X. letnik. V Gorici, dne 12. junija 1902. 24. itevilka. Izhaja vsaki četrtek ot> II. uii dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša Za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kioni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 15(1 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge a-td^ele izven Avstrije [popise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv IlilariL štev. 7. rJgRL *f;V> rta vero dom Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška idica št. 9. Posamezne številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskein bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijd po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska ..Narodna tiskarna11 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Svojemu višjemu pastirju! V pondeljek dne 9. t. m. jc sv. Oče Leon XIII. v javnem konzislorijtt v Rimu potrdil iti proglasil premilostlji-vega monsignora Andreja Jordan-a stolnega prošta in kapitularnega vikarja, za goriškega nadškofa in metropolita. Ob tej slovesni priliki izražamo v imenu svojih naročnikov, somišljenikov in vsega slovenskega vernega ljudstva goriške nadškofije iskrene čestitke, spoštovanje in sinovsko udanost in ljubezen. Vsemogočni Bog naj spremlja pre-milostljivega kneza in nadškofa pri težavnem poslu in naj rosi obilnih milosti mPnJegovo delovanje. „Primorski List" je v desetletni dobi vselej trdno stal pod praporom svojih višjih pastirjev v boju za najsvetejše krščanske svetinje. To bo naša sveta tudi. v bodočnosti. m?li- jrffvra- jter"Bj>di 'panrjerTe* v iz globokega krščanskega prepričanja tem tesneje oklenemo .jfjrmiorsKi List" kličemovemu knezu in nadškofu, ki je po vtn/i božji in milosti sv. Duha poklican vladati goriško LISTEK. „Črni“ nazadnjaki. Po nemškem priredil K... n. Profesor X. je podučeval zgodovino. Poleg drugih lepih lastnosti imel je tudi to, da je v svoja predavanja vpletal najrazličnejše zabavljice zoper duhovščino. ,,Duhovščina ni nič vredna. Ali, da vam razločneje govorim: Farji črtijo 'vedo, umetnost in napredek, ljubijo pa in ljubili so od nekdaj leino in nuzadnjašlvo", tako in jednako je neštetokrat govoril svojim slušateljem. Nekateri izmed teh so mu burno pritrjevali, drugi so pa zopet vbozega profesorja pomilovali, češ: zgodovino uči, pa jo vendar tako slabo pozna. Med zadnjimi je bil tudi neki vrli nadarjeni mladenič, ki se ni dal meni nič tebi nič vgnati v kozji rog. Ta stopi nekega poletnega popoldne k profesorju, ravno ko se je isti odpravljal iz šole proti domu, in mu reče: „Bodite tako dobri, g. profesor, in pojasnite mi nekaj stvari. Odkar namreč poslušam Vaša predavanja, vstajajo mi v duši razni dvomi; teh bi se rad znebil. „Le na dan s stvarjo, dragi prijatelj ! Prav rad Vam ustreženi". „Nekaj malega vas bom vprašal, g. profesor! Kdo je obvaroval spise starih rimskih in grških pisateljev, da jih nista tema in nazadnjaštvo srednjega veka za vedno pokopala?" »Redovniki so jih v samostanih prepisovali in jih tako rešili". cerkev, se svetim navdušenjem: Hrani Vas vsemogočni Bog mnogo, mnogo let v čast in prospeh sv. cerkve! X- •X- X- Ob enem je sv. Oče v pondeljek potrdil in proglasil monsignora dr. Franca Nagl-a rektorja „Animae“ v Rimu, za tržaškega škofa. Presvitlemu voščimo iz dna svojega srca: Na mnoga leta! M M JIM IM MM MM MM MM IM IM IM MM MM MM MM (§) ^ (S) Socijalno vprašanje ali: Odkod izvira siromaščina delavskega ljudstva. VI. Krivi socijalizem. (Dalje.) 2. Države in oblasti ne bo več. Obetajo si torej, da ne bo več cesarjev, kraljev, predsednikov, ministrov, namestnikov, glavarjev, redarjev itd. ker se bodo ljudje sami vladali; tudi no bo več vojakov, ker se bodo vsi narodjo pobratili; sodnikov tudi ne bo, ker ne bo več krivico na svetu. Prave oblasti torej, katera izvira od Boga, ne bo več na svetu. Kdo bo torej vse ukazoval? Ljudstvo. Ljudstvo bo združeno v zadrugo, katere bodo vodili od ljudstva izbrani voditelji, toda oblasti, da bi_ koga silili ali pokorili ne bodo imeli. Če bo , Kaj, redovniki?11 „Da, redovniki, zlasti benediktinci!11 „Torej farji! Kaj jih je le privedlo do tega, da so so spravili na tako dolgočasno prepisovanje spisov, za katere se zunanji svet ni brigal, ki so pa velike važnosti za nas. Saj nam je v njih popisana zgodovina starih narodov, njih šege in navade, njih cela kultura. Ko-nečno pa le niso bili tako nazadnjaški ti menihi, ko so spoznali in vedeli ceniti vrednost starih klasikov. In začetne črke v teh rokopisih, to so prave umetnije. Ti preklicani farji! — Čakajte g. profesor! Je-li res, da bi brez farjev niti Kolumb ne našel Amerike? Pišejo, da je neki redovnik, Fra Mauro, risal zemljevid, ki je Kolumba navdušil za vožnjo v novi svet". »Resnica je, toda tak zemljevid bi vsakdo lahko napravil". ,.To se razume! Zakaj naj bi bili samo farji tako prebrisani ? Pa tudi to sem bral, g. profesor, da je na mesto nerodnih latinskih številk vpeljal v računstvo neki papež arabska zaznamovanja". „To je bil papež Silvester II. Seveda bi kdo drugi tudi to storil, če bi se papeži ne vtikali vselej prvi v take stvari". »Pravijo tudi, da sta drobnogled in daljnogled iznajdbi farjev. Pa to skoro gotovo ne more bili res; »črnci" si hočejo'to le prilastiti, kakor marsikaj dru-zega". »To se pravi — — — je že res. Frančiškan Roger Bacon je iznajditelj; treba sodili ali pokoriti, zbralo se bo ljudstvo in bo rabilo oblast. — Kaj naj rečemo k tem naukom? Da so neosno-vani. Taka oblast ne bi mogla voditi niti ene zadruge, a kako li vse zadruge celega sveta? V nobeni zadrugi ne bi bilo brez razporov in krivic, kdo neki bo ljudi pokoril? Ljudstvo, pravite, kaj pa, če bi večina delala krivico manjšini? Kaj pa počnete, če nastanejo prepiri in pretepi med zadrugami? I) o z d a n j e skušnje so zelo n c p o v o I j n e za socijaliste. Že večkrat so poskusili ustanoviti so-c i j a 1 i s t i č n e naselbine, v katerih so bili ljudje razdeljeni v zadruge in so živeli brez državno oblasti. Vsi poskusi so se izjalovili, in povsod so za-drugarji iskali pomoči od državne oblasti in so šli narazen služit vsak za se. — Leta 1893. je umrl imenitni socijalist, Viktor Considčrant. Ta je leta 1848. odpeljal naselbino ljudij v Ameriko (Texas), da bi tam ustanovil zadrugo delavcev, o kakoršnih sanjajo socijalni demokratje. Imel je za nakup posestva in orodja mnogo denarja s seboj. Kmalu po prvem začetku sreča nekega dne škofa misijonarja onih krajev. Pozdravila sta se prijazno in Considčrant je škofu razložil, da bo ustanovil svojim ljudem raj na zemlji. Škof ga je mirno poslušal do konca, a potem mu je reke! : Prijatelj moj, iz tega ne bo nič. Vaša hiša ne bo stala, razpala bo na kose, ker nimate v vaši družbi krščanske ljubezni in požrtvovalnosti, ki bi poedine kose družila v celoto. Ne bo dolgo, ko vas bodo ljudje zapodili. Tedaj ste prijazno povabljeni k meni pod streho. Considerant je obstal, ali čez malo časa je prišel iskat miru in tolažbe k a to je bil modern frančiškan, da malo takih". »Ti presneti Bacon! Kdaj je le živel ?“ »Umrl je leta 1292". »Na, ta je bil pa zgodaj modern, kaj ne da! Pa oprostite, g. profesor! Zakaj pa se imenuje doba, ko ste veda in umetnost najbolj cveteli: zlata doba papeža Leva X.?" »Zakaj? Ker je bil Lev X. poseben dobrotnik učenjakov in umetnikov11. »A pojte, pojte! Papež — in dobrotnik, podpiratelj takih stvari! To ne gre skupaj'1. »Zdi so mi, da se hočete šaliti z mano11. »Bog obvaruj! To so le dvomi, dvomi, katerih ne morem več prenašati. Jaz bi rad farjem dokazal, da so mračnjaki, nazadnjaki, pa ti dvomi, ti dvomi —! Jeli res, g. profesor, da je ustanovil prve šole, v katerih se je brezplačno podučevalo, de la Salle?" »Da, Francoz de la Salle!11 »Duhovnik de la Salle?" »Far, da!11 »Ne bodite hudi, g. profesor! Saj midva n:sva kriva, da ti farji v zgodovini nikdar ne mirujejo. Prosim, pa še to sem čital: Ne samo, da je Španec Pedro de Ponče olvoril prve gluhonemnice, da je redovnik Berthold Sch\varz še celo smodnik iznašel in jezuU--------- »Dovolj tega! Že vidim, da me hočete imeti malo tako, že veste za norca. Grom in strela!" škofu. Imel je v zadrugi tak pekel, da ni mogel več prestati. Vrnil so je v domovino in ni več sanjal, da se bodo ljudje sami vladali brez oblasti. — Kakor Con-siderantu zgodilo se je do zdaj še vsem, ki so napravili podobne poskuse. 3. Družine ne bo več. Ta posledica je čisto naravna, kajti kako bodo ljudje preživljali in odgajali otroke, če ne bodo imeli ničesar svojega? Kaj so se torej zmislili naši modri socijalni de-mokratje ? Liberalci so je učili, da zakon ni sakrament, od Jezusa Kristusa postavljen, marveč daje le pogodba, sklenjenn pred državnim uradnikom. To pogodbo smeta mož in žena razbiti in zakon razdružiti. Po teh naukih so socijalisti dosledno učili: Zakon je prosta pogodba, katero skleneta možki in ženska, ker so ljubita. Za to pogodbo ni treba nobene priče in nobenega uradnika. Kedar si on in ona več ne dopadata, gresta narazen in se zopet združita z drugimi, h katerim jih vleče srce. Tak zakon imenujejo socijalni demokratje »prosto ljubezen11. Vprašanje je, kaj bo z otroki iz take »proste ljubezni11? Stariši jih ne bodo' mogli rediti in odgojiti, ker ne bodo ničesar imeli in ker se utegnejo ločiti vsaki dan. Kam tedaj ž njimi? V skupna sirotišča in odgojeva-1 i š č a. Napravili bi namreč velike zavode za rejo in odgojo otrok. Roditelji bi se kmalu po rojstvu iznebili otroka in bi ga pozneje ne videli več; otroci bi niti svoje matere ne spoznali, očeta ali bratov in sester še manj ! Možje krščanski! »Prostaljubezen11 socijalnih demokratov, kaj je drugega ko pregrešno znanje in prešestvo ? In pre-šestvo naj bo namesto sv. zakona ? Resnično! Socijalni demokratje so dosledni. »Dobro, dobro! Strelovoda tudi ni prvi napravil Franklin, ampak že 1. 1754. redovnik Prokop Divisch11. »Dovolj neumnosti! Glejte, da se poberete!11 »Kam, v katero stran? To bi mi najlažje povedal dijakon Flavio Givia, ki je okolu 1.1300. magnetno iglo ali kompas zdatno zboljšal11. »Ako ne molčite, vas dam vreči ven!" »Znabiti skozi okno? Dobro, da ste me domislili! Prvi zrakoplov je že 60 'et pred Montgolfieri-jem sestavil menih Berthold Gusmac, ki je leta 1720. splaval vpričo celega portugalskega dvora v zrak. — Kaj si brišete očala, g. profesor! To je tudi iznajdba farjev. Prva očala jo napravil dominikanec Alexander Spina. — Imate-li silo, ker ste pogledali na uro ? Ha, prvo uro je sestavil cerkveni pisatelj Cassiodorus (f 505), popravil in zboljšal jo je pa Gerbert, poznejši Silvester II. — No sedaj pa grem, že prižigajo plinove svetilke. Samo še to, g. profesor! Gotovo ne veste še tega, da so tudi plin iznašli jezuitje 1. 1794. ter ga prvi vpeljali v mestu Stonyhorst na Angleškem. — Z Bogoin, g. profesor! Oprostite! — Kaj tudi kolo imate? Tega je sestavil in se prvi na njem vozil že 1. 1845. duhovnik Pianton. Lahko noč! Še enkrat prosim, oprostite! Resnica ostane resnica in le to naj govori zgodovinar!" Dijak je še enkrat rekel »Z Bogom!" g. profesor pa nič. Pravijo, da človek je žival, zato naj tudi živi ko žival. Dfl, še slabšo ko žival, ker žival vendar nima tako proste ljubezni, kakoršno napovedujejo oni človeku; žival s pravo strastjo ljubi svoje mladiče in če jih človek jej ne vzameš silo, redi in oddaja mladiče sama. Če bi ljudje tako živeli, kakor si obetajo ti novodobni nečistnoži, bilo bi še petelina in kločo sram take družbe. Zato pa pravim: pred krščanskim ljudstvom bodi dovolj o tem! 4. Možtva in prostosti ne bo v e č. Pregovor pravi: Uboštvo krati moštvo. Če se pa uresničijo sanje soci-jalnih demokratov, bodo vsi ljudje ubogi, vsi bodo na hrani v' občnih obednicah, bolnišnicah in hiralnicah. Nikdo ne bo na svojem, nikdo tudi ne bo več mož! Prostosti ne bo, kor ne more prosto ravnati, kdor nič nima, odvisen je od drugih. Prostosti ne bo več v nobeni stvari, ker bo družba človeku predpisavala hrano, delo, jiočitek, šolo, mišljenje, vero, sploh vse. Človek bo le za kolesce pri velikem stroju, kateremu bo ime zadruga. Socijalisti nam pač obetajo, da bomo vsi enaki, vsi gospodarji, nobeden hlapec ali delavec, vsi kraljevo ljudstvo itd. Toda v resnici bodo ljudem odločevale o s o d o volitve. Kdor zmaga pri volitvah, bode drugim gospodar r.e samo v političnih opravilih kakor zdaj, ampak uprav v vseh opravilih. Ljudje bodo popolnoma sužnji svojih poslancev in starejšin ; brez njihovega dovoljenja ne bo nobeden ni jedel ni pil. Ali ne bo to res neznosna sužnost? (Dalje pride.) Politični pregled. Državni zbor. — V torek se je imela poslanska zbornica zopeL sejo. Ta seja jo bila jako burna zaradi interpelacije, v kateri se je nemški cesar ojslro prijemal zaradi njegovega govora v Ma-rienburgu naperjenega proti Poljakom. V zbornici je nastal namreč lak hrup, da je moral predsednik sejo zaključiti. Po dosedanjih poročilih bode imela zbornica svojo zadnjo sejo najbrže v soboto. Nemški cesar in Poljaki. — Pri blagoslovljenju nekega prenovljenega gradu Marienburg v Gdanski dne 5. t. m. je imel nemški cesar neki govor, ki je zelo oznevoljil Poljake v astrljski in nemški državi. Tu je na banketu, na kateri so bili povabljeni avstrijski in angležki gostje nemškega vi težkega reda, dejal nemški cesar: „Že enkrat sem imel priliko naglašati v tem gradu na tem mestu, kako naj ostane ta stari Marienburg edina trdnjava na vzhodu, izvor kulture dežela vzhodno od Visle, tudi nadalje vedno znamenje za nemške naloge. Sedaj je pa zopet tako daleč prišlo: Poljska ošabnost hoče zopet nemštvu stopiti preblizu in prisiljen sem da pozovem svoj narod, naj brani svoja narodna prava". V napitnici je cesar pozival na obrambo vsega „k a r j e n e m š k o tu in onstran nu‘je“. S temi besedami jo torej nemški cesar odobraval nastopanje onih 1'uklorjev, ki z nasilstvi delajo na Prečastitemu g. župniku ANDE. FiUBFOLJA v spomin. Danes teden 5. junija ob 2 in pol pop. je nehalo hiti plemenito srce zgo-niškega župnika, preč. g. Andr. Ferfolja. Hodil se je Andr. Ferfolja I. 1845 v Doberdobu na Krasu. Šolal se je v Gorici. Kot dijak je bil v deškem semenišču; po dokončani gimnaziji je stopil v osrednje semenišče. Tu je bil posvečen v maš-nika kot tretjoletnik prve dni sept. leta 1873 Dne 8. sept. 1873 pa je daroval prvo sv. mašo. Nameščen je bil najprej kot kaplan v Komnu, kjer je bil po smrti pokojnega dekana Kocmana župni upravitelj. Od tukaj je bil premeščen za upravitelja v Kamnje, kjer je služboval do sept. 188'.), od koder je prišel v sedaj osiročeno faro Zgonik. V Zgoniku je vodil ljudstvo skoro 13 let. Lansko poletje je obolel baš oni čas, ko je opravljal slovesnosti za jubilej. Od tedaj je hiral od dne do dne — odpravljal pa je vseeno vestno svojo službo, seveda zadnji čas težavno, do predzadnjega dne svojega življenja — a pretekli Četrtek mu je otrpnelo srce I Pokojni g. župnik je bil ljubeznjiv, to. da se zatre poljski narod v nemški državi, a ne samo to, on j1'1 tuli odobraval postopanje Vsouemcov onkraj mej pruske države.— S tem govorom jo cesar Viljem uprav označil program Vsencmcov proti nenemškim narodnostim in te narodnosti bodo znale izvajali posledice iz tega govora. Razmere na Francozkein. — Po odstopu ministcrskega predsednika \Valdeck-Rousseau-a je poveril Loubet sestavo novega kabineta Brisonu, ki pa je ponudbo odklonil. Na to je naročil sestavo kabineta senatorju Coinbes-u, ki je poverjeno mu nalogo tudi sprejel in sestavil novo minislerslvo. V novem kabinetu ostane tudi nekaj prejšnjih ministrov n. pr. Delcasse, Andre in l)upuy. Predsednikom nove zbornice je izvoljen poslanec Bourgeois. Za kulisami francozke zbornice so se te dni odigravali burni prizori med nacijonalisti in njihovimi nasprotniki. Mil-levoye, urednik „Patrie“ je rekel, da se je vlada posluževala denarja gospe Hum-bertovo v svrho da zmaga pri volitvah; konservativec Largentaye pa jo krstil kabinet Waldeck-Rousseau-a „minislerslvom tujine44, a republikance za goljufe in p o d-k u p I j e n c e Nemčije. Mej republi-kancom Bachimontom in Millevoyem pride do dvoboja. Angležke izgube v južni Afriki. — Od 11. oktobra 1S99. ko se je pričela vojna in pa do 1. t. m. torej v 31 in pol mesecih je imela Anglija sledeče izgube: 215.9 v vojni padlih častnikov in vojakov l. j. 7 odstotkov; na bolnih in ranjenih ter sploh nezmožnih 30120 mož t. j. 10 odstotkov; ujetih v burskem taboru po odštetju onih, ki so jih Buri izpustili, 9714 mož, t. j. 3 odstotki. V dveh in pol letih pa je umrlo na raznih boleznih 13000 mož. Od vseh 300.1)00 mož, katere je Anglija žrtovala za to vojno, izgubila je celih 17 odstotkov, kar pomeni poleg pet in pol milijardna vojnih stroških, že ogromne žrtev, ne glede na svojo dobro ime, katero je za vedno zaigrala v tej krivični vojni. Angleži odlikujejo — Ilure. — Na Angležkem se je sprožila v odličnih krogih misel, naj bi se napravila zbirka, da se popravi Devetu zrušeno domovje ter da se mu izroči častna sablja. Jed-nako se namerava odlikovati tudi Del&-reya in Botho. Ironija ! Kriiger se menda vendar ne povrne v Južno Afriko. Ves je obupan. Izjavil je: „Mojih hrabrih vojakov več no razumem. Svoje življenje bom dokončal osamljen in ločen od sveta". Novice. Pokloni novemu knezu in nadškofu. —- Včeraj ob 11. uri se je vsa mestna duhovščina, svetna in redovniška, poklonila novemu knezu in nadškofu. Islotako se jo včeraj poklonilo tudi goriško mesto po svojem županu in dveh odbornikih. Prečastiti monsignor dr. Fr. Nagi bo posvečen v škofa v nedeljo dne 15. t. m. v Rimu v cerkvi ^Animae". Imenovanje. — Spiritual v luk. osrednjem semenišču preč. g. dr. Jakob galanten mož. Ljubil je svoje farane z vsem srcem. Ljubil je učečo se mladino, posebno šolske otroke. Ljubil je tudi iskreno naš slovenski narod; ž njim se je veselil in ž njim trpel, opazoval in čutil nesrečo njegovo. Bil je pri vsem tem pa jako miren in trezen. Da mu je bilo zgoniško ljudstvo jako pri srcu, povedo vam še dandanes kamenjski možje, ki so prosili pred par leti blagega pokojnika na nekem shodu, naj prevzame njih župnijo. Vse zastonj. Želel je umreti v Zgoniku. .Razvidno je tudi iz tega, ker je rekel, ko je mislil iti zadnje dni v bolnišnico, da se koj vrne, ako mu ne bi bilo bolje. Spoštovan je bil. Toda če se včasih pogledujejo bratje grdo, če se opravljajo itd., ni čuda, ako se je dobil tu pa tam kak faran, ki mu ni bilo župnikovo ravnanje všeč. A ti so bili bele vrane. Spoštovan, ljubljen in čislan je bil pokojni g. župnik v obče. In to je zaslužil. Bilje v javnosti zgovoren, šaljiv mož, v cerkvi resen, strog župnik, ljudstvu skrben duhovni oče, bližnji duhovščini zvest prijatelj. Da je bil pobožen, vnet duhovnik, vidi se iz njegovega delovanja. Ako bi ne napravil v Komnu in Kamnjah ničesar v povzdigo bogočastja — a tudi ti Bril mat je imenovan profesorjem bogoslovja islotam. — Trgovinski mini-tor je imenoval poštnega kontrolorja gosp. S t e r m o I e - ta višjim kontrolorjem. Učiteljska preincščcnja in imenovanju. — Nadučitelj v Kbjskcm g. Davorin C c n č i č je premeščen v isti lastnosti v Št. Ferjan, potovalni učitelj za Vrata in gor. Lokovec g. Anton Reščič je imenovan za nadučitelja v Šempas. Odlični gostjo. — V Gorico sta prišla te dni Don Alfonzo Burbonski in Dona Maria de las Nieves, da nbisčeta mater, nadvojvodinjo Marijo Bealrico d’ Es te. Za „Alojzijevlščc“. — N. N. z geslom „Bog nas varuj narodnega škrata!" 4 K. - Hvala! Vzprejcmui Izpiti za srednje šole. — Vsprejem v prvi razred c. kr. gimnazije v Gorici jo dne 29. junija t. I. dop. v prvi razred c. kr. realke pa 26. junija t. 1. ob 9. uri dop. Učenci naj prineso: krstnico in poslednje šolsko spričevalo. Sprejemni izpiti bodo na realki 27. in če potrebno 28. junija, na gimnazij pa 30. junija t. I. ob 8. uri dopoludne. Preselitev e. kr. uradov. — Dne 12. t. m. se preseli c. kr. okrožno sodišče v novo justično palačo. Istodobno se pro-selč tudi kaznjenci pri sv. Antonu v nove v novi justični palači nahajajoče se zaporo. 16. t, m. pa so presčli c. kr. glavna davkarija islotako v novo justično palačo Vhod v glavno davkarijo bode iz kapucinske ulice. Pregled mer in vag. -- Do konca avgusta t. 1. se izvrši pregled vseh mer in vag. Povrat vojakov I/. Trsta. — V četrtek opoludne sta se zopet povrnila v Gorico onadva bataljona luk. pešpolka štev. 47., ki sta odšla v Trst za časa tamošnjih izgredov. Preložitev potoka Korenj. — Urad za trasiranje bohinjske železnice je predložil pri tuk. municipiju načrte za preložitev potoka Korenj. Zadruga krčmarjev, restavratorjev in gostilničarjev za celo Primorsko. — Te dni so imeli tukajšnji krčmarji, restavraterji in gostilničarji shod, na katerem so se izrekli za to, da se osnuje za celo Primorsko zadruga krčmarjev, restavratorjev in gostilničarjev. Cenitev škode provzročene po elementarnih nesrečah. — Davčna oblast je te dni na licu mesta v raznih občinah konstatirala komisijonalno škodo, katero so trpeli poljski pridelki v tuk. glavarstvu in sicer je bilo v občinah Šmarje, Gabrije, Lokavec in na Ravnah pri Črničah uničenega pol vinskega pridelka. V Štomažu je pa slana popolnoma uničila vinski pridelek posehno na mladih trtah. V Kalu pa je uničen sadni pridelek že v cvetju. Posknšen samomor. — V četrtek zvečer se je obesil neki Karol Zuc-coli trgovski agent iz Trsta na neko drevo blizu goriške postaje. 0 pravem času pa sta prišla k njemu vratar postaje in neki Lutman, stanujoča pri Barki. Lutman vzame hiti o nož ter prereže vrv. Zuccoli se je že nahajal v nezavesti, kakoršnega so prenesli v bolnišnico. Njegovo stanje cerkvi govorita zanj — storil je dovolj v Zgoniku. Tu se prepriča lahko vsakdo kaj je bil pokojni g. župnik. Zato pa mu je skazala preteklo nedeljo 8. t. m. zgoniška občina z množico prijateljev in znancev zasluženo zadnjo čast. Zato so prihiteli v nedeljo od blizu in daleč izkazat zadnjo čast svojemu pastirju, svojemu sodrugu, svojemu prijatelju, svojemu znancu, blagopokojnemu gosp. župniku, čeravno jo žugalo slabo vreme. Občina je poskrbela za godbo; po celi občini so vihrale črne zastave, oznanjajoč žalostni dogodek. Ganljivo je bilo opazovati ljudstvo, ki je prihajalo trumoma kropit pokojnika potrtim srcem, a vračalo se s solznimi očmi. Ob četrti uri se je pričel sprevod. Vodil ga je prečastiti g. dekan iz Devina, spremljan od 12 duhovnikov. Pred krsto, katero je nosilo šest mož, stopala je šol. mladina s krasnim vencem v narodnih barvah z napisom: „šol. mladež priljubljenemu veroučitelju", in godba. Za krsto so šli sorodniki, zastopniki okr. glavarstva gg. Mosettig in Faveti, obč. zaslop na čelu g. župan s krasnim vencem, deželni poslanec g. Al. Gorjup, šolska nadzornika gg. Neckermann in Kante z nekoliko učitelji in ogromna množica ljudstva. Računa so od 3000 do 4000 ljudi. baje ni baš nevarno a pravijo, da noče ničesar vžiti. Najdeno blapo. — V Gosposki ulici so našli te dni kos blaga za obleko. Blago se nahaja pri policiji. Pomniijkanje murvinega perja. — Svilorejci se letos jako pritožujejo zaradi pomanjkanja murvinega perja. Pobrala ga je v nekaterih krajih slana, semlerljn tudi toča. Zaradi tega se mur-vino perje letos zelo išče in drago plačuje. Vipavska železnica. — Različni listi so širili vest med svet, da vipavska železnica se ne dovrši do 15. septembra, kakor je bilo določeno. Iz prav zanesljivega vira vemo in smo pooblaščeni objaviti, da temu ni tako. Podjetnika Klc-mensie\vicz in Demuth bosta dovršila vsa dela že do konec avgusta in s 1. septembrom hočeta oddali dovršeno vipavsko železnico vladi, ki bode prirejala skozi 14 dni poskusne vožnjo in izroči že s 15. septembrom železnico javnemu prometu Isto tako jo neutemeljena vest, da bode napis na ajdovski postaji le nemški. Naši poslanci so se oglasili na pristojnem mestu tudi v lej zadevi in dobili so odgovor, da o tem ni na merodajnem mestu ničesa znano, napis ostane po določitvi obhodne komisije dvojezičen. Po naših poročevalcih smo tudi poizvedeli, da je delo napredovalo na vsej črti tako, da ne manjka druzega v polno dovršenje to železnice nego stavljenje šin in nagruščenje! Na nekaterih mestih začeli so tudi že vlagati železniške šine; sploh pa se dela povsod tako živahno, da ni dvomiti o tem, da bode železnica povsem dokončana do 1. septembra. — Tudi na progi južne železnico od Št. Andreža do goriške postaje, kjer bode imela vipavska železnica svoj poseben kolovoz, napreduje delo vidno tako, da bode v kratkem dogotovljena zveza vipavske črte z južnim kolodvorom. Ali bode južna železnica tudi poslopje do 1. septembra razširila, je dvomljivo ; toda to ne more biti zadržek, da no bi začel promet na vipavski železnici že s 15. septembrom. Prcmovanjc konj. — Vsled razglasa c. kr. namestništva se bode vršilo letos premovanjo konj in sicer sept. t. 1. v Gradišču in 23. sept. v Tolminu. 1L Solkana. — Kersome v „Soči“ napadli radi kaznovanja učenca P., pojasniti hočem ves slučaj. Učenec P. se opelovano ni naučil krščanskega nauka. Ker so bilLysL.opo-mini bob v steno, dal sem mu pisati kazen. — Učenec P. nato dvakrat zaporedoma ni prišel h krščanskemu nauku, izrekel pa se je proti'drugim učencem, da kaplanu ne bo pisal kazni. Tretjo uro pride v šolo. Ko ga vprašam po kazni, odgovori, da je ni spisal. Podvojim mu pismeno kazen, katero naj mi prinese prihodnjo uro. A zopet je ni spisal. Radi tega sem ga obdržal po šoli. Ker pa je imel tudi g. nadučitelj nekatere zaprte prišel je on v šolo ter jih nadzoroval. Jaz sem šel med tem domov h kosilu. Ko pridem ob 113/* pred šolo, vidim učenca P. na vso moč teči po ulipi. Po- Nekrolog je imel prečast g. dekan. Ko je omenil preč. g. govornik pokojnikove vrline in njegovo skrb za cerkev in šolsko mladino, zalile so solze oči osiročenega ljudstva. Glasen jok pa so provzročile govornikove besede, s katerimi je zaključil svoj kratki in jedernati govor, besede: Z Bogom naš sodrug! z Bogom naš dušni pastir! z Bogom nas prijatelj; z Bogom naš znanec! z Bogom! Nato so zapeli domači pevci pod vodstvom veleštov. g. nadučitelja „Blagor inu“. Po končanih opravilih se je začel pomikati sprevod iz cerkve na grobišče. Žalost je pomnožil dež, ki je začel neusmiljeno padati med tem, ko smo bili v cerkvi. Vsi mokri smo se razšli na grobišču s potrtim srcem šepetajo zadnji: z Bogom! Do videnja nad zvezdami! In sedaj počiva Vam v sredini svojega ljubljenega ljudstva. Ljubil je on nas, a ljubili smo i mi njega. A sedaj je za-menila našo ljubezen gotovo ljubezen božja, ljubezen presv. Srca Jes., za katero je živel in deloval, ljubezen tistega Srca, prod kuteriin je preklečal vsaki pondeljek eno uro. Mir blagi duši pokojnikovi! Večen mu spomin! A med hvaležnimi ohrani v naj hvaležnejšem spominu svojega dobrotnika. begnil je v navzočnosti gosp. nadučitelja iz šole. PopoluJne imel sem krščanski nauk, kar pripelje občinski redar učenca P. v šolo. Poslal je ponj g. nadučitelj. Vprašam učenca, zakaj je ušel iz šole, ali hoče ubogali in spisati kazen. Ker je ves njegov odgovor razodeval trmoglavost (bil je namreč nahujskan od gotovih ljudij), vzel ^em v roko 44 cm. dolgo šibico, ki je na šolski mizi, ter sem po-redneža nekolikokrat oplazil po sedalu. Da bi radi tega otekel ni mogoče, da je črn, pa je prav mogoče, 'ako je po vsem životu tako vmazan, kakor po vratu. Sedaj pa vprašam slednjega pametnega človeka, kaj bi storil v tekem slučaju ? Tudi meni bode po volji, da šolska oblast preišče zadevo, ker tako bnde vsaj prišlo na dan, kdo hujska šolsko mladino proti katehetu, pa tudi proti našemu domačemu učiteljstvu. Le na dan s preiskavo 1 Ivan Dermastia, kaplan. Iz Ločnika nam pišejo, da je dne 5. t. m. pri belem dnevu (okoli 10. ure) napadel 14 letni Jožef Vidoz že priletno ženo Marijo Močilnik ter jo z debelim polenom udaril trikrat v prsi (ki so ji silno zatekle) in na roko, ki je tudi močno ranjena. Prepeljali sojo k zdravniku v Gorico. Da je to storil s premislekom, se vidi iz tega, da jo je celo jutro zmirjal s „šklava,l; Ko je zvršil svoje delo, šel je, kakor bi se ne bilo nič zgodilo naprej po poti. Imenovani deček je bil vedno razposajen, šolo je seveda že davno obesil na klin, a njegov oče je bil baje le na papirju kaznovan. To so torej sadovi novošegne vzgoje, ki ne dopušča nasproti učencem in starišem nobene kazni, nobenega strahu. Hic Rhodus — „Soča“ — h'c salta! Iz Št. Ferjana nam poročajo: Pred dvema letoma se je pri nas ustanovilo »zavarovalno društvo za govejo živino11, katero prav vestno deluje. Dne 28. m. m. seje pripetil prvi slučaj nesreče. Poginila j* namreč g. St. Hlede krava in odbor je poskrbel, da se mu je povrnila škoda, za kar mu je gotovo hvaležen. Le tako vrlo naprej I lz Vlšnjevika se nam piše, da je bila tamošnja šola, katero-je vodil nadučitelj Karol Mlekuž, ki pride, kakor je poročala „Gorica“ v svoji 42. štev. že 2 7. maja zaradi spolnega posilstva pred porotno sodišče, — šele v nedeljo dne 8. t. m. uradno zaprta. Do tedaj pa da je gori imenovani še vedno hodil v šolo. Ali je okrajna šolska oblast še le v nedeijo zvedela da je učitelj Karol Mlekuž tožen zaradi nemoralnih dejanj? Če jej je bilo pa že poprej to znano, potem nastane vprašanje:- so jej-li znana določila §. 55 postave o pravnih razmerah učiteljev z dne 10. marca 1870? Ali pa je vendarle res, kar trdi „Soča‘, da živimo v deželi neverjetnosti? ' Srednje. — Prav veseli dan smo doživeli, ko smo zadnjo nedeljo t. j. 1. t. m. v procesiji obiskali starodavno božjo pot Matere Božje na Stari gori v Italiji. Bilo nas je okoli 120. V svetišču na božji poti imeli smo slovesno službo božjo s kratkim nagovorom, katerega je imel g. vikarij iz Srednjega. Kaj ganljivo je bilo, ko smo se solznih oči poslovili od Matere Božje. Vsemogočni Bog stotero povrni g. župniku na Stati gori, ker nas je tako prijazno sprejel ter toliko skrbel za nas. Kličemo mu: „Na svidenje drugo leto !*‘ S cesto iz Kambreškega na Srednje so že nekaj začeli; pa naenkrat so delo ustavili. Vzrok je menda la, ker nekateri nočejo darovati sveta ter zahtevajo odškodnino. — Človek bi mislil, ti a bodo ljudje prav radi dali potreben svet, da se le začne enkrat cesta graditi. Sedaj naj pa z malo podporo svet odkupujemo in cesto delamo! Ne, to ne gre! Nekaterim se zdi škoda sadnega drevja, ki ga bodo posekali. Pa če hira in usahnuje toliko sadnega drevja po senožetih radi ljube zanikrnosti _ — tedaj ni nobene škode. Nameravana cesta bo za tuk. kraje velike vrednosti. Če bi tudi kdo zgubil nekaj sveta, bo cesta to zgubo v kratkem času zacelila. Iz hribov. — C. kr. glavarstvo tolminsko naročilo je z okrožnico 15. aprila t. 1. štev. 4190 vsem županstvom tolminskega glavarstva, ravno tako šolskim vodstvom, da poduče ljudstvo in šolsko mladež, kako kvarljiv je hrošč. Bilo je te zverjadi res veliko. Dobro je uplivalo opominjanje na šolsko mladino in od- rnščene, da hrošča ubijejo itd. — Kako se pa lepo sliši, da nekateri redijo in vzdržujejo nekega moralnega hrošča v Gorici, kateri se no prikaže vsako tretje ali četrto loto, ampak vsak teden! Za listje se boj6 — kaj bo pa s sadom?! Ali res že velja izraz: Ceterum censeo za — celo Goriško? Možje, kateri imate čuvali nad javno moralo, ali spile, ali hočete spati, mižati!? Kaj, ali se bojite enega kričača v gosposki suknji Gosposke ulice?! Razumniki in vsi ki šlejete k pravi inteligenci, vzdramite se; ne pustite več teptati v tla — lepe slovenščine. Neki A. G—k*) lahko vzame patent na — mažarski in italijanski „Fluchlexicon“. Upali je, da ne dobi konkurenta izven — v Kobaridu (?) — Pa r&di novice slišite! Evo Vam jedno: Pri nas danes dežuje. Čakaj! Kupovali so po nekod hrošče na mernike — in glej spak ! Kaj se zgodi: goriški hrošč se je spajal — z rujavimi t. j. nosili so hrošče zavite v — „Sočo‘\ Pa naj reče kdo da ne: gliha vkup štriha! Z Bogom! *) An Globuzdnjak, ali res? Cesta od Podbrdu čez Petrovo-brdo. — Zgradbo te ceste je izročilo železniško ministerstvo tvrdki Rizzani-Venier. Ta cesta bode dolga 14 kilom. končana mora biti do konec tega leta in stala bode okolo 700.000 kron. Ta cesta se dela samo zaradi tega, ker jo potrebna za dovažanje materijala pri gradnji predora in sploh proge Boh. železnice. Hranilnica in posojilnica v Cerknem je imela v mesecu maj u t. 1. prometa 56.01535 K; prejete hranilne vloge 26.669 33 K; izplačane hran. vloge 10.625 01 K; dana posojila 5.400'— K; Vrnjenih posojil 1.940— K. »Ljudska opekarna v Biljah" vpisano društvo z omejenim poroštvom bo imela dno 23. t. m. ob 8. uri predp. v društveni hiši izvanreden občni zbor z dnevnim redom: 1. premembadruštvenih pravil; 2. volitev ravnateljstva; 3. volitev nadzorstva; 4. volitev razsodišča; 5. razni predlogi. Vogcrslii učitelj Blaž Sedevčič dalje nori. Pred kratkim je zmerjal otroke, ki nosijo svetinjice okolu vratu rekoč, da naj jih vržejo proč, ker da so zaznamovani kot psički. Koliko časa bo pristojna oblast te lepe reči še' trpela? Pogreb Ivane Kodre v Branici 1. junija je bil sijajen radi ogromne vde-ležbe, kar je pričalo, kako je bila ta iz-gledna žona spoštovana od vsih, ki so jo poznali. G. kurat M. V. je imel na pokopališču na objokane sorodnike in znance nagovor, v kterem jih je tolažil ter naglašal čednosti te vzorne zakonske žene in krščanske matere ter sam ginjen je kazal tolažljivo tje gori kviško v nebo, ter naj bi nam vsem dal Bog, da bi vsi tako živeli, da bi se vsi nekoč neločljivo snidli nad zvezdami! Tudi domači pevci so peli lepe ginljive žalostinke R. I. P. V Štanjelu je 3. t. m. udarila strela v strelovod zvonika. V zvoniku je bilo več otrok razne starosti, ki so zvonili pod oblake. Dva otroka sta bila omamljena do nezavesti, ki stu se pa kmalu zavedla vsled pomoči sosedov. — Tu je še vedno neumestna navada, da cerkovnik zvoni po cele ure proti nevihti. Zadostovalo bi le znamenje dati z zvonom, naj ljudstvo moli. V Pliskavici je v pondeljek pop. padel iz čresnje Jože Kosič in sicer tako nesrečno, da je na licu mesta ostal mrtev, četudi je padel prav nizko in na njivo, mogoče ga je zadel mrtvoud. — Ta mož je bil v občini eden zmed tistih, kateri mislijo, da so nedelje in prazniki le za popivanje in zapravljanje. Mož je bil tudi pretečeno nedeljo močno pijan, in v takem stanu je prebil marsikatero noč v kakem jarku. Vendar tudi v cerkev je rad prišel, pa tudi rad ušel, če je slišal kaj, kar ni njemu ugajalo. Tako je letos ob delitvi velikonočnih listkov naš č. g. vikar med drugim priporočal možem posvečevanje nedelj in praznikov ter jih svaril pred pijančevanjem in brezpotrebnim zapravljanjem. Seveda tu je Povletov Jože zapustil cerkev ter odšel najbrže v krčmo, kamor se mu je mudilo. — Nagle in neprevi-dene smrti, reši nas o Gospod! Nabrežlnska jama. — Komisija iz Trsta je te dni preiskovala jamo pri Nabrežini, ki so jo šele nedavno našli. Njeno dno je 3540 m nad morsko gladino, njen gorenji vhod pa 149 03 m vi- soko. Dolga je čez 350 m. V njo so pride pri gostilni Nemčevi skozi vodnjak, ki je globok 24 m. Značaj je isti, kakor sploh pri kraških jamah. Pravijo, da je to jamo izglodala voda, ki pride spodaj na dan pri Devinu. Odbor morskega kopališča v Gradežu je v svoji seji 31. maja sklenil brezplačno sprejeli za letošnjo kopališčno dobo in sicer 29 otrok iz mesta Gorice; 14 iz goriške okolice; 17 iz gradiščanskega glavarstva; 7 iz tolminskega glavarstva in 4 iz sežanskega. Vseh otrok, ki pridejo letos v Gradež, bode nad 250 in sicer z Goriškega 81, z Niže Avstrijskega 86, iz Štajerske 51, s Kranjskega 21 in 16 plačujočih. Kopelj začne kakor jo bilo že naznanjeno 2. julija. Iz Kastavščim* pri Voloskem 5 jun. (Izv. dop.) — Dr. Krstič z deklo v zapor gnan. — V noči med 3. in 4. t. m. so orožniki prijeli ter v ječo na Volovskem ulaknili znanega podkupljenega odpadnika dr. Krstiča, razupitega urednika v lahonsko-irredentovskem smislu pišoče „Prave Naše Sloge11, pa njegovo deklo. Obdolžen je z deklo zločina detomora, učinjenega s tem, da sta novorojenega otroka sesekala na kose in ga potem vrgla v stranišče. To je strašno, kam dovede človeka odpadništvo od prave vere in narodnosti! V ta brezen pa dovedejo prej ali slej dosledno izpeljani nauki „liberalizma“, iz katerega se jo naravno izcimila socijalna demokracija s svojim geslom „o prosti ljubezni"! — To bo hud udarec za njegovo itak malo protihrvatsko stranko! Res „božji mlini meljejo počasi, počasi, pa zlo drobno1*, pravi kršanski pregovor! — Takšnim ljudem zločincem pravijo tod po Hrvatskem sploh „lopovi“, s katero besedo bije Vaša „Soča“ proti neljubim jej nasprotnikom, čeravno gotovo ne ve za njen pravcati pomen. Ta beseda je tudi mažarska, ter izhaja iz glagola: „lopni“ = krasti. Lopov je torej tat ali tudi oderuh ljudstva, kakoršni se nahajajo le pri liberalni stranki, kakor to javna dejstva pričajo; to ime torej pri-stuje le pristašem liber, stranke, ki ima v sebi sebične oderuhe; a naša stranka, ki sloni na kršč. načelih, podpira zadružništvo, ki služi v občni blagor narodov. ,.Lopov11 pomeni slednjič v hrvaščini ne le tatu in oderuha ali „gra-beža-sliskavca“, ampak tudi sleparja. Ta beseda „lopov“ je vzeta iz mažarskega: „lop6“, ki je enacega pomena. — Sploh pomeni ta beseda zanikarneža-brezznačajnega in vsemu hudemu vdanega človeka. — Naj neslovenski list „Soča“ rajše na se obrača to „častno ime“, katerega pomena dosihmal gotovo ni prav umela, sicer bi ne mahala z njim tako radodarno od raznih požrtvovalnih domoljubih, kterim ni ona vredna niti jermenov od čevljev odvezati! — Ta brezoblastna presojevalka življenja in djanja viših stanov je v resnici viditi prav otročje-smešna, ker meni v svoji borniranosti, da je nekak »nedosegljiv občni veleum11, pred katerim bi se moralo vse klanjati! Pri-hodni rodovi pa bodo jo drugače sodili in obsodili. Židovski zdravnik pobegnil iz Trsta. — Sodna oblast je zapričela preiskavo proti Židu, zdravniku dr. Je-surum v Trstu, ker je na sumu, da je zagrešil gnjusen čin naprain nekemu 15-letnemu dečku, ki je bil prišel k njemu po zdravniški svet. Ker je žid že pobegnil iz Trsta, ne da bi se vedelo kam, je pač verjetno, da je sum opravičen. — Vedno lepše. Grozna toea in huda ura. — Nad pivško dolino se je vzdignila huda ura, ki je grozovito divjala preko vasi Harije, Zaliče, Soze, Sobonj", Starad, Studeno Goro, Pavlico, Račiče in Brdo, kjer je padala toča, nekatera debelejša nego orehi, tako, da ni bilo več možno brez nevarnosti za življenje ostati na planem in so ljudje bežali kamorkoli na varno. Saj je je padlo na nekaterih mestih toliko, da bi se bilo napolnilo z njo 10 do 12 pletenih vozov. Pod udarci padajoče toče so se lomile veje, debele kakor iz-prehodne palice. Z malimi izjemami v Račicah in Staradu so v ostalih navedenih krajih vsi poljski pridelki in vse sadje, edini vir dohodkov .popolnoma uničen! Nekaterim večim posestnikom je škode, ki se ceni nad tisoče gld. Škodo cenijo na 200.000 kron. Nemirni rogati pasažerji. — Na progi južne železnice med Loko in Zidanim mostom se je vozilo te dni v jednem „kupeju“ več — volov. II kratu je prišlo med njimi nekaj „navskriž,‘, vsled česar so se za hudo spoprijeli. Navstal je tak hrup in ropof v vagonu, da je bil strojevodja na odprti progi prisiljen ustaviti vlak, kajti nevarnost je bila, ker se je vlak nahajal baš ob Savi, da voli, ki so zlomili in vrgli že steno vagona na lir, poskakajo v vodo in utonejo. Prihitevši železniški uslužbenci so vole vkrolili in ogradili razbit vagon s koli. Podpore. — Poljedelsko ministerstvo je določilo letos znesek 520.000 K da se ga vporabi za uničenje trtne uši in 400.000 K za obnovljenje vinogradov. Male dnevnice v čast presvetemu Srcu Jezusovemu ki jih je potrdila sv. apostolska stolica z odlokom sv. zbora za obrede z dne 26. feb. 1.1901, izšle so ravnokar v „Katol. Tiskarni1* v Ljubljani. Priporočamo to nabožno knjižico našemu ljudstvu. Vspeli davka na žganje. — Dne 1. septembra je bil uveden novi davek na žganje. Dotični zakon določa, da se ieden del dohodkov od davka na žganje razdeli na dežele in sicer se je določilo, da se razdeli vsaj 19.2 milijonov kron na leto. Provizorični obračun za čas od 1. septembra do 31. decembra 1901 je sedaj gotov. Mesto 6'4 milij. kron se razdeli med dežele 7,957.178 K 42 v., v katero svoto pa je vštet tudi dohodek iz naknadnega davka od žganja, ki je bil do 1. septembra 1901 davka prost. Ta dohodek pa znaša 2,232.200 K 68. Od imenovane svote dobi Kranjska 360.086 K 20 v., Štajerska 372.992 K 74 v., Koroška 240.370 K 45 v., Istra 25.598 K 24 v., Goriška 25.765 K 34 v., in Trst 37.390 K 78 v. Nov Wolfov greh? — Iz „Hlasa Naroda11 posnemamo sledeče: O binkoštih so odkrili v Novem Jičinu Nemci spomenik cesarja Jožefa II. Kot slavnostni govornik bi bil imel govorili Wolf. Ta je obljubil, potem pa odpovedal ter poslal samo brzojavko. Nemci zdaj pripovedujejo, da se je V7olf najbrže zbal priti. V Novem Jičinu je baje „počaslil“ neko „vzhodno-nemško“ deklico s svojim prevročim nagnjenjem. Pravijo torej, da se je najbrže zbal njenih sorodnikov, ki bi bili slavnostnemu govorniku, ko bi bil slavil „nemŠko zvestobo11, lahko postali neprijetni. Dvajset let minister. — Dne 5. t. m. je obhajal skupni finančni minister in upravitelj Bosne-Hercegovine Kal- 1 a y dvajsetletnico svojega ministrovanja. O tej priliki so mu prišli častitat mnogi prijatelji in korporacije. Zopet nov vulkan. — Iz Lapaza v Argentiniji se poroča, da je v okraju Choico izbruhnil vulkan, ki je bil že dolgo časa mrtev. Izbruh je uničil dve vasi, pri čemer je izgubilo življenje 75 oseb. Vulkan bruha dalje. Poroča se tudi o novih izbruhih v srednji Ameriki in v Alaski; v veliki nevarnosti je tudi orjaško mesto New York v Ameriki. Geologi so namreč zapazili 60 kilometrov nad mestom in pa na spodnjem delu reke Hudson vulkanične sledove — V bližnjem gorovju se je na več krajih razpočila zemljii, iz razpoklin silijo plini in dim. Med prebivalstvom mesta vlada velik strah, začeli so se že izseljevati. Nenavadno vreme zadnjih tednov jo v zvezi z dogodki v jedru zemlje. Gospodarski nauki. — (Krč pri konjih.) Ako je krč pri konjihv nogi nevaren,pojasnuje ta odgovor v »Kmetovalcu1: Krč nastane, če je krvni tok v žilah do-vodnicah oviran, vsled česar se dovod-nice razširijo. Pii konju se to rado pripeti na dovodnicah okoli piščali in na biclju. Med drugimi vzroki more biti velika utrujenost, ali če je konj napačno podkovan. Posledica krčastih žil je različna; dostikrat ni zlih posledic, včasih se pa vnamejo dovodnice, tvorijo se gno-ječe bule, ali začno živali nevarno krvaveti. Krčavih žil ni dosti zdraviti ter je v gotovih slučajih pomagati z gumijevimi obvezami. Najbolje je konjeve noge vsak dan drgniti (masirati) ter jih mazati s fluidom ali sploh s kakim žganjem. Kadar krč konja napade na potu, je skušati, dvignjeno nogo na tla pritisniti, da konj zopet nanjo stopi, in jo med tem dobro drgniti. (Kdaj je odstavljati žrebeta?) Kakorhitro začno žrebeta jemati seno ali travo in pokažejo željo po čvrsti hrani, morajo dobivati po malo ovsa (v prvem času najbolje strtega in tudi drobnega sena). Kolikor bolj rase žrebe in kolikor več siasti kažo, mu jo ra/.moro dajali tudi voč ovsu, in siner v določili po 2 '/* do H /.v/, zraven |>a -(.) k tj sena. Čeprav starejšo /rclu* uživa slamo, korenje \|d., mu vendar ne smemo dajali nič manj ov«a. vsaj v prvem lelu ne. C!e žrebe y.e med sesanjem dobiva primerni) množino ovsa, se vedno bolj odvaja mn lerinega mleka in si steni od lavljnnje močno olajša. Oves, ki ga že, /.goda| dajemo mladi živali, jo tudi krepi. 1’opra-vici pravimo: ,.Oves daje kostem trdnost, mišicam in kitam pa moč". Na vprašanje, koliko časa naj žrelio sesa, so da odgovoriti le v obče, in sicer takole: Če je žrebe močno in je med sesanjem dobivalo primerne postranske brano, si v IH do 15 lednih opomore toliko, da nm smemo popolnoma odtegnili materino mleko; če pa je žrebe slabotno, naj pa dalje sesa, seveda če daljše sesanje ne oslabi preveč kobile. Vsekakor pa je treba skrbeli, da odstavljeno žrebe no pesa. (le bi bilo treba, moramo polog sena in ovsa dajati vsak dan še po f) do G litrov kravjega mleka, svežega, kakor ga namolzemo. Zalo se pa tudi priporoča da žrebeta že med sesanjem vadimo na kravjo mleko. j^rctoi; Jvon, klobučar in gostilničar v Scmoniiki ulici, imabogalo zalogo raznovrslnib klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi y. jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako folidne. l oii|>is;im | n »sesi m k prodni;) vino po (•rinili lil o, A* A* .-SA. AAŽ | Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Donava testa št. IS v IMjalovi liiši v pritličju vzprejema zavarovanju vsakovrstnih poslopij, promic-nin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjenik^ „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani44 je edina slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod lako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. m~ ROJAKI! Zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu! rn »©S#®####®*#®#®®®#®®®####«®®®®®®®®®®®®®®#®*#*##1*#*1*##1#®#1*®1 jo. ^ stiskalnice za vino in za oljke so naše stiskalnice „TIEI*,KULKS“, najnovejšega in izvrstnega sestava s strojem za dvostroki in trajni priti-sok; zajamčena naj veča uporabnost, vtiča od vseh d r ugi li stiskalnic. Najbolje samodelujoče škropilnice za trle patentirane „SYPHONIA“ katere delujejo same, ne da jih je treba goniti. Mlini za grozdje, sadje in oljke. Robkalnice i. mnstilom za grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja, kakor tudi za vse pridelke rastlinske, živinske in rudne. Stiskalnice zn seno. slamo ild. na roko. Mlaiiluicna. pSe-nico, čistilnico, rcSctalnicc, mcčknlnice za krmo. ročni mlini za žito v raznih velikostih in vsi drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejšega, izbornega, istinitega pripoznano nujholjega in odlikovanega sestava PH. MAYFARTH in dr. c. In kr. izključno privilegovane tvornire gospodarskih lu vi.lurnkili strojev na Dunaju, II, TiiboiMiraHso Ar. 71. odlikovani v vseh državah sveta z 150 zlatimi, »rebrnimi in častnimi kolajnami. Ilustrovanl ceniki z mnogimi pohvalnimi pismi frnnko. Ra/prodajalci se Ujejj povhud, kjer so nismo zastopani. — Čuvaj »e ponarejanja. ff Največja trgovina krojnega blaga $! „Krojaška zadruga“ Dorica — Gosposka ulica štev. ? — Gorica Priporoča se v to stroko spadajočo kakovosti blaga zn bližajočo si* letno dobo, kakor: volne, perkal, satin, batist, zepliir svile, svile zn prati, Volile de Lani e, Temi is, Oksforil, piipie luknjasti. Možka stik it a po vsaki reni v veliki izberi. Nadalje ima bogato zalogo preprog, pregrinjal, zaves, blaga za niobilje, platna, Chiflona, ruskega platna, Kneippovega platna, lilačevine, volnenih odej, kovtrov, srajc, bombaževin, žepnih rut itd. Gospodo opozarja na izborno perilo, katero se razprodaja 15% pod ceno, dokler jo še zaloge. Pod perilo spada sledeče: bole srajce z barvanimi oprsniki, ovratniki, zapestnice, nogavice, srajce za hribolazce itd. Vse po najnižjih in stalnih cenah! Na željo se razpošiljajo uzorci poštnine prosti. a h^e^a t i listke! Največja trgovina z /elezjcm Konjedie & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II. Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orod a dob rezprimerno nizkih cenah. Edina zaloga stavbenih nositeljev v Go.McI. Pocinkana aica aa vinograde po jako znižanih cenah! Pozor! lliilO kft'0110 nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najino nove amerikanske blagajne, da .je kupil pri naju za 100 kron blaga. L_J fl h o ' N O 'Ti °{ .K o 1 P .0 p 1 p ?oc oQo o n 085 p0° “oOOo o o o Z°/i O O O c o°°cc o 9° O Kot dobrota za Vtako družino sc Izkazuje uporaba 00 c..p^ bcoooQ °o°o OOoO0 00° ° c oo c°o C O O qC oooo q 00U0.°-2 O O O Kathreiner-Kneippove sladne Kave. Nobena skrbna gospodinja 3aTie se ne pomišlja zdravo pijačo uvesti to ootfc o‘o°oe!si O°o°ok%r 956 Najbclj prlporočna primes in najboljše nadomestilo za zrnate kavo Kathrelner-Kneippova sladna kava se dobiva pristna samo v izvirnih zavojčkih z varstveno znamko župnik Knelpp« in Imenom = Kathreiner. O O^ooo ?OnOQo0oQo°Q Q 0(?0oao°8(^>ooo o d°oo