoli. Ul. di Ser-vola (Skedenj) 80. NOČNA SLUŽBA LEKARN Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Bu. solini, Ul. P. Revoltella 41; INAM Al Cedro. Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2 Gledališča. VERDI Pri blagatnl gl-rintizzp V»rH' sp z?. čenja danes prodaja izvenabonmaj- dirigenta Sergia Celibldacha. Program obsega skladbe: Mozart — Se-renat.a, N. 9 K. 320, Strawinsky — Divertimento iz baleta «Vil 1 n poijubs Schumann — Četrta simfonija op. 120, TEATRO STABILE V petek 23. jn v soboto 24 aprila ob 21. uri Izredne predstave «Living theatra« Iz New Yorka z delom »Misteriji in krajša dela« J. Berka In J. Malina. Rezervacija in prodaja vstopnic v galeriji Protti tel. 36-372. Čeme: parter 2000 Ur, za abonente dramske sezone 1200 lir, balkon 500 lir. Izleti SAK Jadran priredi v dneh 24. in 25. aprila dvodnevni »zlet v Istro z ogledom Pul.ia, Rovinja in Brionov. Prijave se sprejemajo v Ul. Geppa 9 do srede v večernih urah' V počastitev spomina pok. Josipa Lavrenčiča s Katinaire daruie Svetka Cok 1000 lir za Dijaška Matico. GLASBENA MATICA V TRSTU V PETEK, 23. APRILA oh 21. uri v Kulturnem domu koncert orkestra GM ki ga vodi prof. Oskar Kjuder Solist violinist ROK KLOPČIČ iz Ljubljane Vstopnice bodo na razpolago v šoli Glasbene Matice v Ul. Ruggero Manna 29 in pri blagajni Kulturnega doma od 11. do 14 ure ter eno uro pred začetkom koncerta. Kino Nazionale 16.00 «007 ticenza dl ucct-dere« Technicolor. Sean Connery, Uršula Aridress. Arcobaleno 16.00 «Gli indomabiil čel- l’Arizona» Metrccolor. Glenn Ford. Henry Fonda. Prepovedano mladini ped »4. leitui. Excelsior 16.C0 «L’assassinio del dot-tor hickoCKi) Kriminalni IHm. Fenice 15.00 «Sierra Charriba« Pan-color. Charltan Heston, Richard Harris. - i Grattacielo 16 00 «A braccla apgrtea Shirley Mac Laine, Peter Ustinov. Techn color. Prepovedano mladini pod 16. letom. Alabarda 16.00 «Voglio essere amata in uri letto d'ottone» Technicolor. Debb\e Reynotds. FUodrammatico 16.30 «Europa opera-zione strip tease« Colorscope. Pra-pdvedano mladini pod 18. letom. Aurora 15.30 «Questo pazzo. pazzo. pazzo mondo« Cristallo 16.00 «Una Rolls Royce *lal-la» Technicolor. Shirley Mac Laine, Alain Delon. Garibaldi 16.00 «Rio Conchosa Tech-nicolor. Anthony Franciosa. Capltol 15.30 «Non son degno dl tea Giannl Morandi, Laura Efrikian. impero 16.00 «Matrimunio aHMtalla-na» Prepovedanu mladinj pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Scusa, me )o presti tuo mantoa Technicolor —> Jack Lemmon, Rom.v Schneider. Moderno Danes počitek Jutri ob 16. «E la donna creč 1’uomoa Linda Christian. G:no Cervi. Prepovedano mladini pod 14, letom. Astoria 16.30 «Tempesta su Washlng-tona Henry Fonda Astra Danes počitek. Abbazia 16.00 «La notte delle tenea Alan Ladd. Prepovedano mladini pod 16. letom. Ideale 16.00 «Le pioggle dl Ranchl-pur» Technicolor — Prepovedano mladini pod 16. letom. predvaja danes, 21. t. m. ob 18. uri zabavni film: i metro qoldwvn mayer I BOB MOPE seven/^rts-hallbartlett I ."LEGLOBALGIRLS,, ‘ffual.il popa coa^L« qiobal Q1HS„ MICHELE MERCIER • ELGA ANDERSEN W0NNE DeCARUO- MllkOTAKA •°on ROBERT STERLING nehemian persofr (PAPANOVE NEVŠEČNOSTI) KINO P K O S /. K A O /V/O P EI, predvaja danes. 21. t. m. oh 19.30 uri Metro film: / Gl0 V ANI £R0l (MLADI JUNAKI) Igrajo: RORY CALHOUN, VVILLIAM BENDIX in MANUEL PADILLA ROKOVNO VPRAŠANJE RAZOROŽITVE Ne gre toliko za datum pač pa bolj za vsebino Kolike ni bilo že poskusov, da bi se našla oblika za resnično reševanje trenutno najbolj perečega vprašanja ■ vprašanja razorožitve Diplomati iz komisije ZN za razorožitev iščejo novi datum za staro konferenco. Bolj od novega datuma bi bilo potrebno, da bi se od danes dalje našli v New Yorku »trije« z ženevskih razgovorov o prekinitvi jedr.Kih poskusov, t. j. ameriški diplomat William Foster, britanski lord ■Chalfcmt ter sovjetski veteran za pogajanja Setnjon Carapkin. «Let os bomo v Ženevi, — je optimistično najavil predstavnik Velike Britanije — dosegli spo-razum o prepovedi širjenja jedrskega orožja ter sporazum o prekinitvi podzemeljskih poskusov.« Prekinjena 17. septembra 1964 bi se bila ženevska debata v le-9«. 1960 formiranem komiteju ZN za razorožitev s 17 (na papirju II) člani od 114, kolikor jih šteje komisija (v kateri so zastopane vse dežele — članice ZN), — morala nadaljevati takoj po lanskoletnem devetnajstem zasedanju'1 Generalne. skupščine ZN. Plenumov Zh} pa pravzaprav ni. ti rti, bilo ih potemtakem niti pričakovanega in najavljenega nadaljevanja zasedanja v Ženevi. In na to nadaljevanje bi lahko še dolgo čakali, verjetno celo žamgn, če bi Sovjetska zveza 31. marpa letos ne predložila, da naj se o razorožitvi razpravlja v komisiji ZN. Zadeva se je torej formalno • vrnila tja, kjer Se je tudi vsaj zemljepisno začela. O razorožitvi, to je o tej najstarejši in največji skrbi človeštva, posebno v njeni sedanji atomski dobi, bo ponovno govora v Združenih narodih, med člani ene od komisij generalne skupščine. Z listino Kdruienih narodov je bila namreč generalna 'skupščina že pred dvajsetimi leti pooblaščena, da »obravnava splošna načela razorožitve« in da daje primerna (triporočila članom ZN ter Varnostnemu svetu, telesu ZN, ki je prvenstveno odgovorno za mir Primerna priporočila .-ta v prvih dneh ZN pripravljali dve komisiji: komisija za atomsko energijo (sestavljena 1946) in komisija za klasično oborožitev (sestavljena 1947). Razpravljali sta brez večjih uspehov vse do 1952 ih tudi pozneje, ko sta bili ja-•.nuafja istega leta obe komisiji s . fuzijo strnjeni v eno samo komisijo, v komisijo' za razorožitev. v tej postavi: Bogateč, Husu, Babič M., Vatta, Babudri, Cuk, Doglia, Sega-to, Percovich, Buccavelli, Milič. Libertas je takoj prešla v napad, a Primorje se je dobro branilo, kljub temu je Bogateč klonil v 6’. Po tej premoči Libertas je Primorje odgovorilo s protinapadom in skušalo izenačiti a brez uspeha. Bo. gatec je moral večkrat posredovati, a se je vedno dobro izkazal. V 31’ je Primorje izenačilo po Miliču z enajstmetrovko. Prvi polčas se je končal z 1:1. V drugem polčasu je skušala Libertas z vso silo priti v vodstvo. Igra je postala vedno bolj ostra in seveda nogometaši še bolj nervozni. Sodnik se je tega zavedel v 14. minuti, ko je vratarja Bogat-ca napadalec Libertas hudobno udaril, sodnik ga je takoj izključil. Kmalu nato je Libertas prišla v vodstvo. A mlada ekipa Primorja je tokrat napela vse sile in v 32. minuti je sodnik zopet prisodil e- najstmetrovko zaradi prekrška nad Miličem, ki je zopet streljal s enajst metrov ter dosegel drugi gol za Primorje. BRUNO RUPEL V Mariboru bo evropsko prvenstvo v kegljanju za železničarje Na letošnjem evropskem prvenstvu železničarjev v kegljanju, ki bo v Mariboru od 22. do 25. aprila na štlristeznem kegljišču na Konstruktorju bo nastopilo osem držav: Zahodna Nemčija, Francija, Avstrija, CSSR, Madžarska, Poljska, Romunija in Jugoslavija. Tekmovalci bodo nastopili v standardni disciplini po 6x200 lučajev. Predsednik organizacijskega odbora Bampiher je bil sredi dela, ko smo ga vprašali, kaj pripravljajo razen tekmovanja še za tekmovalce. ((Tekmovanje bo trajalo od 22. do 24. aprila. 25. april pa je namenjen za izlete. Razen najvažnejših turističnih postojank v Dravski dolini pripravljamo tudi Izlet na Pohorje«. Kaj pričakujete od nastopa Jugoslovanov? «To je precej težak odgovor, vendar se bomo uvrstili nekje v zlato sredino na četrto mesto, kar bi bil za nas lep uspeh«. J. U. DR. DUŠAN KCRMAVNCR | TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE 21. Odlomki iz knjige . “^ska^Zaio^ištvoU^štaga^^ta Trst naročajo pri upravL - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubbllcitk Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tisaa.