St« *■— 5o leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 3'— V LrfUfolj&ili« Čctftck IcbfUclfjs. 192S« Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 43 K. Letno 576 Iv Inozemstvo: Mesečno 68 K. Letno 610 K. Oglasi: enostoipna mm vrsla za enkrat 2-80 lv, večkrat popust. JUGOSLAt knjii n/ca pav#a/n, fr*nk<,. ■ i ■mmiiMliiiiiiiimr Urednf§fv»t W3lfmra ttlica 1 /L Telefon 3R8 Uprava: k Marijin trg & Telefon & Ih ^ m®* m Kokcpisi ae no vračaj®. Vprašanjem je priloJčiii mamk« aa otfsov«'. Upravna države. PODODBOR ZA UPRAVNO RAZDELITEV BO ZAHTEVAL PODALJŠANJE STAVLJENEGA MU ROKA. Beograd, 15. febr. (Izv.) Podo-Jbur *a upravno razdelitev države te kun-fal razpravo zakona o oblastni in ®rezki samoupravi in je danes prešel v pretres Zakona o splošni upravi. Ker ima odbor stavljen rok, da mora končati svoje delo do 18. t. m , lir* zakon* ski predlog odstopil narodni skupsri-ni v nadaljnjo razpravo. Dotlej p:, bo pododbor nadaljeval svoje delt' o upravni razdelitvi države na oblasti. Ako se ta rok ne bo podil j šal; dokler skupščina ne konča debate o teli dveh žakonskih načrtih v podrobnostih, bo pododbor odstopil načrt zskor.i o upravni razdelitvi države plenum narodne skupščine. Ker se ie delo pododbora raztegnilo zaradi tiskanja teh zakonskih predlogov, bo pododbor naj. brže zahteval od narodne skupščine, naj podaljša stavljeni mu rok. Inozemski krsdlei ga Juioslavilo. POLEG ANGLEŽEV SO PONUDILI POSOJILO TUDI ŠVICARSKI KAPITALISTL za mm ni Beograd, 15. februarja. (Tzv.1 Fi-®*nčni minister dr. Kumanndi je lzde-** Pogoje za posojilo, ki ga je lugo-“Javiji ponudil Bolton na Angleškem. “Olton bi imel priti kakor se doznava, ‘e dni v Beograd, njegovo potovanje Pa se je za nekaj časa odgodilo, dokler *°nčnoveljavni pogoji naie vlade ne “°do sprejeti na merodajnem mest'J v odonu. -t- Medtem je naša drsava «obila še eno ponudbo za podojile, namreč od nekega sindikata švicarskih bank, ki je pripravljen posoditi Tugo-.slaviji 50 milijonov švicarskih frankov, kar odgovarja po povprečnem tečaju znesku 750 milijonov dinarjev. Finančni minister proučuje to zadnjo ponudbo in je poslal švicarskemu sindikatu pogoje, pod katerimi bi se dalo razpravljati o podrobnostih lega posojila. Strela reških fašistov psrei m®®' slovansko volsko. ATENTATOR NA ZANELLO ARETIRAN. Reka, 15, februarja. (Izv.) V nori nedelje na ponedeljek 'e reska pobija aretirala napadalca na predsednika Zanello, kateremu so omogočili karabinjerji, da je takoj po atentatu Pobegnil. Napadalec je eden voditeljev reških fašistov. Zaradi tega so fašisti včeraj priredili kazensko ekspedicijo Proti reškim redarjem kot maščevanje ** to aretacijo. Zagreb, 15, febr. (Izv.) Z Reke javljajo, da fašisti danes niso pod-vzell nikakih napadov, najbrže zaradi tega, ker se bojijo intervencije jugoslovanske vojske. Pojutrišnjem se sestanejo delegati' reške jugoslo-venske stranke v bližini demarkacijske črte z delegati z Reke, da razpravljajo o razmerah na Reki. Podeljevan?® štipendij in podpor vseuttlilkim dijakom. LJUBLJANSKI DIJAKI ZOPET ZAPOSTAVLJENI ZA 50 %. Beograd, 15. februarja. (Izv.) D?.-a»inje »Službene Novinec objavljajo pravilnik o podeljevanju štipendij in podpor za stanovanje in hrano vse-Uciliškim dijakom. Po členu pravilnika morejo dobivati štipendiie samo r«dni slušatelji, katerih starši ne plačujejo letno nad 30 dinarjev neposrednega davka. Podpore morejo dobivati •amo oni dijaki, ki so z odličnim ali *elo dobrim uspehom imturirali in ki redno polagajo predpisane izpite z najmanj zelo dobrim uspehom. Večina štipendij znaša po 200 dinar,ev mesečno. Na univerzah v Zagreba in Subotici znašajo podpore po 2oj dinarjev, r Ljubljani pa po 100 dinarjev mesečno. Ministrstvo prosvete bo ob.a-vilo seznam onih dijakov, katerim so se dovolile štipendije in p >dpu:c, da se omogoči redna kontrola podel eva-nja. Dijakinje I. in II. semestra na pravnih in medicinskih fakultetah ne morejo dobivati ne štipendij in tudi ne podpor. Washigton, 15. februarja. (Izv.) V Madrasu se je položaj Angleže/ ta-«0 poslabšal, da je bila angleška ^lada Primorana, oborožiti vse Evrooejee in J>h staviti v službo kot izredne policiste. London, 15. febr. (Izv.) Ministrski Predsednik Lloyd George je izjavil tekom debate v angleški poslanski zbornici glede dogodkov v Indiji, da bo mirovna pogodba s Turčijo g rtovo ugodno vplivala na položaj v Indiji. . London, 15. febr. (Izv.) V angleški poslanski zbornici je bil 2 248 gla- Nemiri v Indiji. sovom odklonjen predlog generala Tovvnshenda, ki je angleško upravo označil kot odgovorno za agitacijo in nemire v Indiji. KABINET VVIRTH OSTANE. Berlin, 15. febr. (Izv.) Na današnji seji državnega zbora je bila kabinetu dr. VVirtha izrečena zaupnica. Za predlog je glasovalo 220, proti pa 185 poslancev. 16 poslancev se je vzdrževalo glasovanja. Ljubljana, 15. febr. Jutri, četrtek dne 16. t. m. se vrši parastos za pokojnim kraljem Petrom I. Osvoboditeljem, in sicer ob 10. v stolnici in evangeljski cerkvi, ob 11. pa v pravoslavni kapeli vojašnice vojvode Mišica. Dopoldne bodo državni in občinski uradi zaprti. Delo bo do* poldne povsod počivalo. SARAJEVSKI JAVNI NAME. ŠCENCI NOČEJO POSLUŠATI VLADNIH FRAZ. Sarajevo, 15. febr. (Izv.) V nedeljo se je vršil v Sarajevem shod javnih nameščencev zaradi izbolišanja bednega stanja. Predložena je bita tudi resolucija, ki jo pa zborovalci niso hoteli sprejeti, ker je preblaga. 7ato se je izvolil odbor štirih ostM), ki naj resolucijo predela in sestavi v s‘rožji obliki. Na zborovanju je vstal tudi poslanec dr. Nikola'Mandič, ki ga pa zborovalci niso pustili govoriti, kci je po njihovem mnenju prešel na agitacijsko polje. Tudi nekaieri radikalni in muslimanski poslanci s j hoteli govoriti; ker tudi njih zborovalci tns-o hoteli poslušati in niso mogli priti do besede, so zapustili shod. PRIBIČEVIČ KONTRA PRIBI-ČEVIC. Beograd, 15. febr. (Izv.) V parlamentarnih krogih se mnogo govori o nastopu poslanca Milana Pribiče-viča, ki se je zadnje čase začel približevati zemljoradnikom. V opozl-cijonalnih krogih mislijo, da Je poslanec Milan Pribičevič začel izpre-minjati svojo taktiko zaradi tega, ker obsoja politiko ministra Svetozarja Pribičeviča. DEMOKRATI ZA ZVIŠANJE MI* NISTRSKIH IN ZNIŽANJE DU* HOVNIŽKIH PLAC. Beograd, 15. februarja. (Izv) Demokratski poslanec dr. Saoerov je na včerajšnji razpravi finančnega odbora o plačah rnuiistrorn glasoval za povišanje ministrskih dnevnic m za ».nižanje plač duhovništvu. Proti teinu je protestiral poslanec Klekl v imenu Jugoslovenskega kluba ut opozarjal na bedno gmotno stanje katoliškega duhovništva. OTVORITEV RIMSKE KONFERENCE. — JUGOSLAVIJA NI ZASTOPANA. Rim, 15. febr. (Izv.) Rimska konferenca je bila danes ob štirih pop. zopet otvorjena. Zastopane so vse nasledstvene države razen Jugoslavije. Današnja seja je imela le formalen značaj. Prihodnja seja bo v torek. Na dnevnem redu so finančna vprašanja. (Kot delegat za to konferenco je od naše strani določen dr. O. Rybar, ki se, po naših informacijah nahaja še v Deogradu, da prejme od vlade direktive za nastopanje v Rimu.) Borzna poroiiSa. Zagreb, 15. febr. Devize: Berlin 155.25 do 156, BukareSta 230—248. Milan 1493 do 1500, London 1345—1345.50, New York (Ček) 0—306, (kabel) 308—303.75, Pariz 2(5C0—2565, Praga 535—589, Švica 6025 do 6035, Dunaj 4.95—5, Budimpešta 47.75 do 4S.75. Valute: Dolarji 304.50—305, avstrijske krone 0—S, carski rrblji 22—28, nnpo-leondori 1160—1190, nemške marke 155 do 155, rumunski leji 8—239. Glasila strank. Uradni list ljubljanske Delniške tiskarne, »Jutroe, se je zaletelo v nas zopet dne 15. februarja, češ da smo glasilo g. Psska, kt nas ve krije nobent avtoriteta, in da smo vsled tega »revolveržurnaU. Če bi hoteli polemizirati po »Jutrovem« načinu, bi odgovorili., da ima ravno-tako lahko privatnik svoje glasilo, kakor ga ima Delniška tiskarna. Pa tega ne bomo storili in bomo vsled tega tudi opustili vprašanje na pristaše demokratske stranke v Sloveniji, kdo izmed njih smatra * Jutro* sa glasilo svojega političnega prepričanja in krije s tem pisavo tega lista. Zato povemo še enkrat, da je »Jugoslavija« neodvisen političen list, M se drži ie četrto leto vsled src je notranje vrednosti in ne vsled kakih vladnih dispozicijskih fondov. Tesa gospodom okoli »Jutras sicer ne. moremo dopovedati, a bomo skušali razložiti, zakaj jim ni mogoče tega dopovedati. Gospodi pri vladnih jaslih ja najbolj sopem neodvisen Ust. To valja sa vse dežele, za nas tam bolj. Kritika političnega glasih nasprotne stranko se lahka ovrže s kratko gesto, češ, dolg čas ji:n je, ker niso na vladi. Z neodvisnim listom to ne gre, kajti ta nima stranke za sabo, ki bi čakala v ozadju, da prevzame vlado. Zato js kritika neodvisnega lista mnogo bolj nevarna od kritike kakega glasila nasprotne politične grupe. To gospodje tudi pri nas ved* prav dobro, zato se pa poslužujejo proti nam argumentov, Id sc jih mi ne bom* posluževali, ker spadajo edino-le v »Jutro*. Kot neodvisen političen list Imamo pravico — pa bres zamere! — litično-strankarske razmere, in smo zahtevali v imenu naroda, da se zadeva razčisti do dna in s tem opere madež s čela našega ljudstva. Zato pa je potreba, da se nastopi sodna pot, kjer si bodo stale stranke egal d i' čgal. Zavoljo tega mora minister Pribičevič — in trdno upamo tudi, da bo — odložiti za ta čas svojo ministrsko čast. Tako smo od začetka vedno kazali na hibe v naši politiki. Teh hib in strankarske korupcije je bilo vedno več, dokler ni vse skupaj kulminiralo; v hrvatskem memorandu in v aleri Pribičevič-Hercigonja. In kaj je delalo »Jutro* ves čas svojega obstanka? 2e v prvi Številki izjavilo, da bo »optimistično«, to se pravi, da bo hvalilo vse ukrepe vlade in denunciralo vsakega, kdor bi si drznil kritično besedo. Te smernice se je držal'o »Jutro« do današnjega dne z izjemo tistega intervala, ko njegovi pristaši niso bili na vladi in »je bila domovina v nevarnosti«, kakor je emiatično začel svoj govor na demokratskem zborovanju v »Unionu« dr. Kukove.'. Vprašamo: kdo je imel prav, mi ali »Jutro«? Ali je delala vlada napake ali ne? In končno: kdo vstvarja nezadovoljne državljane, naše kritike ali delo vlade? Na to nam da odgovor »Jutro* samo z dr.e 15. februarja, ko prizna, da ne obstoja samo hrvatski problem, ampak tudi slovenski, dalmatinski, muslimanski itd. itd. Torej problemov je vsak dan več in so vsak dan bolj komplicirani. V čem pa potem obstoji plod vladnega dela, ki mu poje »Jutro« slavo že leto in dan? Pa menda vendar ne v ustvarjanju vedno novih problemov in nereševanju starih! Gospoda, pokažite sadove svojega vladanja, in hvalili vas bomo! Danes pa tega ne moremo, ker smo odkritosrčni napram sebi samim in napratn narodu. To je zadnji resni odgovor, ki ga damo »Jutra« m njegove insinuacije. Beograd, 13. febr. Rad! praznikov ni bilo flams na borzi nobenlii zaključkov. Cirili, 15. febr. (Izv.) Eerlln 2.57, New York 512, London 22.37, Pariz 44.35, Milan 25.05, Praga 9.72, BudimpeSta 0.78, Zagreb 1.70, Bukarežta 0, Varšava 0.15, Dunaj 0.17, avstrijske krene 0.09. Praga, 15. febr. (Izv.) Berlin 25.25, Rim-Milan 255, Pam 453.60, London 229.25, New York 52.25, Curlh 1028, avstrijske krone 0.76, Dunai 0.76. * Dunaj, 15. febr. (Izv.) Devize: Zagreb 2073—2077, Beograd 8290—8310, Berlin 3247—3253, BudimpeSta 99*.30—1001.50, EukareSta 0, London 27.990-^8.010, Mila« 30.990—31.010, Nev York 6423—6427, Pftrls 55.480—55.520, Prata 12.097—12.103, Sofij* 4370—4380, Curih 124.775—124.825. Valute: ameriški dolar 6298—6302. bolgarski levt 4170—4180. nemške marke 0, angleški funti 27.490—27.510, francoski franki 55.080 d* 55.120, italijanske lire 30.390 do 30.410, dinarji tisočaki 8240—8260, rumunski leji 4895—4905, švicarski franki 122.775 d« 122.825, češkoslovaške krone 12.047 d« 12.053. j. iki Nadaljevanje javne seje, dne 15. febr. 1922. v. Točno ob 5. url otvorj župan dr. L. penč sejo. , Občinski svet. Ogrin (SLS) se prito* •uje proti poročevalcu »Slov. Naroda«, ki ®Inononia potvorja resnicq In podtika po-rocevalcem neresnico. Poročilo upravnega odbora mestne elektrarne, vodovoda in plinarne. p. Poročevatec obč. svet. Orehek (SLS), tok, , u na' se zviža cena električnemu . in sicer za razsvetljavo od SO v na hektovatski uri, pri motorjih (in-ieU, , . od 5°—68 vinarjev in pri cestni arih?!?10' oc* na 40 vinarjev, kar bi dalo ki hi 0 *'500.000 ki on poviška dohodkov, pre se Porabil za delilo kritje zvišanih cen Hslmu in kritje povišanja prejemkov šek , se ie uprl obč. sv. ing. Turn- ka ‘0,|ko. da se zvišanje električnega tori k?. ?,otoric ne more dovoliti v taki me-zadpti u tem Povišanjem bili občutno pri-• Predlaga, naj se predlog motorie „ da nai ve!ia povišek za sko^Jn n s.° na 60 vinarjev na hektovat-3o ~ redjog z modifikacijo, predlagano 1 urnšku. je bi! sprejet. višanj? tarlh električne cestne železnice. I.f>0 n('V(ll' voznih kart od kron °bf Obenem se bo na predlog k°v*na knmiS,®tn?aria (SIS) sestala stro- kniiuJ IV7 svet- ki bo presle- 0 ia faktični položaj el ek- , trične družbe, ki vedno tarna o slabem finančnem stanju. Obč. svetnik Rupnik (NSS) je prsdlog toplo priooročal, ne radi tega, da bo po-magano kapitalistični družbi, ampak v prvi vrsti radi tega, da se omogoči zvišanje plač električnim uslužbencem, ki se danes Jako slabo plačani. J DS onemogočajo socljalno delo večine. Predlogu, da »e dovoli najetje posojila v znesku 12,000.000 K pri mestni hranilnici v svrho zidanja tronadstropne hiše na Vodnikovem trgu za uradne prostore mestne elektrarne in vodovoda se je z vso silo uprl obč. svet. dr. Triller (JDS), ki je opozarjal na slabo finančno stanje mestne občine in na nerentabiliteto takih poslopij. Izjavlja v Imenu kluba, da se bo klub pp-služil vseh sredstev, da onemogoči sprejet* je tega predloga. (Obč. svet. Rupnik: Beograd!) Dr. Triller: Ni potrebno, imamo tu pokrajinsko vlado. Obč. svet. Rupnik (NSS) ugovarja dr. Trillerjevem utemeljevanju o nerentabilno-sti takih investicij. Opozarja, da je prejšnji občinski svet dovolil 20,000.000 K za tlakovanje cest, k! po njegovem mnenju tudi ni rentabilno. (Obč. svet. Turka vsled te konstatacije bele ušesa in mrmrajoč zapusti dvorano.) Izjavlja, da bo odločno glasoval za predlog in sploh za vsak predlog, ki se bo nanašal na zidanje hiš, ker se bo s tem ublažila stanovanjska kriza. Opozarja, da ni občina upravičena gledati na rentabilnost zidanja, ampak na socijalno potrebo zidanja. Sprejem predloga tudi za to toplo priporoča, ker se bo v tem poslopju nastanila tudi l;udska kuhinja približno 2000 rev* nih ljudi. Čudi se neumestni srožnji obč. svet. dr. Trillerja, ki hoče s silo preprečiti zidanje te velevažne zgradbe. H koncu povdarja, da JDSarskega postopanja ne bo sodila občinska večina — ampak sodilo ga bo ljubljansko prebivalstvo. Tudi obč.- svet. Turnšek poje pesem o nerejitabilnost! in je proti zidavi. Obč. svet dr. Stanovnik kon-statira, da mestna občina ni trgovec, ki sleda, kuj nese in kaj ne nese. Občina mo. ra predvsem gledat!,,kaj je koristno. Vprašuje, če je bil rentabilen Mote! Tivoli, k! ga je zida! bivši občinski svet Ker bo z zgradbo pomazano tudi gasil, in reševalnemu ljubil, društvu, priporoča predlog. Obč. svet. Kralj (soc. dem.) konstatlra, da bi ona JDS, ki je danes proti zgradbi radi previsokih , stroškov, lahko to storila že davno z prav majhnimi stroški. Proti kcncu debate Je nastopil proti predlogu i tudi obč. svet. Frelih (JDS), ki je skušal na demagoški način preprečiti zidanje zgradbe. Dr. Stanovnik: »Vi ne govorite odkritosrčno, povejte raje, kar mislite!«) Obč. klub JDS cncmosočl glasovanje s tem, da se odstrani. Zato jih župan dr. Perič kaznuje z 20 kronami globe radi predčasnega odstranjenja iz dvorane. Predlog se ie odložil na prihodnjo sejo. Po ponovnem vstopu JDS v dvorano nastane hrup. Člani koalicije očitajo JDS cbč. svetnikom nelojalnost. Obč. svet. Turk: »Ml zastopamo obrtnike.« (Klici: Kapitaliste.) Prošnji F. Muleča in inž. Kocha za napeljavo vodovoda v novozgrajene vile na cesti ur Rožnik se ne ugodi. Vodovod za liradcckesa vas. Za napeljavo tega vodovoda se dovoli kredit 800.000 kron; tudi proti tej koristni napravi so glasovali obč. svet. JDS. Poročilo ravnateljstva mestne plinarne se Je vzelo z odobravanjem na »nanje. Na predlog olič. svet. Rupnika se sklene priporočiti ravnateljstvu plinarna vp rabo angleškega premoga, ker trboveljski škodi napravam. (Tu se je zgodilo čudo, da s» Je tudi dr. Trir.r (JDS) enkrat strinjal 1 Rupnikom.) Samostojni »redlor obč. svet. Treliha glede odmere vodaiine pri novih stavbah se odstopi inž. Ciuhi, da napravi rov pra* vilnik v smislu predloga. Poročilo obrtnega odseka. Za popolni nedeljski počitek v trgovskih cbratih za celo Ljubljano se je izrekel ves obč. svet. Za preuredbo mestne klavnice ter napravo hladilnice se Je dovolil najero posojila do 30,000.000 K. Za 13. litrov vina. Obč. svet. Jeglič (SLS) poroča o prizivu tovarnarja Reicha, v katerem se ja pritožil na dohodarstveni urad, ker se mu je pobralo trošai .no za 436 litrov vina, kakor je glasila svobodnica In ne za toliko litrov, kolikor je bilo v sodu. Priziv je bil sogalsno odklonjen. (Veselost med obč. svetniki, ko javi obč. svet. Jeglič, da se je pobralo preveč trošarine za celih 15 litrov vina.) Pri slučajnostih stavi obč. svet. Tavčar (NSS) vprašanje na župana: da ii mu je «iano, da se stavba na Prulah zida vkliub hudi zimi in da je tako zidanje škodljivo, ker materijal zmrzne in je potem stavba slaba. Priporoča, da se podjetniku »ada!J-no zidanje prepove In da se nastalo event škodo pripiše na podjetnika. Obč. svet. Kralj (soc. dem.) vprašuje župana, kdo da je dovolil zvišanje cene mleku na 10 kron. 2uoan dr. Perič pojasnjuje, da Je to samolastna podražitev in da ne more mestna občina proti tej podražitvi ničesar ukreniti, ker ji J« centralna! vlada v tem oziru vzela vso kompetenco. Ob po! osmih zaključi župan dr. !**r!C sejo. Po odmoru 5 minut »e nadaljuje tajna seja. Iz lajne seje. Dr. Mavrici] Ras se Imenuje mestnim zdravstvenim svetnikom v VIII. čin. razr.: dr. Jcrnei Demšar, višji mestni zdravnik »e pomakne v VII. čin. razr.: dr. Tone Jamar se imenuje mestnim zdravnikom; Ivan Hiter se imenule kontrolorjem Mestne hranilnice} Oton .teruc se imenuje tajnikom Mestne hranilnice: Jože Omahen se uvrsti v I kat. niL teh. uslužbencev; mag. slugam Ivana Suhadobniku, Ivana Pavlincu, Josipu Je• zovšeku. Josipa Jontesa. Ka-nlu Kresal«„ Ignacija Pclca in Ivanu Kavčiča se všteje]« vsa dosedaj doslužena leta in sc Jih uvršti v višjo plačilno stopnjo; JakGajSek se skalno namtst! v lil. kategoriji tehničnih uslužbencev; rač. revldent Rihard Svetlič se pomakne v Vil. čin. — ed: Jssip Ku* natter se inientfe nadc V.ja!om v IX. čin. razr.; dr. Ivan t.etnar se imenuje mag. tajnikom v V 1 . čin. razr.: Josipu Haferlu so podeli našlo" pisarniškega ravnatelja; Matija Miklavčič se imenuje pis. asistentom v XJ čin. razi. Dagcdki na Reki. Dogodki na Reki v teh dneh so flam zopet jasno predi »čili, v kakem podrejenem položaju se nahajamo v Primorju. Zanella si je baje hotel urediti svojo policijo; da bi bil jemal Hrvate v službo in to celo v pretežni meri, kdo bo to verjel! Saj vemo, da ni Zanella nič manj Italijan, kakor so drugi njegovi vročekrvnojši rojaki, le da je on mož, ki zraven svojega naci-jonalncga čustva tudi misli in računa, Od česa Reka more in od česa ne more živeti. Ta prevdarek ga žene na pametnejšo pot v svrho, da doseže z Jugoslovani sporazum, ki naj zopet od-’ pre Reki možnost trgovanja in prometnega posredovanja. Da je Italiji zastoj vsega gospodarskega življenja v Primorju všeč, o tem ni potrebno zgubljati besedi. Zato noče izvršiti vseh določb rapallske pogodbe, ne mara zapustiti ti e'joga pasu okupiranega ozemlja, Ter noče iti t našega Sušaka. Ako bi mi Po tolikih težavah mogli napo.- le j vendarle razpolagali s pristanišči v neposredni bližini Reke, tedaj bi se motala Reka porpeniti z nami v resnejšem t mn, nego So ga imeli dosedanji pommiki Ako bi se nam s.aviii nesprejemljivi pogoji, bi se mogli odločiti za energično izhodilo nor saj bi si mogli prilagoditi sosedne popolnoma sv oje luke. Ravno tega odločilnega razgovora pa Italija ne mara, njej j« po godu, da provizorij traja čim dalje, ker v njem pridobiva ona, ne mi. Zato imajo nastopi fašistov *n Reki prav isti značaj, kakor ga je intel ves D ’ Annuncijev aranžma. Vse to je bilo pri nas ’e neštetokrat zapisano. Ali prav zaradi lega, ker je bilo že tako velikokrat povedano, je postalo že vsakdanje in — nihče se takorekoč več ne vznemirja nad tem. Mi imamo druge važnejše zadeve, imamo Radičeve ' ter e m spomenice, ki so za našo narodno bodočnost neprimerno večje važnosti, nego razmerje do Italije. Tako se vračamo nazaj na ono stanje, ki je značilno vsem primitivne jšim državam. Neukročeni v razpaljeuein, divjem domačem prepiru pozabljam, da |c i.&ša vnanjepolitična situacija še vedno vse prej nego ugodna. Težišče državne politike prehaja na notranie homatije m to v negativnem zntisiu; posledica lega mora biti, da se bo slabšal naš zunanji položaj. Italija bo prva, ki bo porabila in izrabila to priliko in njeni fašisti bodo pač lahko oucir.ogo-'a'i konsolidacijo razmer na lčeki, dokler bo šlo Rimu v račun. Ali res ni mogoče, da bi se iz zgodovine, ki nam sili ravno za ta primer toliko nesrečnih vzgledov, kaj pametnega naučili! Balg.aisla šarila. Ni več tako fakor je bilo v veli kih dneh vstajenja srbskih kmetskih mas. Takrat je da in 1 pravec srbski politiki srbski narod, široke ljudske plasti po vaseh in na polju. Interesi širokih ljudskih mas s > narekovati politiko voditeljem. Danes po ujodinjcnju vodi politiko belgras-t.i čuršiia — telgrajski trgovski svet m poleg nje bela roka. Nekdaj so odločevale široke mase, danes odi'čtije ma'l:u t klika. Dve veliki zgod »vinski gibanji jc doživel srbski narod in obe sta bili revolucionarnega značaja. Prvo je bilo v titanskem stoletnem b nu srbskega kmeta - tlačana proti turškim begom, proti turškemu fevdalizmu Ta boj sc je končal z zmago, z gospodarskim osvobojencem. Nastala je samostojna srbska kmetska država. Toda prišel je etiopski kajiitali-zem. Preko Avstrije si je krčil pot v Srbijo. In tu jc našel po srbskih mestih in vaseh plast ljudi, ki jc imela iste interese in ki jc bila opora abso- lutističnega režima Obrenovičev Kakor išče današnji režim oporo za svoje zločine v reakcijonarni Franciji, tako so takrat iskali Obrcuoviči opore pri Avstriji — evropskem aendur-ju. Prodali so se avstrijskim oblastnikom in vkovali Srbijo v suženske verige. Vendar so se dvignile sibske mase v revolucionarnemu boju in pognale Obrenoviče. Prične se boj proti avstrijskemu imperijalizinu. V imperi-jalistični svetovni vojni le razpadla Avstrija in ni jih grozot, ki bi jih ne bile doživele srbske kmetske in delavne mase. Ena tretjina naroda je poginila na frontah, v Albaniji,, v ujetništvu, doma. Najboljši leže v zemlji. In med njimi tudi eden — morda jih je bilo več — ali za tega vemo, kei žive ptiče, ki ga je človeško klanje tako potrlo, da je stopil živ kakor je bil ob belem dnevu iz jarka, se postavil na rob kot tarča nasprotnikovi krogih. Prifrčala je svinčenka in ga podrli. Izmučene so široke ma->e, razvaline so ostale in revščina med narodom. Malo število pa jih je bilo, ki niso trpeli in ne krvaveli po trontah, ki so šli po svetu, ki so trgovali :n špekulirali. Bogati denarja so se vrnili razni bankirji, trgovci, sarafi in drugi špekulanti. Prišli so v Beograd, v j oli-tično prestolico države, ki ie razširila svoje meje na široko in na daleč in dosega skoro velikost Italije. Brzo so se napolnili magacini in iz r> mane trgovine, in z brezobzirno odločnostio jc pričela belgrajska čarsija uveli iv- 1 jati svoje interese v novi državi. Njen upliv se je predvsem javljal v valutni in trgovinski politiki. Tzman3 krone m izoznice, to se je uredilo z vidika interesov čaršije, ki je v kratkem času silno obogatela in pridobila stveda na politični moči. Carsija ie brezobzirno sebična in ozkosrčna, ona pot ta le Srbijo in njena politična orijenta-cija je velikosrbska 'tnperijaU stična. Ko je čaršija utrdila svoj gospodarski položaj, je šlo njeno stremljenje predvsem za tem, da koncentriia celo življenje v Beogradu, da se tam koncentrira vse. Velikosrbska orijen-tacija je ustvarila projekt centralistične birokratične države, kjer bo ostal Beograd dominanten, če ne za zmiraj, pa saj za toliko časa, da v svoti zaostalosti doseže in prehiti Zagreb. Centralistični državni ustroj naj zadrži razvoj v mnogo naprednejših pre-čanskih pokrajinah vsaj toliko časa, da doseže Beograd to stopo io, če že ni mogoče, da bi Beograd obvladal celo državo in da bi srbsko plctne nadvla-'dalo ostala plemena. Tnteres belgmj-ske čaršije je ustvaril vidovdansko centralistično ustavo, njen interes vzdržuje absolutizem in nepomirlji-vost napram zahtevam Hrvatov. Značilna je pri tem zlasti ideologija glasila belgrajske čaršije, gospodarskega dnevnika »Trgovinski Glasnik«, ki sta mu narodno edmstvo in strogi centralizem absolutno identična pojma. Belgrajsko čaršijo vodi cista interesna ideologija, ki se pan s siino razvitim nacijonali trnom. Ali je mogoče, da bi čaršija trajno mogla držati v rokah vso oblast i Preslabotna je številno in matcrijelno. Dokaz: kriza centralizma, Vi se kaže ravno v teh dneh, ko je zopet na dnevnem redu hrvaški problem. Haska opoiie Ja. K opoziciji Je prištevati danes vse ruske politične stranke razen boljševiške, ki je na vladi. Vsa ta opozicija se nahaja v neizprosnem nasprotstvu do vladajočega režima v Rusiji, stremeč po njega odstranitvi. Zato so mnogi pričakovali, da se bedo opczicijonalne struje združile, če ne v eno skupino, pa vsaj nekatere sorodnejše v večje zveze. To se ni zgodilo-in tudi ni pričako- vati, da bi se zgodilo v bodoče. Kajti revolucijonarna doba pozna le cepljenje in ločitev duhov, ne pa združevanja. Taka doba traja za Rusijo še vedno. Politične stranke, katerih voditelji so raztepeni po Evropi, smatrajo, da bo mogoče uveljaviti lastne programe, kadar nastopi v domovini konec boljševi-škega gospostva. Za ta čas se ne mara nobena stranka kompromitirati s paktiranjem z drugimi. Desničarske stranke dolže krivde na bolj-ševiški nesreči, ki je zadela Rusijo, ne le boljševiške voditelje, marveč tudi vse levičarske stranke, katerih nastop v prvih mesecih revolucije je omogočil zmago skrajne levice. Nasprotno pa se levičarske skupine ne marajo vezati s konservativnej-šimi desno orijentiranimi krogi, ker upajo, da bodo na ta način potegnili za seboj široke ruske množice, ki bodo prej ali slej razočarane zapustile zastavo komunistov. Te dni, koncem januarja je imel v Berlinu velik političen govor bivši voditelj ruske socijalno - revolu-cijonarne stranke, Cernov, ki je bil za Kerenskega minister in pozneje predsednik konstituante, ki so jo boljševikl z vojaško silo razgnali. Cernov pričakuje, da bo nastopil v Rusiji preobrat in padec boljševi-škega režima kot posledica novega lcanitalističnega sistema, ki se je začel uvajati v najnovejši dobi. Ta bo pognal v nezadovoljnost tako ono inteligenco, ki danes služi sovjetom, kakor tudi delavstvo, ki se bo čutilo po boljševizmu prevarano. Kajti rapram novemu kapitalizmu bo delavstvo mnogo bolj brez meči, kakor je bilo napram staremu, od katerega je mislilo, da je osvobojeno za vedno. Strokovnih organizacij nima več delavstvo, postale so organ države. Štrajkati ne bo mogoče, ker ni fondov, od enega podjetnika k drugemu ni mogoče iti, ker obstojajo državni trusti; časopisja in zborovanj ne bo. Tako dela po naziramu Černova nova sovjetska gospodarska politika kot najboljša propaganda v mestih zoper lastno moč. In padec boljševiškega gospostva morejo izbojevati le mesta, kmetski stan za to nikakor ni usposobljen, to spoznava sam Cernov, dasi se je ravno njegova stranka opirala na kmetski sloj. Cernov je naziranja, da padec boljševištva ne bo imel za posicdico splošne anarhije in moritve. Nasprotno, ta strašna preizkušnja v trnljenju in nesreči bo v vseh oživila veliko težnjo po delu In ustvarjanju. Ravno to voljo do dela in ustvarjanja pripravljati in krepiti, smatra Cernov za glavno nalogo svoje stranke. Stranka, ki Je obsojena na brezdelje v emigraciji in ki je zavrgla vsaj za enkrat aktivno revolucijo-narno delo, navsezadnje ne more delati drugega. V koliko pa je pravilna gorenja presoja položaja, o tem si doslej tudi najboljši strokovnjaki niso na jasnem. Politične vesti. X Okoli memoranduma hrvat- skega bloka. Z takozvanim memorandumom hrvatskega bloka se je zadnji dni pečalo časopisje cele države. Večina je na bedastočo odgovorila s še večjo bedastočo in je napačni korak hrvatskega bloka našel v tem pisanju enakovredno ne-umevanje političnega položaja. Tako beogradski časopisi »Politika«, »Balkan«, »Vreme« in »Beogradski dnevnik« naravnost kar tekmujejo, kdo bo objavil v tem vprašanju večje bedarije. Z lahkoto sprejemajo misel delitve države, groze in kriče, da bodo izvedli amputacije, pri čemur bodo oni držali v rokah kirur-gičnl nož in urejevali nove meje. — Nato gosoodje očividno niso pomislili, da bi v tem slučaju držal v rokah nož najbrže vse kdo drugi, kot pa Srbi. Prijetno zato preseftetil pametno pisanje beogradskega lista »Videlo«, ki celo vprašanje premo-triva trezno in dela za žalostni korak hrvatskega bloka prav tako odgovorno vlado, kot hrvatskl blok sam. Med drugimi piavi: »Da so tega koraka krive naše vladne stranke, o tem smo prepričani že iz enostavnega razloga, da podpiše vse one argumente, katere so iznesli predstavniki hrvatskega bloka proti beogradski vladi, tudi vsak Srb, ki ni radikal ali demokrat. Prav gotovo so vse te argumente iznesli v svojih polemikah srbski opozicijo-nalci še pred ujedinjenjem s Hrvati in pred osnovanjem hrvatskega bloka. Kakor radikali proti nam Srbom stalno naglašajo kot svojo zaslugo osvobojcnje Srbije, tako predbacu-jejo tudi Hrvatom, pa ne samo v svojem imenu, temveč, samovoljno v imenu celega srbskega naroda ob vsaki priliki, kjer treba in kjer ni treba, kako da so jih osvobodili, precenjujoči pri tem svoje zasluge in podcenjujoči moralno vrednost hrvatskega naroda. In kakor jim mi Srbi nikakor ne štejemo v zaslugo, da so osvobodili Srbijo, ki je obsto- jala že pred njemi, ravno tako jim tudi Hrvati ne priznavajo naslova »osvobodilci«. V tem pretiravanju se posebno odlikujejo poedini njihovi listi, ki so bolj sistematično de lali za naše razcepljenje, kot vsi zunanji sovražniki našega narodnega edinstva.« Sporazum med Srbi in Hrvati se ne bo dosegel niti s psovanjem in grožnjami niti ga ne bo izvedla kaka gnila diplomacija. — Iskren sporazum se bo dosegel šele tedaj, če bosta obedve strani šle pravo pot. X Mala antanta In genovska konferenca. Beogradska »Tribuna« poroča; Po informacijah iz političnih krogov se te dni češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš povrne v Prago, ki ima nalogo, da se v Parizu in Londonu informira o vsem, kar se tiče genovske konference. Po njegovem povratku se sestanejo delegati in strokovnjaki male antante, najbrže že 18. t. m., in sicer v Beogradu, da se sporazumejo o skupni taktiki na tej konferenci. V diplomatskih krogih velike antante polagajo veliko važnost na zadržanje male antante na genovski kon-serenco, tembolj, ker bo mala antanta nastopala složno, dočim se med državami velike antante opaža nezadovoljnost in velika naprot-ja. Zaradi tega je verjetno, da bo samo ona stranka na tej konferenci imela glavno besedo, kateri uspe, da pridobi malo antanto za svoj načrt. Ni dvoma, da je v češkoslovaških političnih krogih zadnje dni dobila premoč takozvana angleška orientacija v politiki, kar se da tudi razbrati iz značilnih izjav in pisave listov, ki so blizu Šmeralu in Švehli. Držanje naše vlade je zelo nejasno in neodločno. Na noto naše vlade, ki je zaprosila pojasnil glede genovske konference, doslej še ni nobenega odgovora in zato se Jugoslavija še ni priglasila za udeležbo na tej konferenci. Zlasti 'je naša vlada neodločna v stališču, ki naj ga za- vzame napram Rusiji, dočim bo češkoslovaška republika brepogojno nastopala v tem pogledu popolnoma slovansko. Naši državniki še vedno kolebajo rred angleškim in francoskim stališčem. V Beogradu je zelo veliko ruskih emigrantov, večinoma sami rcakcionarci, ki so začeli intenzivneje delovati in razširjati vpliv, ki ga imajo v nekaterih beo-gradskili višjih krogih. Tako se da tolmačiti kolebanje naših državnikov glede stališča napram Rusiji. X Otvoritev nemško - poljske konference. V torek popoldne je bila otvorjena nemško - poljska konferenca. X Upniki Rusije zahtevajo, da sovjetska vlada prizna ruske dolgove. Konferenca inozemskih upnikov Rusije, ki zboruje v Parizu, Je soglasno sprejela resolucijo, kjer zahteva spomenica, da poda sovjetska Rusija potrebna jamstva, še preden se prepusti h konferenci v Genovi. Vsebina te resolucije se sporoči vsem državam, ki se udeleže mednarodne konference v Genovi. X Posrečen atentat na finskega notranjega ministra. V torek popoldne je nekdo oddal štiri strele Iz revolverja na ministra notranjih stvari viteza Rilavuordija, ko je pred svojim stanovanjem stopil Iz avtomobila. Minister je umrl na transportu v bolnico za zadobljenl-mi ranami. Atentatorja so prijeli. X I( nemirom v Egiptu. Angleški vrhovni komisar za Egipt je Imel z angleško vlado več konferenc, ki so dovedle do zbližanja obojestranskih naziranj. Vrhovni komisar je naklonjen Sarvart paši. To pomenja, da se angleški protektorat zamenja z ustavno vlado. Časopisni slasovi. »Jutro* piše v zadevi hrvaškega memoranduma, da se blokaši na celi črti umikajo, izbegavajo lavno mnenje in ne priznajo, da je memorandum namenjen genovski konferenci. Memorandum pa obstoja. Najžalostneje pri tem je pa, da so slavni voditelji tudi to pot pokazali vso svojci strahopetnost. Korajžni so le iz zasede. Blokaškim politikom bi bilo edino svetovati, da gredo v parlament, kjer jim bo za vsako zdravo misel in delo cel narod dolžen hvale. V »Slovencu* piše profesor Murko o obupni bedi slovenskega dijaštva v PragL Dljaštvo je v vedno večjih skrbeh za svoj obstanek. Mnogi dijaki so primorani zapustiti Prago, celo mediclnci poslednjih let in drugi kandidati, ki stoje pred izpiti, mnogi se hočejo preseliti v Krakovo, Varšavo ali v Avstrijo in Nemčijo, kar pa v sredi semestra tudi ne kaže, ako je sploh na mestu. Državne podpore so malenkostne vslcd padanja naše valute in so krivična razdeljene. Tako ne more iti dalje, Podpi* ranje slovenskega dijaštva se mora znova organizirati. »Naprej* piše o tajni diplomaciji. V zgodovini vidimo, kako na zvit način sa skušali razni diplomati zakriti svoje lopovščine. Za vzgled navaja severno Ameriko* kjer se je zasužnjilo brezpravno domače prebivalstvo. Države Severne Amerike so se borile za svobodo sužnjev, a so obenem zasužnjile 40 milijonov industrijskih delavcev, ki so izročeni na milost kapitalizmu. Ated vojno je tajna diplomacija igrala veliko vlogo in z lažjo varala zapeljano ljudstvo ter povzročila največje gorje. »Novi čas« piše v svojem uvodniku o varčevanju. Beograjska vlada na enem koncu predpisuje največje varčevanje celo pri stvareh, ki so neobhedno potrebne, dočim se na drugi strani razmetuje z milijoni. Naša vlada zahteva samo za marec in april 76 milijonov dinarjev kot lastni fond, iz katerega sme zajemati brez vsake kontrole in ne da bi o tem morala polagati javnosti račune. Od proračuna za bolnice se je odtrgalo 2,800.000 din., kljub pretresljivi bedi v bolnicah. Pri ministrskih plačah se ne misli na nikako štedenje, akoravno se razmečejo neopravičeno ogromne vsote. Podpirajte družbo sv. Cirila in .Metoda. £& Prus »Conclav* Bilo je leta Gospodovega 1269, ko so se zbrali kardinali v italijanskem mestecu Viterbu in sc zaprli v škofijski palači k velitvi naslednika umrlemu papežu Klementu IV. Volitve so trajale že celih 17 mesecev, toda kardinali se nikakor niso mogli zediniti in so sc hoteli razili ter prepustiti cerkev medvladju. Takrat pa jc nastopil Iv. Bonaventura in prijel stvar z druge strani. Na Bonavcnturin nasvet so namreč viterbski meščani zaprli z zunanje strani škofijsko poslopje in sklenili, da ne bodo izpustili kardinalov toliko časa, dokler ne bo izvoljen papež. Toda sveti Kolegij je bil trmast in sc ni udal — tako so ie vlekle volitve celi dve leti. Pa tudi viterbski meščani so pokazali prav tako resno svojo voljo. Ko jc eden zaprtih kardinalov dejal, da sc sv. Duh toliko časa ne bo spustil ne nanj ne na nobenega visokega ujetnika, dokler bo stala streha na škofijskih dvorih so meščani šli in razkrili palačo, toda sv. Duh ni hotel pa ni hotel priti niti po pdstranitvi te ovire, Takrat pa je bilo pa Viterbcem špasa dovolj. Sklenili so, da bodo kardinale ugnali z lakoto. Določili so jim samo toliko hrane, kolikor je treba, da človek gladu ne umre. In to je pomagalo. Naenkrat je bil izvoljen Gregor X. (1271), ki mu je bila prva skrb, da uvede predpise za bodeče konklave. Kar je tudi stoiU. IV« sinfenčni kerrert pod vodstvom prof. K. 3eraja. V ponedeljek, dne 13. februarja se je vršil toli pričakovani sinfomčni koncert Orkestralnega društva. V ospredju sti stali Berliozova Fantastična sin foni ja iti Sukova Meditacija ni slaročeški koral »Sv. Vaclav« Ce pomislimo, da spadajo Rcrli.vove skladbe med najtežavnejše orkestralne umetnine in da je v Ljubljani samonikla orkestralna glasba šele v povojih, tedaj moramo priznati, da je vodja Orkestralnega društva In njagcv dirigent zaslužil s tem koncertom veliko pohvalo. Za Berliozov j Fata-stično sinfonijo se je v celem porabilo baje 2 skupni vaji. Radi tega se ni čudili, ako ja skladnost med dirigen- tom in kompliciranimi nastopi orkestra na gotovh mestih izostala. Teda celokupen utis teh mog' črnih sanj strasti in ljubezni utrjuje zavest razveseljivega napredovanja tudi pri Orkestralnemu društvu. Seznamek doslej izvajanih kladb kaže na ogromno delo, ki ga je to društvo in njen umetniški vodja doslej izvršilo na polju slovenske orkestralne glasbe. l’ri takih velikih koncertnih tačkah se mora na žalost ugotoviti, da se razteza njihov neposredni vpliv na kri g sodelujočih glasbenikov in na nekaj glasbeno interesiranega občinstva. Ostalo občinstvo pa je gotovo še nedozorelo, da bi moglo ob prvem poslušanju zajeti ali vsaj r.ekoliko dojeti globoke glasbenoumetuiske vsebine, kot jih nudi Fantastična sinfoni--ja. 2e ob neki drugi priliki smo nnic-mel, da bi orkestralni koncerti predpostavljali predavanja s ternaticn.ini analizami in z zgodovinskimi razlagami, ki bi primerno pripra/ni »betnstvo na take glasbene dogodke. 7ato je povprečni učinek nedvomno bi! medel. Še danes, ko se nahajamo v objemu ekstravagantnh orkestralnih partitur sodobnih komponistov, delujejo posamezni odstavki Berliozove sinfoni>e z bohotnimi barvami in z -Irskimi domisleki. ki frapirajo, Ce preložimo t« skladbe za sto let nazaj, dobimo približno sliko revolucionarnosti, ki jo je izzval Berlioz v tedanjem glasbenem svetu. Tuji svetovni orkestri rabijo za študij skladbe, kakor je Berliozova 20, 30 vaj, Ako pa jo v Ljubljani uspemo z 2 ali 3 vajami pripraviti, je to znamenje izredne dobi e volje, ljubezni do glasbe in velikih sposobnosti Orkestralnega društva, orkestra narodnega gledališča in godbenikov Dravske divizijske muzike, ki bi se dale še stopnjevati, Kakor rečeno je učinek tega koncerta v prvi vrsti notranji, pri sodelujočih članih, nato na tudi v organizaciji Orkestralnega društva in javnih sinfoničnih koncertov, ker se ž njimi utrjuje potreba enega in drugega v zavesti širše javn isti. Najboljše je bila podana Sukova Meditacija na staročeški koral. Skladba se giblje v mehkem čutenja sanjavosti in vizionarnosti pri v htevala po več žrtev na dap. Sele, ko se ie uredila začasna bolnica v šolskem poslopju ter so se raztreseni bolniki tu izolirali, se je bolezen omejila ter je tudi v kratkem popolnoma prenehala. Takrat so uvideli merodajni činltelji, kako velika dobrota je bolnica za naš kraj ter so sklenili, da hočejo tukaj čimpreje napraviti stalno bolnico. Od tistega časa je minulo pol leta, a nihče se ne zmeni za uresničenje omenjenega sklepa. To je grajevredna nebrižnost, ki lahko povzroči veliko zlo. Ali se hoče morebiti čakati dotlej, da bodo nalezljive bolezni v najlepšem cvetju? Potem bo seveda treba zopet poseči po šolskem poslopju ter bo prišlo do tega, da se bo moral šolski pouk prekiniti, kakor se je to zgodilo lansko leto. Cernu se ta važna zadeva zavlačuje, ko se da vendar tako lahko in ugodno izvršiti? Baš za nastanjenje bolnice imamo tu jako primerno poslopje. Treba je le dobre volje, to poslopje za dotični namen dobiti. To vendar ni pošteno, da mora radi nebrižno-sti nekaternikov trpeti naše ubogo ljudstvo. Merodajni činitelji bi se morali tudi zavzemati za to, da dobimo semkaj zdravnika. Kaj ni čud m, da se dopušča, da biva okrajni zdravnik v 1 uro od tu oddaljenem kraju, ko bi v tej svoji lastnosti pač moral stanovati na sedežu oblasti, kakor je to povsod drugod. Tudi bi se moralo skrbeti, da dobi naš okraj lekarno, da nam ne bo treba hoditi po zdravila v oddaljene kraje, za kar se rabi celi dan. Zdravje je najboljše blago na svetu, ki si ga hočemo po možnosti tudi ohraniti. Zahtevati smemo, da 2drastvene oblasti vse store, kar je v tem oziru v naš prid. — Pri tej priliki naj bode tudi omenjeno stanovanjsko vprašan;e v Prevaljah. Nihče se ne briga za to, da bi se preskrbeli potrebni primerni prostori za urade, zlasti 2a sodišče ter dostojna stanovanja za mnogobrojne uradnike in_ učitelje. Radi pomanjkanja stanovanj morajo nekateri uradniki stanovati v gostilnah ter nekateri celo ločeni živeti od svoje družine. Tudi temu nedostatku bi se dalo z lahkoto od-pomočl, ako bi se s tehtnimi razi-gi vplivalo na državo, da bi nekatera poslopja, ki so last tukajšnlega premogovnika, preuredila v pisarne. Potem bi se prostori, v katerih se sedaj nahajajo posamezni uradi, Gospodarstvo. + Skrčitev dela na CehoslovaSkem. Čehoslovaški izvo2 se nahaja radi porasta češke valute v krizi, kar poV* zroča ustavitev obrata v nekaterih podjetjih. Največje metalurgično podjetje v Plznu je ustavilo že več svojih oddelkov, predvsem se je v tovarni za lokomotive skrčil obrat iti ravno tako v delavnicah za stroje. Livarne delajo samo 4 dni v tednu. -J- Stanje naše državne Narodne banke SHS. Po izkazi z dne 23. januarja je bilo v prom. za 4.593,927.180 dinarjev. Število novčanic se je od 15. do 22. januarja zmanjšalo in sicer i* 48,838.095 dinarjev. Kovinska podlaga je narastla od 15. do 22. januarja za 3.6 milijona na 401,192.872 dinarjev« -j- Uvoz strojev v Italijo. Do 30, oktobra 1923 je za nove in ie obstoječe tovarne v Italiji uvoz strojev io gradbenega materijala, ki se do sedaj niso izdelovali v Italiji, prost carine, ravno tako je carine prost uvoz mate* rijalov za upeljavo novih industrijskih podjetij. -f- Prodaja oljnatih sodov. V pi* sami inženirskega odelenja Dravsk« divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 10. marca t. I. ob 8. uri zjutraj ustmena licitacija 24 lesenih sodov od avtomobilnega olja. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesen* -f- Prepoved uvoza v Grčijo. V zadnjem kraljevskem dekretu, ki regulira uvoz in izvoz Grške, se je prepovedalo uvažati najfinejšo pšenično: moko. + Prodaja lesa. Kr. direkcija šuma v Vinkovcih bo prodala dne 6. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne dražbenitu potom hrastov in drug les na panju. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani i®* teresentom na vpogled. -j- Za poljedelstvo na Ruskem so se vsled gladu začeli vsi sloji intenzivno brigati. Po vseh gubernijah se zbira in deli semenjsko žito. Mužiki ie pripravljajo svoja polja. Komunisti ln sindikati mobilizirajo svoje najboljše elemente za agrarno propagando. Kmetijski strokovni listi se izdeljujejo brezplačno v velikih množinah med kmetovalce. Poljedelsko poverjeništvo pripravlja 300 kmetijskih tečajev po 15 dni do 3 mesecev za 40.9 na upravo našega lista, 269 STANOVANJE obstoječe iz dveh sob s pritiklinami v sredini mesta, se takoj zamenja z enakim (tudi večjim ali manjšim), na periferiji ali tudi v kakem drugem delu mesta. Blagohotna ponudbe pod »Stanovanje št. 267« nn upravo lista, 267 ŽEPNE URE, predzljske in stenske, popravlja naisolld-neje tvrdka F. Čuden v Prešernovi ul. I, IZPRAŠAN STROJNIK ki bi znal osnažlti NVolfovo Konpound lo-komobilo, se proti dobri nagradi takoj sprejme za dobo 14 dni. Naslov v upravi lista. 259 la petrolej bencin 720130 bencin 740145 plinovo olje (za Diesel-motorje) raf. strojno olje vseh viskositet, cyiindrovo olje in la tovotmast nudi po nojnižjih tenih cenah ]. MPHOHKO D.Z0.Z. Centrala: Maribor. Podružnico: Ptuj. : Zastopstvo: 9. KREBSU, CELJE. : manufakturne stroke, obenem mora biti dober reditelj (aran-geur) izložb. Natančnejša pojasnila daješ F&AN30 MA3EI2 Maribor, Glavni trs« Potrti g-loboke žalosti nuinanjamo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem pretresujočo vest, da je naš preljubi soprog-, prisrčno ljubljeni in nad vse dober oče, tast, brat, stric in stari oče, gospod FRAN HHRGOUTH Sprejemališče: Šelenbursova uKca štev. 4. Podružnice: Maribor, Zagreb, Kočevje, Novo mesto. posestnik In kolar v Hočah danes 13. februarja 7922 ob en četrt na 5. uro, v starosti 62 let, izdihnil svojo preblag-o dušo. Pogreb preclraoeg-a, nepozabnega pokojnika se vrši v sredo ob 10. uri dopoldan v Hočah. Sv. maše zadušnice se bodo darovale na dan pogreba v Hočah. Hoče, dne 14. februarja 1922. Marija Hergouth, žena. — Rezika Verdnik roj. Herg^uth, Fran Hergoutli, Mrrica Fon r. Her