CENA 1500 LIR 0,77 € iviv iv. n o viglas. it NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SREDNJA EVROPA MED POLITIKO IN KULTURO Spet se prav v teh dneh veliko govori in piše o Srednji Evropi (ali Mittelevropi), kije sicer kot pojem že dolgo prisotna v našem prostoru. Za to sta predvsem razlog dve večji manifestaciji oz. zborovanji. Ena je politično srečanje Srednjeevropske pobude, ki ima svoj sedež prav v Trstu in ki ga sestavlja okoli 20 držav. V glavnem mestu naše dežele prav v teh dneh poteka tudi vrh te zveze, katerega se udeležujejo številni predsedniki držav 9 JI HL <> 2 * ' 1 10 LET SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO IGO GRUDEN pod pokroviteljstvom in v sodelovanju s TRŽAŠKO POKRAJINO, OBČINO DEVIN-NABREŽINA, KRAŠKO GORSKO SKUPNOSTJO, ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, SLOVENSKO PROSVETO, SKUPNIM PODPORNIM SKLADOM SKGZ IN SSO <§> ZADRUZNA KRAŠKA BANKA “KAMEN...” X. razstava kamnitih izdelkov in skulptur od petka, 23. novembra, do nedelje, 9. decembra 2001 ODPRTJE RAZSTAVE bo 23. novembra ob 18. uri. URNIK: delavniki od 17. do 20. ure, prazniki od 15. do 20. ure Kamnarska hiša "Igo Gruden", Nabrežina center 158 ZAVESTNO IN ENOTNO PRED NOVIMI IZZIVI ERIKA JAZBAR Dne 4. decembra 1998 je bil za pokrajinskega tajnika SSk potrjen Aleš Figelj. Pred pokrajinskim kongresom, ki bo v petek, 23. novembra, ob 20.30 na strankinem sedežu in s katerim mu steče mandat, smo ga vprašali za obračun triletja, v katerem je odgovarjal za omenjeno funkcijo, in to v delikatnem obdobju, ki smo ga kot skupnost doživeli. Kako gledaš na današnjo politično stvarnost na Goriškemi1 Slovenska narodna skupnost v goriški pokrajini doživlja danes precej nelahko obdobje. Na sekcijskih kongresih in na srečanjih, ki smo jih kot stranka priredili, je prišlo jasno na dan, da se je naša stvarnost močno spremenila, da model, ki je do nedavnega veljal pri političnem udejstvovanju, ni več aktualen, da se je podoba našega volilca precej preoblikovala in da so tudi potrebe naše manjšine v marsičem različne od tistih, ki so veljale do pred nedavnim. Slovenska stranka je kot vsa organizirana struktura naše skupnosti doživela v zadnjih letih pomembne pretrese. Dejstvo, da skupno sooblikujemo v manjšini koalicijo Oljke, je sicer del naše vsakdanjosti, vendar glede zavestnega prepričanja so še nekateri procesi, ki jih gre dopolniti. S političnega vidika pa je glavna sprememba predvsem v tem, da živimo v večinskem volilnem sistemu, kar je močno prikrajšalo našo stranko, ki je izgubila na pogajalski moči pri političnih vprašanjih oz. pri pogajanjih pred volitvami in po njih, ko je dejansko tisti, ki ima za sabo številke, tudi tisti, ki v zadnji instanci prekosi ostale. Kljub temu pa so sekcijski kongresi pokaza li, da je SSk v Gorici živo prisotna in razpolaga z organizacijo, ki ji tudi večje stranke zavidajo... Drži. SSk je priredila sek-cijske kongrese v domala vseh občinah in rajonih, kjer je zgodovinsko prisotna naša narodna skupnost. Kljub temu pa, ponavljam, je setev pogosto nezadostna glede na energijo, ki jo vlagamo v posamezna pogajanja. To je bilo jasno npr. pri zadnjih parlamentarnih in nato pri upravnih volitvah na Goriškem. Predstavniki naše stranke so se udeležili vseh pogajanj, enakopravno, in skoraj vedno so bili edini slovenski predstavniki na sejah. Na koncu pa smo kljub odličnemu kandidatu izpadli iz igre. Fla-drijan Corsi je bil tisti politični predstavnik, ki je najbolj ustrezal parametrom, ki jih je sam Rutelli nakazal za kandidate v okrožjih. Izkušnje v upravnem, političnem in družbenem svetu so bile neizpodbitne, poznavanje širšega obmejnega prostora in Vzhoda, ki bo v nekaj letih postal nadvse aktualen ob vstopu Slovenije v EZ, je bilo odlično. Kljub temu pa je bila njegova kandidatura - sicer enakopravno - na skupni mizi, zaradi majhne številčne teže, ki jo ima naša stranka, pa je bila kvaliteta kandidata relativna. Tudi na upravnih volitvah smo zaenkrat ostali precej nezadovoljni... Podobno se je zgodilo za pokrajinske volitve, ko smo potrdili svetovalca Davida Grino-vera. Ko se je začelo razpravljati okoli odborniških mest, pa se je celotna zadeva zakomplicirala in do imenovanja zaenkrat ni prišlo. Čakamo sicer na razširitev odborništev, ki jo zahtevajo predvsem Levi demokrati za svojega kandidata, in v tem sklopu bi moralo priti tudi do slovenskega odbornika. Predsednik Brandolin zahteva kandidaturo imena, ki bi zastopalo slovensko manjšino, pri SSk pa smo mnenja, da si kot enakopravna politična stranka, ki je aktivno sodelovala pri pogajanjih in pri volilni kampanji in sooblikuje koalicijo Marjetice, zaslužimo politično odlikovanje. Slovenska levica je namreč sekcija italijanskih levičarskih strank in kot taka svoje odbornike že ima. SSk pa smo enakopravna stranka, ki sooblikuje koalicijo sredinskih strank Marjetice. Marjetica se je predstavila tudi v naši pokrajini ter v občini Gorica, kjer nas čakajo pomembni izzivi prihodnje leto. Prihodnje leto bomo obnovili goriško občinsko upravo. Na izziv pa so moramo pripraviti dokaj resno. Tokrat namreč obstaja velika možnost, da bi zmagal predstavnik leve sredine, vendar zmaga ni avtomatična. Treba bo veliko dela med ljudmi, jasen program in dober županski kandidat. Oblika nastopanja - Marjetica, Oljka ali tudi samostojno nastopanje -je še odprto vprašanje, tudi v tem primeru pa je jasno, da se bo SSk odločila za tisto obliko, ki najbolj odgovarja smerni- cam, na katerih slovenska stranka gradi svoje politično delovanje. To sta jasen pristop do naše narodnostne skupnosti ter odprta vizija glede vstopa Slovenije v EZ. Prav čezmejno sodelovanje je tista tema, ki je danes in bo tudi v prihodnjem triletju najbolj aktualna... Gre za epohalno spremembo, na katero dejansko le čakamo in smo nanjo popolnoma nepripravljeni. Desna sredina ima do te teme precej utilitarističen pristop, leva sredina pa je sicer ideološko bolj odprta, dejansko pa precej pasivna. Primarna vloga, ki bi jo morala odigravati naša narodnostna skupnost, pa je le volilna fraza, saj naše manjšine pri čezmejnih odnosih, ki se ne tičejo krajevnih uprav, za katere sami odgovarjamo, dejansko ni. V petek bo stekel pokrajinski,1. in 2. decembra pa deželni kongres. Kaj se obeta za slovensko stranko? Na pokrajinskem kongresu bomo razčlenili današnjo stvarnost na Goriškem in izzive, ki nas čakajo v bližnji prihodnosti. Nemalo pozornosti bomo namenili tudi organizaciji naše stranke, ki deluje na prostovoljni ravni; pogosto je nekoordi-nacija med našimi predstavniki tista pomanjkljivost, ki se najbolj pogosto pojavlja. Našo stranko nadalje nameravamo okrepiti z novimi in mlajšimi silami, saj so le mlajše generacije tiste, ki lahko jamčijo prihodnost SSk. V tem smislu nameravamo vključiti v strankine organe, tudi na najvišji ravni, mlade ter jih primerno pripraviti na politično udejstvovanje ter na upravljanje v izvoljenih organih. Za tajniško mesto ne bom več kandidiral, saj menim, da sem za omenjeno funkcijo odgovarjal že dovolj časa. Pokrajinski svet, ki bo izšel iz kongresa, bomo, kot rečeno, pomladili, na prvi seji tega strankinega telesa pa bomo omenjeno smernico ohranili tudi za pokrajinsko tajništvo. REDNA SEJA OBČINSKE KONZULTE V GORICI DVE AKTUALNI VPRAŠANJI Odbor konzulte je na svoji zadnji seji z zadovoljstvom vzel na znanje, da nekateri občinski uradi uporabljajo slovenščino v pisni obliki v odnosih z občani. Še vedno pa občinska uprava ni poskrbela za ustanovitev urada, ki je predviden v 8. členu zakona št. 38 z dne 23.2.2001 o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Urad je namenjen državljanom, ki se želijo posluževati pravice rabe slovenskega jezika v odnosih z javnimi upravami. O tem vprašanju je kon-zulta že opozorila občinsko upravo s pismom z dne 31. 7. 2001, ki pa ni bilo deležno odgovora. Iz časopisnih in drugih virov smo izvedeli, da namerava poštna uprava ukiniti pevm-ski poštni urad, ki se je pred leti preselil v ul. Torriani 51. Omenjeni urad služi obsežnemu območju severnega dela mesta, kjer živi pretežno slovensko prebivalstvo. Zato je o-sebje v tem uradu vedno obvladovalo slovenski jezik. Zaprtje tega poštnega urada dokazuje neobčutljivost poštne uprave do slovenskega prebivalstva in krši zakon št. 38 z dne 23. 2. 2001, ki v svojem 8. členu specifično priznava slovenski manjšini pravico do rabe slovenščine v odnosih s podjetji, ki opravljajo storitve javne koristi, v čl. 28 pa pravi, da nobenega določila zakona ni možno tolmačiti na način, ki bi slovenski manjšini zagotavljal nižjo raven zaščite od tiste, ki jo že uživa. Iz zgoraj navedenih razlogov pričakujemo, da bo poštna uprava spremenila svoje namere in da bo ohranila urad s slovenskim osebjem. STANDRESKI IGRALCI V DESKLAH Tedenske vaje za postavitev, po dolgi tradiciji vedrih komedij, dramskega teksta z resno vsebino, Bevkovega Kaplana Martina Čedermaca, ne ovirajo članov dramskega odseka PD Štandrež, da se podajajo na krajšo ali daljšo pot, ki jih vodi na gostovanja po raznih krajih tostran in onstran meje z lanskoletno uspešnico, komedijo Namišljeni zdravnik, ali s krajšimi enodejankami. Ti obiski podarjajo gledalcem uro ali dve sproščujočega počutja ob zabavnih vsebinah in prepričljivi igri naših dobrih odrskih znancev. Namišljeni zdravnik v režiji E. Aberška je s svojim žuborečim besedičenjem omrežil tudi gledalce, ki so se v petek, 9. t. m., zbrali v lepi dvorani v Desklah. Na povabilo tamkajšnjega kulturnega društva Svoboda so štandreški ljubiteljski igralci z običajno spretnostjo in homogeno uigranostjo, ki se zaradi pogostnih nastopov krepi, prikazali, kaj se pač zgodi, ko se po naključju pojavi v malce "posebni" družini šarlatan. Tudi na tokratni odrski poti so štandreške izvajalce spremljali njihovi vedno pri- sotni zakulisni delavci, brez katerih bi bila gostovanja zelo težavna, če že ne onemogočena. POKLON S. KOMELU Kulturni dom praznuje letos 20-letnico delovanja. V galeriji bo v torek, 27. t.m., ob 18. uri odprtje razstave Poklon slikarju Silvestru Komelu ob 70-letnici rojstva. S. Komel se je rodil I. 1931 v Rožni dolini. L. 1947 se je v Ljubljani vpisal na šolo za umetno obrt, zaradi bolezni je po tretjem letniku šolanje prekinil. L. 1953 je začel študij na ljubljanski Akademiji, študij je zaključil leta 1958, diplomiral pa leta 1968 pri profesorju Gabrijelu Stupici. Po končanem študiju je bil učitelj likovnega pouka najprej v Mirnu, nato v Šempetru. Z razstavo v Mestni galeriji leta 1971 je postal znan širši javnosti. Sledile so važnejše razstave tako v Jugoslaviji kot v tujini. Bil je član odmevne mednarodne skupine 2XGO. Za svoje delo je prejel dve pomembni nagradi, in sicer Bevkovo leta 1975 in nagrado Prešernovega sklada leta 1981. Nenadno je umrl leta 1983 med pripravo velike retrospektivne razstave, ki mu jo je postavil Goriški muzej na gradu Kromberk. LJUDSKI MISIJON V SOVODENJSKI OBČINI TEDEN DUHOVNE POGLOBITVE Dolga priprava na teden zbranosti, poglabljanja v svet duha od 21. do 28. oktobra, pomeni za vse naše vasi, in sicer za Sovodnje ob Soči, Rupo in Peč, Gabrje ob Vipavi z Rubijami ter Vrh sv. Mihaela nov začetek misijona ali krščanskega oznanjevanja blagovesti. Saj je cilj takega podviga usmerjen v prihodnost. Že način ljudskega misijona je bil drugačen, kot smo ga bili doslej vajeni. Včasih se je namreč poudarjala udeležba pri sv. zakramentih, sv. maši in pri pridigah. Seveda je bistvo tega ostalo in mora ostati. Vendar je danes dobršen del vernikov oddaljen od bogoslužnega prostora in misli po nedavnem misijonskem reku "Reši svojo dušo''. Danes pa se poudarja bolj dolžnost vsakega kristjana pri poslanstvu ohranjevanja v raz-kristjanjenem svetu. Kar je seveda zelo zahtevno. Zaradi tega je najprej živa potreba po iskanju posameznika tam, kjer živi, na domu. Zato smo se najprej zbirali po družinah, kjer je človek osebno bolj nagovorjen. Saj tudi sam posega v pogovor in pove svojo misel, odpre svojo dušo v skupnosti sester in bratov. To naj bi bil tudi eden izmed načinov nadaljevanja misijona. Dobro bi bilo tudi, da bi se lahko občasno zbirali po domovih in po majhnih skupinah. Zakonska skupina se npr. z veseljem že dolgo vrsto let srečuje vsak mesec. Tudi mladi imajo svojo skupino, ki jih usmerja v življenje in zato v posredovanje vere drugim mladim ljudem. To bo zdaj tembolj mogoče po skrbi p. Mirka DJ. Razna predavanja FOTO R DEVETAK oz. srečanja mladih zakoncev in tistih z več leti zakona, so marsikoga ogrela za skupno iskanje reševanja problemov zakona in družine. Tu so bila zanimiva pričevanja mladega zakonskega para iz Slovenije. Izkušeni zdravnik dr. Tone Kunstelj je pa podal izredno bogate napotke za zakonsko in sploh za življenje v današnji družbi. Nepozabna so bila srečanja z otroki, kjer sta jih patra Tine (na sliki desno) in Frančišek (na sliki levo) razvnela za sproščeno petje in veselje. Tehtni so bili nagovori p. Janeza. MPZ Rupa-Peč je pričaral lepoto petja, ki je prisotna misijonarja kar prevzelo. Bolniki in ostareli so doživeli prijetno srečanje s skupno sv. mašo v Rupi. Imeli so tudi priložnost za sv. spoved in prejem sv. bolniškega maziljenja ter kruha življenja. Vse ostale bolnike in ostarele so misijonarji obiskali po domovih, kar jih je ganilo. Vero smo poživili z obi- skom in molitvami na njivah tihega upanja v vstajenje vseh naših ljudi, ki so odšli v večnost. Vsi farani so prejeli vabilo na ljudski misijon. Če se je komu zdelo, da število udeležencev ni doseglo njegovih pričakovanj, je gotovo pokazalo vso problematiko oznanjevanja Božjega kraljestva danes in iskanja poti do drugih, skoraj od hiše do hiše. Pokazal pa se je še nedoživet čut za skupnost ali povezanost za skupna srečanja. Kar pa ostaja kot izziv in naloga misijona po misijonu, da namreč dolgoročno ustvarjamo skupnost, edinost. To pomeni, da je misijon stalno prizadevanje za človeka. Zadnji dan misijonskega tedna je pa vse prijetno presenetil, ker so ljudje v večjem številu, tudi moški, izpričali vero in veselje, ki ga vera daje. Odprtje obnovljenega kulturnega doma v Sovodnjah je ljudi še bolj povezalo med seboj. Podobno so se veselili misijona rojaki v Slovenskem Pasto- ralnem Središču v Gorici skupaj z župnikom msgr. Cvetkom in novim mladim pomočnikom p. Mirkom. Tudi pri njih se je pokazala moč edinosti v skupnem prizadevanju laikov, skupin mladih družin ter mladine. Seveda je v ozadju delovala sila molitve in življenja po veri starejših, zlasti bolnikov. Kljub očetovi smrti je g. Marjan izpeljal vse organizacijsko in zlasti versko zasnovano povezovanje vsega. Pritegnil je k sodelovanju širok krog laikov. Naj omenim le oblikovanje misijonskega križa po umetnici Marinki ter misijonske sveče. 400 misijonskih razpelje kar mimogrede zmanjkalo. Od 700 sveč jih je le malo ostalo: bodo pa za druge priložnosti. Poskrbeli smo tudi za italijansko skupnost. P. Janez, ki je prebil dolga leta v Rimu na minoritski kuriji, je lomil Božjo besedo v lepi italijanščini. Med misijonom seje veliko molilo, zlasti pred Najsvetejšim pol ure pred mašami. Pa tudi ob 21. uri, ko se je po vseh petih vaseh oglašal misijonski zvon. Takrat je tudi gorela misijonska sveča po domovih in cerkvah. Otroke smo še posebej izročali v varstvo Božji Materi s posebnim blagoslovom ter navdušenim petjem. Zahvaljujemo se Bogu, a hvaležni smo vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri pripravi in poteku misijona: misijonarjem, ženam in možem, ki ste ponesli vabila v vse družine; bolnikom smo hvaležni za darovanje svjega trpljenja za upeh misijona, tistim, ki ste prispevali za kritje stroškov, vsem pa zlasti za pričevanje z vero, upanjem ter ljubeznijo za "Korak v novo upanje!". ■ vz OBVESTILA POKRAJINSKI KONGRES SSk bo v petek, 23. t.m., ob 20.30 na strankinem sedežu v Gorici. Na dnevnem redu sta ob pozdravih in poročilih tudi izvolitev novih pokrajinskih organov in potrditev delegatov za deželni kongres. LETNIKI 1971! Ob 30. jubileju te vabimo v soboto, 24. t.m. Ob 19. uri maša v Štadrežu oz. ob 20. uri večerja v gostilni pri Turriju. Inf.: pri Maji 0481 520958 ali Veri 0481 882024. V FEIGLOVI KNJIŽNICI bo v pon., 26. t.m., ob 17. uri Otroška urica. Vesna Tomšič bo pripovedovala pravljico Daj mi poljubček. V AVDITORIJU Fogar bo v ponedeljek, 26. t.m., ob 18. uri vsakoletno srečanje v spomin na Celsa Macorja. Na temo Državljani Evrope bo spregovoril evropski poslanec Guido Bo-drato, medtem ko bo Alojz Rebula spregovoril o prijatelju Ma-corju. Večer prirejajo krožek Rizzatti, revija Nuova iniziativa isontina, KC L. Bratuž, ACLI, središče Stella Matutina. ZBOR SV. IGNACIJA iz Gorice prireja v petek, 23. t.m., ob 20.30 v cerkvi sv. Ignacija na Travniku zborovsko srečanje, ki ga bodo oblikovali: zbor S. Ignazio, MePZ Podgora, skupina Musicum, OPZ Uršulinke, Monte Sabotino, Coral di Luci-nis in MePZ Seghizzi. PESEM JE biser življenja je naslov koncerta ob 10-letnici ŽPZ Jezero iz Doberdoba, ki ga vodi Dario Bertinazzi. Koncert bo v župnijski dvorani v Doberdobu 24. t.m. ob 20.30. Gosta večera bosta Oktet Sraka iz Štan-dreža in harmonikaš Jari Jarc. DR. ANDREJ Capuder bo v torek, 27. t.m., v veliki dvorani goriške pokrajinske uprave na korzu Italija v Gorici ob 18.30 predaval o večnem romanticizmu v delih Danteja Alighierija in Giacoma Leopardija. ČESTITKE SZSO Gorica čestita Prizadevnemu leopardu Štefanu Tommasiju ob odličnem zaključku univerzitetnega študija iz ekonomije na tržaškem vseučilišču. Srečno pot in obilo eko-i nomskih podvigov! Mlademu doktorju čestita tudi naše uredništvo. PRAZNIČNO V ŠTANDREŽU Župnijska skupnost iz Štan-dreža bo že v nedeljo, 25. t.m., praznovala farnega zavetnika sv. Andreja. Ob 15. uri bodo priredili v sodelovanju z rajonskim svetom in vodstvom krajevnih društev "Štrudelado" po ulicah in trgih v vasi. V torek, 27. t.m., bo ob 20. uri v mali dvorani župnijskega doma predavanje g. Giuseppa Baldasa: Od250-letnice goriške nadškofije v prihodnost. Praznovanja in duhovna priprava na praznik se bodo nadaljevali. I85I 2001 MOHORJEV SLOVESNOST OB 150-LETNICI USTANOVITVE DRUŽBE SV. MOHORJA v petek, 23. novembra 2001, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž Drevored 20. septembra 85 - Gorica SPORED Mešani pevski zbor Lojze Bratuž, dirigent Bogdan Kralj Slavnostni nagovor: predsednik dr. Oskar Simčič Predstavitev knjižne zbirke 2002: Koledar 2002 Anton Kacin. Zbornik ob 100-letnici rojstva Jurij Paljk - Očetovstvo malo drugače Sonja Marija Maraž Bednarich, Irena Bednarich - Sonjine slaščice Slovesnost se bo sklenila z družabnim srečanjem, na katerem nas bo gospa Sonja pogostila s svojimi slaščicami. 1 1 ČETRTEK, 22. NOVEMBR' 2001 - V — .. £' <£. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA P vabi na predavanje ‘■ji ,rr'' v četrtek, 29. novembra 2001, ob 20. 30 Gorica, Auditorium Fogar, Corso Verdi 4 KAKŠNO DRUŽINO SI ŽELIMO? MSGR. DINO DE ANTONI - GORIŠKI NADŠKOF V SODELOVANJU Z JEZIKOVNIM LICEJEM PAVLIN OGLEJSKI predavanje ho potekalo v italijanščini ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA V ŠTANDREŽU in ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV-GORICA vabita ob praznovanju štandreškega zavetnika na KONCERT SAŠA MUGERLI in ROBERTO ROLIH s skupino NOVA ZAPOVED bosta prepevala v župnijskem domu v Štandrežu v soboto, 1. decembra 2001, ob 20.30 VSTOP PROST KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV In ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORIŠKI NADŠKOF FRANČIŠEK BORGIA SEDEJ 1854 - 1931 OB 70. OBLETNICI NJEGOVE SMRTI SPOMINSKA PROSLAVA SODELUJEJO: prof. Lojzka Bratuž, prof. Tomaž Pavšič, prof. Tomaž Simčič; Mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana Gorica, sreda, 28. novembra 2001, ob 20.30 Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž PREJŠNJO NEDELJO NA SINJEM VRHU VESELO MARTINOVANJE DRUŽIN SONČNICE OLYMPIA-SOČA 3:1 V nedeljo zjutraj je bil v Gorici težko pričakovani slovenski derby med Olympio in Sočo, ki ga je po dobri uri igranja osvojila domača ekipa. V prvem setu sta obe ekipi pokazali izredno slabo in počasno igro; že od vsega začetka je Soča prevzela vodstvo in ga obdržala do konca, kljub temu da jo je Olympia proti koncu skoraj dosegla. V nadaljevanju je trener Olympie Conz opravil nekaj menjav in tako vlil ekipi novih moči. Tekma je nato postala zanimivejša: Soča je dobro igrala zlasti v obrambi, O-lympia pa jo je z dobrimi napadi in bloki spravila v težave in dosegla zmago v vseh 3 setih. Pohvaliti je treba obe šesterici, saj sta v prijateljskem vzdušju odigrali zanimivo in napeto tekmo. HARJET DORNIK Martinovo je preteklo nedeljo privabilo na veselo praznovanje tudi družine iz skupnosti Sončnica. Družaben dan se je pričel že s skupno udeležbo pri jutranjem bogoslužju, nadaljevalo pa se je z izletom na prelepo višinsko postojanko na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, ki si je zaradi svoje izvrstne lege prislužila mesto v novi planinski transverzali. Najprej smo si seveda privoščili krajši pohod in krasen pogled na pokrajino do morja in alpskega loka, ki nam ga je omogočil jasen in sončen dan. Atelje gostišča, ki je znano tudi po tem, da se tam večkrat v letu zberejo razni umetniki in snujejo svoja dela za prodajo v dobrodelne namene, se je za to priložnost spremenil v prijazno obednico, kjer so gostinci z odličnim kosilom pogostili osem-desetglavo zamejsko druščino. Za glasbeno razvedrilo je poskrbel Viktor s Črnega Vrha. Ob zvokih njegove "frajtonar-ce" so lahko starejši zaplesali in zapeli, medtem ko so otroci imeli veliko opravkov s snegom, ki se je od zadnjega sneženja obdržal v manjših sneženih zaplatah okrog gostišča. Tudi tokrat se v skupnosti nismo mogli izogniti resnejšim temam in razgovor je tekel predvsem o miklavževanju, organizacijo katerega so pred dnevi prepustili naši skupnosti. Potek tega prisrčnega praznika smo si letos zamislili drugače. Skupnost je namreč osvojila predlog Kazimirja Černiča, da bi se ob tem, za nas lepem prazniku spomnili tudi manj srečnih otrok. Zato bodo naši najmlajši pripravili izdelke za romunske otroke, ki živijo v skrajni bedi, in jim tudi podarili igrače. S tem se skupnost Sončnica pridružuje humanitarnim organizacijam, ki v tem času v Krminu zbirajo najrazličnejše blago za revnejša romunska področja. Ta predlog je še olepšal sončen dan, ki smo ga prijateljske družine preživele skupaj, in potrdil, da je naša skupnost vsestransko živa in življenjska. 12 ČETRTEK, 21. NOVEMBRA 2001 PDG / ABONMAJSKA SEZONA FREYEVA KRVAVA SVATBA V NOVI GORICI Ta teden kraljuje na velikem odru Primorskega dramskega gledališča naš zamejski gledališki ansambel. Od srede, 21., do sobote, 24. t.m., (v četrtek kar z dvema ponovitvama, ena od teh je za šolo), bo namreč Slovensko stalno gledališče Trst predstavilo v okviru letošnjega abonmaja novogoriškim gledalcem Krvavo svatbo. Po motivih tragedije španskega pisca Federica Garcie Lorce jo je s svojsko poetično vizijo zasnoval in postavil na oder hrvaški režiser, koreograf in dramatik Damir Zlatar Frey, poznan po svoji izvirni poetiki. S postavitvijo te neme, a z izredno dramatičnostjo prepojene dramsko koreografske pripovedi je Frey prvič bil gost SSG. Z njo je dosegel zelo dobro oceno publike in kritike. V njegovi koreodrami se ves tragični zaplet dogaja brez besed, toda z dramatično pronicljivostjo zaradi nadrobnega opisa krčevitih telesnih gibov, napeto izrisane obrazne mimike, odražajoče ognjevito strastna čustva, ljubezen, ljubosumje, sovraštvo, ki priženejo vročekrvna ljubezenska tekmeca do tragičnega obračuna. Noro divji ples - iskanje pobegle neveste in ljubimca -, ki ga ženejo strasti, poudarja oglušujoča glasba zagrebškega skladatelja Hrvoja Črnica Boxerja, ki je vanjo prilil primesi španskih, arabskih, hrvaških in slovenskih ljudskih napevov. Nad dramatično izpovedjo bedi in poje tesnobne uspavanke bledo srebrna figura, Luna-Smrt. V doživeto in natančno naštudirani predstavi sodelujejo poleg ansambla SSG še gostje, med katerimi sta tudi znana igralka Štefka Drolc in Livio Badurina, član Hrvatskega narodnega kazališta v Zagrebu, in nekateri mladi plesalci. Zelo posrečena uprizoritev je doživela krstno izvedbo v Kulturnem domu v Trstu v lanskem novembru kot otvoritvena predstava abonmajske sezone SSG 2000/01. Vse ponovitve so bile v Trstu, kajti predstava s plesom in visokimi premičnimi kulisami, ki so v nenehnem, vihravem gibanju - premikajo oziroma jih silovito vrtijo igralci sami - zahteva veliko odrsko površino. Tisti zamejski obiskovalci gledališč, ki se pač niso mogli podati do Trsta, da bi si ogledali ta zares doživeti odrski prikaz, lahko sedaj izkoristijo priložnost in gredo v Novo Gorico, kjer bo na velikem odru PDG ponovno zaživela vsa njegova kruta, dramatična, a s privlačnim nabojem prežeta vsebina, ki prevzame še tako odmaknjenega in mrzlega gledalca. Medtem ko je novogoriški oder zaseden z gosti, se domači gledališki umetniki mudijo na gostovanjih po slovenskih odrih. Tako so v torek, 20., gostovali v Brežicah z Libertincem E. Emmanuela Schmitta, z isto predstavo bodo v Črnomlju v soboto, 24. Z delom C. Kosmača in S. Fišerja Tistega lepega dne, ki je navdušilo že neštete gledalce, bodo v petek, 23., v Ži-reh, 29. in 30. pa na Jesenicah. Z Goldonijevimi Zdrahami bodo gostovali v Sežani 26. in 27. t. m. Ljubki in nežni Pingvin Cofek slovenske pisateljice Romane Ercegovič bo pa obiskal ljubljanske malčke 30. t.m. v Kulturnem domu Španski borci. —— IK V FURLANSKEM MESETECU SAN DANIELE PET UMETNIKOV BREZ MEJA Tak je zgovoren naslov likovne razstave, ki jo bodo odprli nocoj, 22. novembra, ob 19. uri v kulturnem krožku II Colle v furlanskem mestecu San Daniele (ulica Umberto I. št. 61). Pet slovenskih slikarjev bo na kulturnem večeru predstavil goriški likovni kritik prof. Joško Vetrih, ki je o vsakem posamezniku tudi pripravil krajši predstavitveni zapis v lično zgibanko razstave. Tamara Burmicky-Taya, Ivan Stojan Rutar, Teo Tavželj, Franko Žerjal in Ivan Žerjal so slikarji, ki se bodo na razstavi predstavili s svojimi zadnjimi likovnimi deli. Tamara Burmicky-Taya se je rodila leta 1946 v Mariboru, a je svojo mladost preživela razpeta med Južno Ameriko in Francijo, kjer se je tudi šolala, danes živi v Ljubljani, njeno slikarstvo pa odraža temeljno prisotnost orientalskega mišljenja in načina življenja. Njene vizije krajine in cvetličnih kompozicij so uglašene z notranjim mirom in toplo ter nežno paleto barv. Ivan Stojan Rutarje Goričan, a živi in dela v Kopru, kjer je tudi začel razstavljati. Za njegove dela, ki so polna stiliziranih in zavestno preprostih mediteranskih motivov in barv, je značilen sredozemski kolorizem in odprt, svež odnos do življenja. Teo Tavželj je Ljubljančan, po poklicu arhitekt in scenograf, a slika že vrsto let v domala vseh likovnih tehnikah. Najraje odslikava svoje videnje narave in notranjih občutij in v svojih delih išče sintezo med notranjim in zunanjim. Franko Žerjal je Goričan, po rodusicerTržačaninnam znan slikar, saj se je v naših krajih večkrat razstavljal tako svoje krajinske vedute kot duhovne pejsaže in njegove harmonično uglašene "hvalnice" naravi. Ivan Žerjal je najmlajši od vseh slikarjev, Goričan, ki seje že večkrat predstavil s svojim likovnim delom. Zanima ga svet na meji med realnim in abstraktnim, barve so tople, kompozicija sodobna, dela lirična. DOMAČI CERKVI VELIKA SLOVESNOST V PODUTANI RAZSTAVA IN ZBIRKA MIHE OBITA "MOJE GIBANJE JE STANJE NEGIBNOSTI" Kot smo že napovedali v prejšnji številki našega časopisa, je bil v nedeljo, 11. novembra, v Sv. Lenartu ali po beneško Po-dutani velik praznik. Domači verniki so namreč proslavljali visok jubilej krajevne župnije, in sicer 650-letnico omembe Po-dutane v zgodovinskem poročnem dokumentu. Marsikdo si upa sicer trditi, da sega življenje župnije vse do 11. stoletja, ven- KONCERTV SPETRU V petek, 23. novembra, bo občina Špeter priredila ob 20.30 v občinski dvorani koncert, ki ga bosta oblikovala pianistka Paola Chiabudini, skupaj z njo pa se bo predstavil s harmoniko Aleksander Ipavec. Duo je pred kratkim predstavil svojo prvo CD ploščo, z naslovom Omaggio a Piazzolla. Gre za skladbe Astorja Piazzolle, ki sta jih priredila Chiabudinijeva in Ipavec, med skladbami pa lahko poslušamo igralca Angela Mamettija, ki bere besedila povezana s tradicijo tanga na začetku prejšnjega stoletja. dar prvi zgodovinski vir, ki jo omenja, je z dne 31. maja 1351. Na pobudo domačega župnika gospoda Rinalda Gerussija, ki vodi duhovno življenje v Podu-tani le leto dni, odkar je po hudi bolezni zapustil svoje vernike gospod Dorbolo' novembra 1999, je prišlo do velike slovesnosti, pred katero so priredili štiri pripravljalna srečanja oz. predavanja; v nedeljo, ko so v Podutani praznovali tudi zavetnika, je bila slovesna sveta maša, ki jo je daroval bivši videmski nadškof msgr. Alfredo Battisti, ki je med drugim gospoda Gerussija tudi posvetil. Na njej so sodelovali oz. so se je udeležili vsi farani oz. predstavniki tistih cerkva in župnij, ki so do leta 1899 oblikovale veliko podutansko faro. Teh je bilo kar 17, pri maši pa so se predstavile vsaka s svojim križem. Pri daritvi je bilo mesto tudi za slovensko besedo, saj je sam msgr. Battisti pozdravil po slovensko, na posebno kulturno izročilo te zemlje pa je opozoril tudi domači župnik. ------------- E| JOŽE ŠTUCIN V Špetru je bil v petek, 16. novembra, nekakšen knjižni praznik. Na prvi prireditvi z zgovornim naslovom Jeziki se srečujejo, ki so jo v okviru pobude Spoznajmo se pripravili Zveza slovenskih kulturnih društev, Kulturno društvo Ivan Trinko in Študijski center Nedi-ža ter založbi Lipa in ZTT, so v Beneški galeriji najprej predstavili bogato knjižno razstavo publikacij, ki v različnih jezikih izhajajo na tem območju - pravo simfonijo besedne pestrosti beneške, rezijske, kanalske, furlanske jezikovne tradicije je predstavila Živa Gruden, toplo pa pozdravili še predstavniki lokalnih in deželnih oblasti -, v osrednjem delu večera pa je promocijo doživela še nova pesniška zbirka Miha Obita Leta na oknu, ki jo je izdala tržaška založba ZTT, prevedla pa Taja Kramberger. Knjigo so njeni botri temeljito predstavili v gostišču Alle Querce blizu Špetra. Najprej je v duhovitem in sproščujočem tonu o knjigi in pesniku spregovoril predstavnik založbe Ace Mermolja, nato pa je zbirko temeljito in študijsko poglobljeno razčlenil Miran Košuta. Med drugim je poudaril tudi pomen Obitove-ga pesništva za okolje, v katerem živi, potegnil pa je tudi nekaj generacijskih vzporednic s pesniki iz matične domovine, ki so Obitu tudi po pesniški usmeritvi najbližji. Omenil je znane slovenske poete, kot so Matjaž Pikalo, Mitja Sander, Uroš Zupan itd. Večerje pove- zovala Živa Gruden, ob zaključku "uradnega" dela predstavitve pa nam je spregovoril tudi sam avtor in prebral nekaj pesmi. Zbirka je zanimiva na raznih ravneh. Najprej kot avtorjev prvi tisk (samo) v slovenskem jeziku. Odločitev za slovenščino se v Obitovem pesništvu zdi bistvena. Vedeti je namreč treba, da Obit izhaja iz okolja, kjer slovenski jezikovni standard zveni še precej "tuje" in italijanščini (trenutno) zanesljivo pa-rira le beneško narečje. Stanje negibnosti iz naslova je torej nekakšno gibanje, bivanje znotraj jezikovne danosti, ki pa se vendarle tudi dejansko »giblje« v smeri jezikovne suverenosti. Obitova pesniška zbirka je odličen primer teh sprememb. V eni od objavljenih pesmi tudi jasno razloži svojo "večjezičnost", ki v pestrem beneškem prostoru (in času) za vse akterje postaja vedno bolj zanimiva kulturna vrednota. Da se miselnost spreminja, nas opominja verz, kjer pesnik prostodušno in brez predsodkov zapiše: Tako sem Michele in Miha / in meni je prav, / da sem le še Michael in vse drugo / in da bi ime ne bilo vse / - odkrita dvojezična tabla, /kjer bi kromosomi mogli razširiti obzorje. Po drugi strani pa povejmo še, da gre v pričujoči zbirki za izredno prefinjen intimizem, liriko sodobnega tipa, ki skuša tipati po narativnih vzorcih preteklosti, obenem pa ohranja moderno dikcijo in nekakšen melanholičen zven, pesniško razpoloženje, ki hrepeni po ar-tikulaciji svojih sanj. GLOSA JURIJ PALJK Ta zapis je nastal predvsem zato, ker smo zadnje tedne pri nas imeli nedeljske zahvalne maše, ki jih poznamo tudi pod imenom hvaležnice ali pod vzdevkom zahvalna nedelja. Kot radoživi otroci smo pri teh zahvalnih mašah z veseljem gledali nevsakdanje okrašene oltarje v/ domačih cerkvah in prav lepo se nam je zdelo, da so bili na oltarju tudi koruzni klasi, grozdje, jabolka in hruške, tudi zlata jabolka, ki jih poznamo pod imenom kaki, skratka, da je bilo na oltarju vse tisto, kar so takratnemu človeku na jesen dali polje, vinograd in sadovnjak. Mama nam je pred odhodom v cerkev povedala, da gremo k zahvalni maši, pri kateri se bomo Bogu zahvalili za vse dobro, kar nam je tisto leto dal. Jasno je, da govorimo o časih, ko se je naša družba levila iz čisto kmečke v neko divjo industrijsko družbo, kar pa ni nikdar postala, ker se je razviti svet že podal na pot postindustrijske družbe, v kateri živimo danes. Pa nam tudi danes ni še jasno, v kakšni družbi živimo. Nekateri jo imenujejo postmoderna družba, drugi na kak drug način, saj trdijo, da je to že družba, ki je dodobra pogojevana z elektronsko pošto; vsi pa vemo, da se je družba, v kateri nam je dano živeti, dodobra spremenila in tako so se spremenile tudi zahvalne nedelje in zahvalne maše. Ko smo letos na zahvalno nedeljo vstopali v lepo okrašene cerkve in ponovno zagledali na O ZAHVALNI NEDELJI oltarju koruzno klasje, jabolka in druge jesenske sadeže iz naših krajev, nas ni navdajalo več tisto praznično pričakovanje kot nekoč in niti sami nismo vedeli, zakaj je bilo tako. Že res, da so dandanes na zahvalno nedeljo naše cerkve lepše in predvsem pa bolj bogato okrašene, a nekje po poti v sedanjo družbo, ki jo morda najbolj označujeta individualizem in prazna samozadostnost, se je tudi izgubil tisti občutek in duh po pripadnosti, ki nas je včasih vezal tako na koruzno klasje kot na jabolka in hruške. Ko smo pogumno stopali v prihodnost in gradili današnjo družbo, smo za seboj pustili nezorane njive in nepo-košene travnike, posekali smo stare trte in stare sadovnjake, v katerih so rastle sivke, kanad-čanke in umazanke in še vse tiste domače sorte jabolk, ki današnjemu otroku ničesar ne povejo, nam pa pomenijo duh po otroštvu in lepih jesenskih in zimskih večerih, ko je oče prinesel v hišo tri jabolka in jih razrezal, da je po hiši zadišalo tako, kot danes nobeno jabolko ne diši več. Odšli smo v prihodnost, ki je danes naša sedanjost in za seboj pustili zemljo in njene navade, potoke smo spremenili v kanale in reke v večje vodotoke naših in drugih iztrebkov. Med potjo smo izgubili občutek za pristno, a smo v zameno dobili velikanske trgovine, v katerih je na voljo imenitna izbira neverjetno lepih jabolk, za katere šele doma ugotovimo, da so vse istega okusa in vse kruhaste, daleč, zelo daleč so od sočnosti tistih, ki nam jih je bil pred veliko leti tata zrezal na decembrski večer. In tudi nerodno, morda naivno, in kar povejmo na glas, včasih prav po kmečko nerodno, okrašene oltarje na zahvalno nedeljo, so zamenjali pravi cvetlični in s prelepim sadjem prirejeni aranžmaji, ki jih danes pripravljajo krajevne cvetličarne in seveda kar tekmujejo med seboj, katera bo lepše okrasila cerkev in oltar. A potem se nam je zgodilo, morda letos, najbrž pa tudi že pred leti, da smo vstopili v cerkev na zahvalno nedeljo in na oltarju smo ponovno zagledali zlato klasje, rdeče trtno listje in sončno rumeno japonsko jabolko, morda zraven še rajsko jabolko, za ka tern smo bili šele v šoli zvedeli, da se ji reče granatno jabolko, vse je bilo tako, kot mora na zahvalno nedeljo hiti, a v nas ni bilo več tistega občutka slovesnosti in obenem hvaležnosti, ki je spremljal na to nedeljo naše otroštvo. Tudi duh po zemlji, po ličju in stisnjenem grozdju, po tropinah in moštu, po jabolčnih krhljih in jesenskih sivkah, ki so se medile nekje na omari v mamini sobi, se je nekam izgubil, a nam še danes tako lepo zadiši iz našega otroštva. In potem si rečemo, da smo bogati, da je danes vsega dovolj, in rečemo tudi, da je bilo nekoč vsega premalo. In potem na zahvalno nedeljo sedimo v klopeh v cerkvi in nas naši otroci potihem vprašajo, zakaj je na oltarju klasje in so zraven tudi rdeča jabolka takrat se zavemo, koliko dobrega smo na poti v našo sedanjost izgubili. Seveda razlagamo našim otrokom! Vedno nekaj razlagamo, a razložiti ne moremo. In se potem zazremo nekam v daljavo in takrat nam iz preprostih kmečkih hiš, v katerih so nekoč stali naši domovi, zadiši po jabolkih in po časih, ki jih več ni, a smo jih živeli v polnosti, predvsem pa smo živeli v polnosti povezanost z zemljo in tistim, kar nam je vsako leto znova dala. In pomislimo tudi, da je takrat zemlja dajala manj, ker ni bilo umetnih gnojil in tudi zato, ker je še nismo tako posiljevali, kot jo danes, ker so takrat naši očetje in nonoti še vedeli, kje je tista prava mera ravnovesja in sobivanja z zemljo in naravo, katere del smo. In tudi zato smo na letošnjo zahvalno nedeljo nekako nelagodno sedeli v cerkvenih klopeh in zrli na zlatorumene klase, ki so samevali na oltarju. Po maši smo sedli v avtomobile in se peljali mimo praznih polj, katere smo spet, po (pre/dolgem času videli v vsej jesenski lepoti; bilo nam je žal za čase, ko so koruzni klasi še viseli spleteni v kite v naših preprostih, a lepih primorskih hišah. NOVI GLAS / ST. 44 2001 SLOVENIJA NARAŠČAJOČE ŠTEVILO PRIMEROV POLICIJSKEGA NASILJA PRIZADEVANJE DR. ZOLTANA JANA V v PREMIER BO PREVERIL DELO MINISTROV IN MORDA PREDLAGAL ZAMENJAVO MARJAN DROBEZ Politika postaja čedalje bolj univerzalna in povsod pričujoča znanost, zato so njene razsežnosti očitne tudi v dveh najbolj odmevnih dogodkih v Sloveniji v prejšnjem tednu. Gre za zmago v nogometni tekmi slovenske reprezentance zoper Romunijo, v sredo, 14. novembra, s čimer si je Slovenija zagotovila udeležbo na svetovnem nogometnem prvenstvu na Japonskem. Drugi dogodek, seveda povsem drugačne narave, pa je bilo odkritje prvega primera bolezni norih krav (BSE) v Sloveniji. Specializirani referenčni laboratorij v Bernu je v torek, 20. novembra, popoldne potrdil ugotovitev Nacionalnega veterinarskega inštituta v Ljubljani o pojavu prvega primera BSE-ja, to je bolezni norih krav v Sloveniji. Obolela krava se je skotila na kmetiji na Štarej-skem. Kmetijo so zavarovali s posebnim režimom. Slovensko javnost je ta prvi mogoč primer bolezni norih krav vznemiril, tudi zato, ker so nekatere države, denimo Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Makedonija in Srbija že prepovedale uvoz govedine iz Slove- nije. Nemara je ob tem pomenljiva izjava, ki jo je dal Franz Fischer, evropski komisar za kmetijstvo. Po njegovem mnenju "narava nikoli ne deluje stoodstotno, zato se kljub vsem ukrepom bolezen BSE lahko pojavi povsod po svetu". Dodal je, "da govedina v Evropi ni bila še nikoli tako varna za prehrano, kot je zdaj, saj prej niso izvajali tako obsežnih zaščitnih ukrepov". V kroniki dogodkov različnega pomena in razsežnosti v preteklih dneh, zaskrblja opozorilo, vsebovano v poročilu evropske komisije (vlade), o napredku Slovenije v pripravah na članstvo v evropski povezavi. Kar zadeva politična merila za članstvo, ki jih država v celoti vzeto sicer še naprej izpolnjuje, pa evropska komisija poudarja "naraščajoče število primerov policijskega nasilja" in pristojne poziva k ukrepanju. Vlada se je takoj odzvala in o omenjenem opozorilu razpravljala na svoji seji. Tudi notranji minister je poudaril, da gre za zelo resen primer, ki mu bo resor, ki ga vodi, namenil vso pozornost. Kar se tiče nadzorstva nad policijo in njeno dejavnostjo, leto ni popolno in dovolj učinkovito, so ugotovili tudi na zase- danjih parlamenta in v izjavah oz. protestih nekaterih organizacij civilne družbe. Šele pred nekaj dnevi so uzakonili nadzorstvo nad delovanjem kriminalistične policije. Uspešnost in zakonitost delovanja policije, skladno z vlogo, ki naj bi jo ti organi represije imeli v demokratični državi, slabijo tudi nesporazumi oz. spori med notranjim ministrom dr. Radom Bohincem in direktorjem slovenske policije, Markom Pogorevcem. Slednji je opozorilo evropske komisije v njenem poročilu o Sloveniji, "o nara-| ščajočem številu primerov policijskega nasilja", vsaj posredno zanikal v intervjuju z njim, ki gaje v svoji novi številki pred dnevi objavil mesečnik za kulturo, politiko in gospodarstvo, Ampak. Marko Pogorevc je namreč zatrdil, "da je slovenska policija v demokratični Evropi zelo dobro uvrščena. Mi kot policija smo že, lahko rečem, v družini Evropske unije. Prvi smo postali člani Europola, ki je rezerviran za člane EU. V tujini nas cenijo". Drugačna pa je ocena znanega komentatorja Mihe Kovača, ki je v kolumni časnika Dnevnik v soboto, 17. novembra, zapisal, "da je, medtem ko je Marko Pogorevc samovšečno skrbel za lastno promocijo, šlo pod njegovim vodstvom s slovensko policijo tako navzdol, da so to opazili celo v Bruslju". V OPTIKI VOLITEV 2002 Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel se je skoraj ves prejšnji teden mudil v ZDA, kjer je imel veliko pogovorovz vplivnimi parlamentarci in drugimi političnimi osebnostmi. Predvsem si je prizadeval dobiti podporo za slovensko vključitev v zvezo Nato. Medtem so politične stranke iz vladne koalicije obeležile prvo obletnico delovanja, pri čemer so menile, da je koalicija ohranila enotnost in strnjenost pri delovanju vlade. Toda očitne so bile tudi vrzeli. Zaradi nesporazumov v koaliciji, le-ta v državnem zboru ni uspela zagotoviti sprejetja novega poslovnika parlamenta. Politične stranke, ki tvorijo koalicijo, so v marsičem razdvojene, ker vsaka izvaja svojo strategijo v pripravah za predsedniške in lokalne volitve, ki bodo v letu 2002. Predsednik vlade dr. Drnovšek je zaznal te vrzeli in težnje strank in je zato odločil, "da bo preveril delovanje posameznih ministrov. Morda bom predlagal tudi kakšno zamenjavo". PREJELI SMO ITALIJA, VEROLOMNA DRŽAVA Ob znanem zgodovinskem dejstvu, da je Italija v obeh svetovnih vojnah izdala svoje zaveznike in prestopila na nasprotno stran, ko so ji interesi to narekovali, ugotavljamo, da se njena verolomna drža vleče naprej vse do današnjih dni. Italija se npr. ni nikoli sprijaznila s Pariškim mirovnim sporazumom (1947) in iz njega izvirajočo izgubo dela bivše Julijske krajine, saj je že v nekaj tednih po njegovem podpisu terjala njegovo revizijo. Tudi Londonske spomenice o soglasju (1954), s katero je bila de facto postavljena meja na Škofijah, si italijanske vlade, ob neprestanem spogledovanju z desnico, niso nikoli upale predložiti parlamentu v ratifikacijo. Neverodostojno se obnaša tudi do Osimskega (1975) in drugih, iz njega izvirajočih sporazumov, ki so mejo na Škofijah zakoličili tudi de iure ter uredili odprta premoženjska in druga vprašanja med državama. Že nekaj desetletij namreč, ob verbalnem zagotavljanju o spoštovanju teh sporazumov, poskuša na vse načine, kako bi jih spodkopala. V okviru teh pritiskov je pred leti tudi izsilila od Slovenije podpis Solanovega kompromisa. Ko se je potem izkazalo, da ni na italijanski strani nobenega resnega interesa za nakup nepremičnin na slovenskem ozemlju in da Solanov kompromis ne bo prinesel pričakovanih učinkov, je ob nedavnem obisku svojega zunanjega ministra Renata Ruggiera v Ljubljani ponovno načela že rešeno vprašanje vračanja optantske-ga premoženja. In ko je naletela na odpor, je v svoji užav-Ijenosti spet udarila po najšibkejšem členu naše nacionalne skupnosti, to je po slovenski manjšini v Italiji, z zavlačevanjem, izigravanjem in neizpolnjevanjem svojih materialnih, političnih in pravnih obveznosti do nje, ki ji jih narekujejo italijanska Ustava ter mednarodnopravni sporazumi. In končno tudi novosprejeti globalni zaščitni zakon, ki se s tako držo italijanskih osrednjih in lokalnih oblasti sprevrača v pravo farso. Hud udarec lastni kredibilnosti je Italija zadala tudi s tem, ko je predsednik Ciampi teden dni po zaigrani veliki idilični prijateljski predstavi v Istri zabodel Hrvaški nož v hrbet s sprejetjem sklepa o podelitvi visokega državnega priznanja poslednjim mestnim zadarskim fašističnim oblastem iz 1.1943. S tem je pokazala ne samo, da se odmika od duha odporništva, na katerem je zgrajena povojna Evropa, ampak tudi to, da so skomine po dobrih starih (imperialnih) časih žive kar še naprej. Na kar je Hrvaška, tudi sicer že dolgo izpostavljena italijanskim pritiskom v zvezi z op-tantskim premoženjem, reagirala z vso ostrino, tudi na diplomatski ravni. Ob vseh teh dogajanjih pozivamo tudi slovenske oblasti, da se temu nedostojnemu kramarskemu izsiljevanju Italije u-prejo odločneje kot doslej, saj nam dosedanja, pretežno kompromisarska drža ni bila ne v čast in ne v korist. Predvsem pa, da zaščitijo naše rojake v Italiji pred več kot stoletnim valjarjem takšnega ali drugačnega raznarodovalnega nasilja, tudi prek internacionalizacije njihovega problema. Obenem opozarjamo, da ne smemo vračati udarcev s pritiskom na italijansko manjšino pri nas, saj je udarjanje po šibkem lastnost strahopetcev in hkrati tudi nemoralno. Od sa- me italijanske manjšine pa pričakujemo obsodbo sedanjega početja italijanskih osrednjih in lokalnih italijanskih oblasti ter vsaj minimalno obliko solidarnosti z našimi rojaki v Italiji. ČLANI MNENJSKEGA GIBANJA ZA SLOVENSKO ISTRO: MILAN GREGORIČ, LUCJAN PELICON, KARLO KOCJANČIČ IZJAVA NEKDANJEGA GORIŠKEGA ŽUPANA DVE GORICI ENO MESTO Nekdanji goriški župan Antonio Scarano (na sliki), ki si je med trajanjem svojega mandata prizadeval za tesno sodelovanje s sosednjo Novo Gorico, je v pogovoru, ki je bil objavljen v nekem krajevnem tedniku v Novi Gorici, podprl zamisel o dveh Goricah - enem mestu: gre zaznano pobudo, ki jo je leta 1990 dal tedanji predsednik novogoriške občine Sergij Pelhan. Predlog sedanja župana Nove Gorice in Gorice, Črtomir Špacapan oz. Ga-etano Valenti, zavračata z raznimi utemeljitvami; Scarano pa nasprotno meni, "da se sedaj ideja o dveh Goricah - enem mestu uveljavlja. Če je bila prej napredna, je danes postala osnovni pogoj za naš in vaš obstoj, ker tu se bo pokazala verodostojnost Evrope. Ko bo Slovenija vstopila v EU, ne bo več schengenske meje, brez razlike bo mogoče imeti bivališče v Go- rici ali v Novi Gorici. Potemtakem bi morali takrat pokazati, kako se lahko dopolnjujeta dva naroda z različnim jezikom bolj kot z različno kulturo in zgodovino, in bomo morali torej narediti vse, da se bo to zgodilo na najboljši način. Tako naj bi že zdaj preučevali, kaj je treba narediti skupnega; katere storitve, druge stvari, mestno infrastrukturo, da se ne bomo podvajali in ustvarjali situacij, ki nas lahko veliko stanejo, a ne rešijo ničesar. O dveh združenih mestih z različnim jezikom nimamo nobene izkušnje, torej bomo morali tudi ustvariti neko stvarnost, ki so bo v celoti dopolnjevala, sicer Evropa ne bo uspela. Mi bomo zgled, koliko bo Evropa lahko enotna. Nekoliko razmišljam tudi o tem, da bi ponovno poskusil na volitvah, saj te priložnosti na gre zamuditi. Podpiram trditev, da bomo Italijani vedno v slabšem položaju od vas Slovencev, če se ne bomo naučili tudi vašega jezika, kajti vi znate dva jezika, mi pa samo enega". ——— M. SLOVENSCINA KOT URADNI JEZIK Državni svetnik prof. dr. Zoltan Jan iz Nove Gorice je znanim oz. vplivnim posameznikom poslal prošnjo, naj podprejo njegova prizadevanja za zakonsko ureditev položaja slovenskega jezika kot uradnega jezika Republike Slovenije. Poudaril je, da je Državni svet 5. oktobra leta 2000 v zakonodajni postopek vložil predlog zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika. Besedilo je bilo objavljeno v Poročevalcu parlamenta 27. oktobra 2000. Toda po več kot letu dni od začetka postopka se slovenska vlada do zakonskega predloga še vedno ni opredelila in tudi Državni zbor ga ni uvrstil na dnevni red. Dr. Zoltan Jan, sicer tudi podpredsednik Slavističnega društva Slovenije in strokovnjak za slovenski jezik, osebe, ki jim je poslal prošnjo, vabi, naj najvišjim predstavnikom Slovenije pošljejo vljudna pisma, v katerih naj predlagajo pospešitev zakonodajnega postopka o slovenščini kot uradnem jeziku. Pisma z omenjeno prošnjo naj bi poslali predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku, predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju, ministrici za kulturo Andreji Rihter in morda tudi drugim vplivnim osebnostim v Sloveniji. —-— M. Omenjena svečanost ali srečanje prebivalcev obeh sosednjih mest bo v soboto, 22. decembra, na prostoru ob državni meji pri železniški postaji v Novi Gorici. Udeležilo naj bi se ga vsaj dvajset tisoč prebivalcev Nove Gorice oziroma Gorice. Za to prireditev naj bi odstranili železno ograjo, ki označuje državno mejo med Slovenijo in Italijo, s čimer bi simbolizirali odpravo meje po sprejemu Slovenije v EU. Srečanje prebivalcev obeh sosednjih mest pa ne bo imelo povsem značaja proslavljanja tisočletnice prve pisne omembe Gorice, Solkana in območja poznejše Goriške pokrajine. Upravitelji Nove Gorice in Gorice so se menda dogovorili, da na tako imenovani skupni proslavi ne bo nobenih govorov. To pomeni, da, denimo, predstavniki Nove Gorice prebivalcem Gorice ne bi mogli pred- PREVIDNOST PRI NAKUPU MESA V SLOVENIJI Ob odkritju prvega primera bolezni norih krav v Sloveniji je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But v izjavi za javnost poudaril, da v državi deluje varen in OBVESTILO DRUGI KONCERT iz niza Hitove muze bo v petek, 23. novembra, ob 20. uri. V viteški dvorani gradu Dobrovo se bo občinstvu predstavil godalni kvartet iz Nove Zelandije. Na programu so skladbe sodobnih novozelandskih avtorjev J. Psathasa in R. Harrisa ter L. van Beethovna in R. Schuman- 13 DNE 22. DECEMBRA OB DRŽAVNI MEJI PRI NOVOGORIŠKI ŽELEZNIŠKI POSTAJI SKUPNA PROSLAVA GORIC Sodeč po izjavi župana mestne občine Nova Gorica Črtomirja Špacapana, sta se vodstvi občin Nova Gorica in Gorica uspeli dogovoriti o skupni proslavi v počastitev 1000-letnice prve pisne omembe Gorice, Solkana in območja prihodnje Goriške pokrajine. Prireditev naj bi nadomestila tisto skupno proslavo, ki jo je novogoriška občina predlagala in se zanjo zavzemala v prvih mesecih tega leta, a so ta predlog občinski upravitelji v Gorici zavrnili. staviti in utemeljiti vsega, kar se je dogajalo, preden so v Gorici sklenili, da jubileja 1000-letnice ne bodo proslavljali skupaj z Novo Gorico. Švetniki iz ZLSD v mestnem svetu mestne občine Nova Gorica so s posebnim sporočilom, namenjenim sredstvom javnega obveščanja, poslali so ga tudi Novemu glasu, zavrnili zamisel o srečanju 22. decembra. Svetniki iz največje opozicijske stranke, zastopane v mestnem svetu, menijo, "daje praznovanj ob 1000-letnici bilo dovolj. Če koga moti železna ograja na meji pri želez-niški postaji, zakaj mu ni tudi v napoto bodeča žica na t.i. osimski cesti. Tudi stroški bi bili preveliki, saj smo za obeležitev in praznovanja 1000-letnice v Novi Gorici porabili neverjetno veliko denarja. Zaradi tega županu Nove Gorice predlagamo, da se županu Gorice zahvali za dano pobudo". M. ČETRTEK, 22. NOVEMBR,, 2001 natančen sistem nadzora in testiranja, saj so doslej pregledali že šestindvajset tisoč živali. Potrošnikom zato zagotavljajo, da se meso bolne živali ne more pojaviti na trgovskih policah. Enako je v svoji izjavi poudarilo tudi Gospodarsko interesno združenje Mesoizdelki, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ministrstvo za zdravje pa je sporočilo, da preventivni ukrepi zagotavljajo veliko stopnjo varnosti. Potrošnikom priporoča, da se oskrbujejo z mesom in izdelki živalskega izvora le od tistih proizvajalcev, ki imajo dokaze o sledljivosti mesa oziroma živine. Živila od črnih, to je nezakonitih zako-lov, pa niso varna. M 14 ČETRTEK, 2. NOVEMBRA 2001 ITALIJANSKO PRAVO ODPRAVLJEN DAVEK NA DEDOVANJA IN DARILA d) ENO NAJLEPSIH ZABAVALIŠČ V EVROPI HIT ODPRL POSODOBLJENO IN POVEČANO PERLO V Novi Gorici so v četrtek, 15. novembra, na gala večeru, polnem prijaznega druženja in zabave, kot je bilo zapisano v vabilu za udeležbo, končali posodobitev in povečanje igralniško-zabaviščnega središča Perla. DAMJAN HLEDE V slavni predvolilni "Pogodbi z Italijani" je sedanji predsednik vlade slovesno obljubil, da bo odpravil davek na dedovanja in darila. S t.i. "zakonom stotih dni" (zakon št. 383/2001) je to obljubo formalno uresničil. Formalno rečemo zato, ker je učinek odprave tega zakona tisti, ki smo si ga bili sicer pričakovali in v članku 13. septembra letos tudi napovedali. Gre za zakonski ukrep, ki dejansko olajša samo dedovanja velikih premoženj. Isto velja, ne glede na vsebinske razlike, tudi za darila. A poglejmo od bliže, kako bo zakonodajalec odslej ravnal z dedovanji in darili in kaj bo od nas v zvezi z njimi zahteval. Davek na dedovanja, ki je doslej bremenil le vrednosti, ki so presegale 500 milijonov lir, je odslej v celoti preklican. Davek na dedovanja ne bo več obstajal, ne glede na vrednost zapuščine in na stopnjo sorodstva s pokojnikom. To pa ne pomeni, kot smo že bili napovedali, da bodo dedovanja prosta vsakršnega davka. Se naprej bodo namreč obdavčene nepremičnine, ki predstavljajo najnormalnejši predmet zapuščine. Obdavčene bodo, tako kot doslej, s katastrskim in hipotekarnim davkom, ki bosta še naprej bremenila davkoplačevalce v višini skupnih 3% katastrske vrednosti podedovanih nepremičnin. Rezultat je naslednji: sorodnik v ravni črti, ki je doslej podedoval 3 milijarde lir vredno zapuščino, je moral doslej plačati državi 27% celotne vredno- Pred reformo, ki jo je uvedel omenjeni zakon št. 248/2000, je bila kazen predvidena za "trgovinsko posedovanje, z dobičkonosnim namenom, nezakonitih kopij računalniških programov. Takoj potem, ko je novo besedilo stopilo v veljavo, je bilo izvedencem jasno, da je šlo za precejšnjo vsebinsko razliko. Prej je bilo namreč kaznovano le posedovanje v dobičkonosne namene (it. "a fine di lu-cro"), kar je po prevladujočem tolmačenju pomenilo, da je bila prepovedana komercializacija nezakonitih kopij, sedaj pa je prepovedano posedovanje z namenom dobička (it. "per trame profitto''), kar po prevladujočem tolmačenju pomeni, da je z reformo postalo prepovedano tudi posedovanje, ki sti, ki je presegala 500 milijonov lir (torej približno 675 milijonov) in 3% vrednosti nepremičnin (če so v prikazanem primeru nepremičnine predstavljale polovico vrednosti celotne zapuščine, bi to znašalo 45 milijonov lir, a ponavadi bo razmerje nižje, ker se bo težko pripetilo, da bo katastrska vrednost nepremičnin tolikšna). Odslej bo isti dedič plačal le 3% vrednosti nepremičnin. Resje sicer, da so posestniki velikih premoženj doslej v večini primerov že za časa življenja poskrbeli za davčno čim cenejšo porazdelitev svojega premoženja. Dejstvo pa je, da se tako slovesno proglašena novost večine prebivalstva (vsaj z ekonomskega vidika) ne bo tikala. Birokratska obveznost prijave dedovanja bo še naprej ostala le z ozirom na zapuščine, ki vsebujejo nepremičnine, kot predpostavka za samoizplačilo katastrskega in hipotekarnega davka in kot predpogoj za legitimnost nadaljnjih prenosov istih nepremičnin. Kdor ne bo prejel v dediščino nepremičnin, ampak samo denar, vrednostne papirje, družbene deleže ali delnice in druge premičnine, bo odslej prost vsakršne davčne obveznosti in tudi obveznosti prijave, ne glede na vrednost in na stopnjo sorodstva s pokojnikom. Za tiste, ki bodo prejeli v dediščino nepremičnine in bodo posedovali pogoje za koristenje olajšav prvega doma, so ohranjene olajšave, ki jih je tudi na dedovanja raztegnil zakon št. 342/2000, in sicer hipotekarni in katastrski davek v fiksni meri (500.000 lir). ——— DALJE ni namenjeno komercializaciji, ampak preprosto tudi notranji uporabi podjetnikov ali trgovinskih družb, kajti dobiček lahko imamo tako s pomočjo komercializacije in torej z nekim dohodkom kakor tudi s prihrankom na stroških. Do slednjega privede namreč uporaba ilegalnih kopij programov. Pred kratkim je kasacijsko sodišče to interpretacijo razširilo tudi na nezakonite uporabe, ki so bile izvedene v času, ko je veljajo prejšnje zakonsko besedilo in razsodilo, da lahko tudi dobičkonosni namen dosežemo s prihrankom na stroških, kar predstavlja vsekakor znamenje sodne volje po zelo odločnem zasledovanju tovrstnih kaznivih dejanj. DH Projekt razšitritve znanega zabavišča je bil največji v slovenskem gostinstvu in turizmu v zadnjih letih in je stal kar 7 milijard tolarjev, kar je približno sedem milijard lir. Uresničili so ga v dveh fazah, zasnovan pa je bil pred dobrima dvema letoma. Igralnica ima tako v Perli sedaj 5.500 kvadratnih metrov novih površin, od prej pa jih je 6.500. V razkošnem objektu je kar 770 igralnih avtomatov in 46 igralnih miz. Izjemno pozornost gostov, ki so prišli iz vse Slovenije, je bil deležen prenovljen hotel Perla. V prihodnje bodo morda v kompleksu Perle zgradili še en hotel. Seveda bo potrebno na novo naložbo še počakati nekaj časa. Sicer pa je svojevrstna posebnost novega hotela v Perli prav gotovo panoramsko dvigalo, iz katerega je lep pogled na Novo Gorico in okolico. Zvečer pa Perlo razsvetljujejo razne barvne luči, kar daje celotnemu objektu čaroben izraz. Na tiskovni konferenci smo tudi izvedeli, da je prenovljena Perla postala ena od naj- Javna občila v Sloveniji objavljajo veliko število informativnih in drugih prispevkov o evru, novi evropski denarni enoti. Čeprav država še ni članica Evropske monetarne unije (to bo v najboljšem primeru postala dve leti po sprejemu v EU), bo uvedba evra vplivala tudi na poslovanje slovenskih podjetij in ostalih pravnih oseb. Nanj pa se bodo morali navaditi Slovenci tudi kot posamezniki. Če ne prej, se bodo z evrom srečali po bolj modernih igralnic in zabavišč v Evropi, namenjena pa je širšemu krogu ljubiteljev igranja na igralne avtomate in na igralnih mizah. V igralnici in notranjemu avditoriju je vsak večer poskrbljeno za zabavo in tudi v prihodnje bo v Perli mogoče videti predvsem italijanske estradne zvezde, ki jih sicer drugje v naših krajih ni mogoče ne videti ne slišati. V petek, 16. t.m., so prenovljeno in povečano Perlo predstavili tudi tradicionalnim obiskovalcem novogoriške igralnice iz Italije. Na srečanju s časnikarji pred otvoritveno slovesnostjo je direktor trženja v Hitu Cveto Stančič povedal, da je igralnico Perla od njenega odprtja leta 1993 obiskalo več kot sedem milijonov gostov. Skupaj so dosegli okoli milijardo nemških mark prihodka, se pravi tisoč milijard lir dohodka, igralnica pa je državi in občinam v omenjenem obdobju plačala za okoli 374 milijonov nemških mark ali prav toliko milijard lir davkov in drugih pristojbin. " M. novem letu 2002, ob prvem prehodu italijanske ali avstrijske meje. V Sloveniji pa bo evro dosegel tudi to, kar dinarju in kasneje tolarju nikoli ni uspelo, namreč nadomestiti nemško marko kot najbolj priljubljeno merilo vrednosti. V Banki Slovenija zagotavljajo, da bo v obtoku dovolj ev- "STIKI" NA SLOVENSKEM PROGRAMU RAI V nedeljo, 25. t.m., bo po TV dnevniku po tretji mreži Rai-slovenski programi na sporedu oddaja STIKI. Zunanja ekipa je tokrat posnela oddajo v prostorih Zadruge krminskih proizvajalcev, saj je bila tema oddaje prav vinogradništvo v Brdih na slovenski in italijanski strani meje. Pogovora so se udeležili številni krajevni upravitelji, predstavniki zadrug in vinograd- rov za tiste oblike poslovanja, ki jih bo nova evropska valuta določala. Pravijo, "da bodo lahko v vsako slovensko vas, če bo potrebno, nov deanr pripeljali v roku dveh do štirih ur". Bolj pa so zaradi evra zaskrbljene menjalnice. Boje se namreč, da se bo njihovo poslovanje zmanjšalo, ker bo prenehal promet z dose- niki, ki so vsak s svojega zornega kota predstavili problematiko proizvajanja vina na ozemlju, ki naj bi bilo geografsko enotno, ki pa občuti razkorak dveh različnih zakonskih ureditev. Pogovor bodo obogatili tudi zunanji posnetki, pripravljeni v ilustracijo obravnavane teme. Tokratno srečanje na terenu je vodil novinar Marij Čuk. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 29. t.m., približno ob 20.50. danjimi valutami dvanajstih držav, ki bodo uvedle evro. V prihodnje se bo menjava odvijala zgolj med novo evropsko valuto in slovenskimi tolarji. V poštev prihaja tudi menjava drugih preostalih valut, denimo ameriškega dolarja, toda njihov delež je bil že doslej skromen. V slovenskih menjalnicah so doslej nakupili oz. prodali raznih valut v skupnem znesku okoli 7,5 milijarde nemških mark letno. M. VISOKE KAZNI ZA KRŠITELJE SOFTVVARE IN AVTORSKE PRAVICE Člen 171-bis zakona št. 633/1941, v besedilu, ki ga je u-vedel zakon št. 248 z dne 18. avgusta 2000, določa kazen zapora od šest mesecev do treh let in denarno globo od najmanj pet milijonov do največ 30 milijonov lir za vsakogar, ki nezakonito in z namenom profita kopira računalniške programe ali z istim namenom uvaža, razmnožuje, prodaja ali v trgovinski oz. podjetniški namen poseduje ali daje v najem programe brez oznake Siae. MARA PETAROS Naša sodelavka odgovarja na vprašanja o uvedbi evra. Bralce vabimo, naj nam pošljejo svoja vprašanja glede nove valute po e-mailu, faksu, tradicionalni pošti ali telefonu; mi bomo to posredovali naši sodelavki. Vpr.: "Vse lepo in prav, sem si rekel, ko sem poslušal navodila, kako naj ravnamo z evrom ipd. Vprašal pa sem se in sedaj to vprašanje postavljam vam: "Zakaj je sploh bilo treba iti na pot skupne evropske valute, ko so in bodo v Evropski zvezi itak ostali jeziki različni, navade različne, da niti ne govorimo o tem, da cene gotovo ne bodo enake... V' Skratka: kaj imamo konkretno od tega, da bomo pripadniki 72 evropskih držav uporabljali isto valuto? Vnaprej lepa hvala za odgovor." Odg.: "Po skupni evropski valuti ni nihče vprašal, Nemci je npr. nočejo še sedaj, ko smo tik pred uvedbo skupne evropske valute, Francozi jo gledajo od daleč, Danci so jo komaj zavrnili na referendumu. Po drugi strani pa si vsi mi želimo trdne ekonomije, zdravih državnih obračunov in manjše inflacije. Vse to smo v Italiji dobili prav zaradi skupne evropske valute. Državniki in vsi davkoplačevalci smo se morali v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja močno potruditi, da smo vsaj delno sanirali razmajano državno bilanco, zmanjšal se je državni dolg, inflacija je znatno manjša kot pred leti. Prav zaradi sodelovanja pri skupni evropski valuti so se morali italijanski državniki naučiti varčevati z javnim denarjem, saj imajo nad seboj evropski organ, ki nadzoruje njihovo delovanje. Za sprejem v Evropsko monetarno unijo je morala namreč vsaka država spoštovati določene pogoje, ki se nanašajo na stopnjo inflacije, ki je v državi, na razmerje med letnim državnim primanjkljajem in bruto notranjim proizvodom in na skupni državni dolg. Za sprejem v Evropsko monetarno unijo so morale države spoštovati vse te pogoje. Članstvo pri Evropski monetarni uniji pa ni večno. Če država ne spoštuje več pogojev, jo lahko glavni organ izloči iz Evropske monetarne unije. To je tudi jamstvo, da bodo državniki posameznih držav skrbeli, da bodo s primernimi ukrepi zagotovili spoštovanje vseh parametrov, in s tem zagotavljali sorazmerno zdravo gospodarstvo. Poleg teh makroekonomskih utemeljitev, ki lahko posameznika prizadenejo ali ne, bo gotovo vsak zasebnik imel od skupne evropske valute več koristi. Ker je valuta skupna dvanajstim državam, bo lahko posameznik potoval po vseh teh državah, ne da bi moral pri tem zamenjati denar, saj bo evro državna valuta. Cene v posameznih državah gotovo ne bodo enake, primerjava cen pa bo nedvomno enostavnejša. Če bomo ugotovili, da nekaj stane manj v Avstriji, se bomo lahko odpeljali na izlet v Avstrijo in tam kupili potrebno dobrino, saj je kroženje dobrin in oseb v sklopu Evropske unije prosto. Seveda ne govorim o tem, da bomo šli na kavo v listo državo, kjer je kava cenejša, saj bi pri tem imeli precej večje stroške kot koristi, za druge dobrine, ki imajo večjo unitarno vrednost, kot so npr. pohištvo, avtomo- bili, počitnice, obleke ipd, pa se bo verjetno splačalo pogledati, kje dobrina manj stane. Veliko koristi pa bodo s skupno evropsko valuto imeli predvsem podjetniki, saj se bo njihovo tržišče močno razširilo in ne bo več omejeno samo na italijanski trg, pač pa na dvanajst evropskih držav. Kot se bodo lahko goriški in tržaški potrošniki odločili, da bodo nekatere dobrine kupovali tam, kjer stanejo manj, tako se bodo lahko tudi nemški, francoski ali belgijski potrošniki odločili, da bodo določene dobrine kupovali v naših krajih, ker so pri nas cenejše kot pri njih doma. Ravno tako se bo povečal tudi podjetnikov nabavni trg, saj se bo lahko odpravil nakupovat v tisto državo, ki se mu zdi cenejša. Upam, da sem vas s tem odgovorom prepričala, da bomo od skupne evropske valute imeli številne koristi, čeprav se bomo morali na novo privajati na evrokovan-ce in evrobankovce, kar nam bo v začetku gotovo prinašalo kakšno težavico. Z ZAČETOM NOVEGA LETA NA EVRO SE BODO MORALI NAVADITI TUDI SLOVENCI GOSPODARSTVO ZBORNIK SLOVENSKEGA ŠPORTA V ITALIJI 2001 PREGLED DVEH SEZON Najprej bi spomnil, da je Mnenjsko gibanje za Slovensko Istro, katerega član (in koordinator) sem tudi sam, med prvimi reagiralo z odprtim pismom na govorice o možni prodaji Banke Koper italijanskemu kupcu, in to že junija 2001. Lastnikom smo priznali pravico, "da razpolagajo s svojim premoženjem, in dopustili, da imajo lahko za takšno odločitev tehtne poslovne razloge". Vendar smo hkrati menili, "da se ta njihova odločitev ne tiče samo ozkih podjetniških interesov, ampak je tudi širšega pomena za naš obmejni prostor kot tudi za Slovenijo kot celoto". Izhajajoč iz pritiskov, ki so bili v prvih desetih letih obstoja slovenske države izvršeni na naš prostor, smo ocenili, "da kaže vse to na obstoj načrta za vzpostavitev čim večjega italijanskega vpliva v tem obmejnem območju". In italijanski odkup večinskega deleža Banke Koper bi pomenil vzpostavitev finančnega nadzora nad pretežnim delom tukajšnjega gospodarstva in finančnimi prihranki prebivalstva. Pri tem je realno pričakovati, da bodo ključna mesta v banki zasedli Italijani in da bo italijanščina uvedena kot glavni jezik pri poslovnem komuniciranju banke". Zato smo pozvali lastnike banke, da svojo odločitev tehtno premislijo in poiščejo drugačno rešitev. Primorsko in slovensko javnost pa, da pravilno oceni težo in posledice tega dejanja ter se odločno postavi v bran slovenskih nacionalnih interesov. V zvezi z nekaterimi pogoji prodaje banke pa bi želel opozoriti predvsem na sledeče. Prvič se prodajalci v svojih izjavah zapletajo v protislovja, ko svečano zagotavljajo, da bo Banka Koper ohranila svojo pravno samostojnost, zaposlene delavce itn. In celo, da ji bo nov part- darskim prodorom na vzhodno obalo Jadrana pa bi omenil še naslednja dejstva. Prvič poskus italijanskega kapitala, da bi vzpostavil nadzor nad vsemi tremi največjimi hrvaškimi bankami, to je splitsko, reško in zagrebško. Pri splitski je poskus uspel ter je njen večinski delež v italijanskih rokah. Pri reški pa se je zataknilo, saj je Hrvaška zelo modro dala prednost av-strijsko-nemškemu kapitalu in interesom. Končno je razvoj severnojadranskih luk in njihovih mest odvisen od blagovnih tokov iz srednje Evrope, ne pa toliko od Italije. Zato je interes srednjeevropskega gospodarstva po močnejši prisotnosti v tem prostoru povsem legitimen in gaje treba upoštevati. Da ne govorimo o tem, da ta interes ne ogroža nacionalne identitete tega prostora, kar za italijansko stran ne bi mogli reči. Vse povedano velja tudi za Koper, ki pa, očitno, tega ni dojel in so tako pri prodaji koprske banke prevladali ozki poslovni interesi njenih lastnikov nad nacionalnimi interesi. Poskus naskoka italijanskih bank na zagrebško banko pa je izzval pravi revolt javnosti in so se tako italijanski partnerji morali dobesedno umakniti iz posla. Zanimiv je tudi podatek, da je npr. Italija v nekaj zadnjih letih ustanovila okrog 1.500 mešanih podjetij na Hrvaškem in od tega 90% v Istri in Kvarnerju. Pri čemer je poslovnim operaterjem dala na razpolago 200 mia lit za kritje poslovnih rizikov. Ni mi znano, da bi tudi drugi poslovni partnerji v tem prostoru uživali podobno kritje s strani svoje države. Zato bi lahko rekli, da ne gre pri tem za kak svoboden trg, ampak bolj za osvajanje gospodarskega prostora na sigurno". Po enoletnem premoru se je med slovenske bralce in športne navdušence v Italiji ponovno vrnil Zbornik slovenskega športa v Italiji, ki nosi letnico 2001. Delo je izdalo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, avtor pa je tudi tokrat Branko Lakovič, neutrudni športni delavec in časnikar, ki si je svojčas bil moral tako rekoč vzeti "sobotno leto". Lani je namreč izpod njegovega peresa izšla knjiga Naši "azzurri" o pripadnikih slovenske manjšine, ki so oblekli dres italijanske državne reprezentance. Poleg tega je Lakovič postavil na noge in oblikoval ter še dodatno izpopolnil spletno stran slovenskega športa v Italiji -vvvvvv.slosport.org - ki je v kratkem postala lepa realnost pri nas in v Sloveniji. Zbornik slovenskega športa v Italiji 2001 smo - kot smo sicer napisali - nameravali predstaviti že v prejšnji številki, a nam je prostor nagajal, tako da o njem pišemo tokrat. V 350 strani debelem zborniku podaja Branko Lakovič pregled dveh športnih sezon, in sicer sezone 1999/2000 in 2000/ 2001. Kot prejšnji zborniki je izšel v dvojezični obliki - v slovenščini in italijanščini - s ciljem, da se tudi italijanska javnost seznani z našo športno dejavnostjo, kar pomeni, kot je sam avtor povedal v uvodu, tudi Lakovičev prispevek "k vse boljšem u spoznavanju in prijateljstvu med tu živečima narodoma." Če odpremo knjigo, zasledimo po u-vodnih besedah predsednika Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jureta Kufersi-na in avtorja Branka Lakoviča zgoščen pregled sezon 1999/ 2000 in 2000/2001. V ta pre- ZBORNIK SLOVENSKEGA ŠPORTA V ITALIJI 2001 ALMANACCO DELLO ŠPORT SLOVENO IN ITALIA gled je avtor vključil vse pomembnejše datume športne dejavnosti v zamejstvu v zadnjih dveh letih. Tako se bralec seznani z nekaterimi bleščečimi vrhunskimi dosežki naših športnikov: gre npr. za zmage rolka-ric in rolkarjev kriškega društva Mladina na evropskih in svetovnih prvenstvih, uspehe Tanje Romano na kotalkarskih prvenstvih, državni naslov Arianne Bogateč v jadranju, bron mladega Čupinega jadralca Jara Furlanija na Martiniki, uspehe hitro-hodca Fabia Ruzzierja, napredovanje Vala Imsa v odbojkar- sko B2 ligo, državni rekord Clau-die Coslovich v metu kopja in njeno 12. mesto na olimpijskih igrah v Sidneyu (za kar si je zaslužila prostor na platnici zbornika), odprtje prenovlje- i ne telovadnice Ervatti pri i Briščikih, prireditev Naš | športnik in še bi lahko na- i števali. Poleg tega pa gre tudi za beleženje čisto normalne, rekli bi skoraj nevidne dejavnosti številnih odbornikov društev, brez katerih bi naš šport prav gotovo ne dosegal takih rezultatov, kot jih pač dosega. Tako so zabe-leženi društveni občni zbori, organiziranje turnirjev, sestanki, okrogle mize, predavanja idr. Po tem pregledu sezon pride na vrsto pregled dejavnosti ZSŠDI z beleženjem pomembnejših datumov v sezonah 1999/2000 in 2000/2001. Naj omenimo tu le podelitev priznanj Združenja, nagrade Šport in šola, tradicionalno kolesarsko dirko za pokal ZSŠDI, zamejsko balinarsko in smučarsko prvenstvo ter podelitev košarkarskih oskarjev. Ob teh tradicionalnih pobudah pa velja omeniti še nešteto stikov s športnimi zvezami in organizacijami Italije in Slovenije ter vezi s slovenskimi športnimi zvezami na avstrijskem Koroškem in v Porabju na Madžarskem, nad vsem pa kraljuje slovesna proslava 30-letnice Združenja, ki so jo lani obhajali na sedežu dežel- ne sekcije italijanskega olimpijskega odbora CONI v Trstu. Temu sintetičnemu pregledu sledi predstavitev posameznih slovenskih športnih društev v Italiji in tudi njihove dejavnosti, kar je novost v primerjavi s prej- i šnjimi izdajami zbornika, kjer je bila dejavnost zaobjeta v pregledu posameznih panog. Vseh društev, ki jih avtor obravnava, je kar 55, ukvarjajo se z najrazličnejšimi panogami, stopnje udejstvovanja pa so različne: lahko gremo od agonistično zamišljenega tekmovanja, ko si klub prizadeva, da bi dosegel čimboljše rezultate tako na tekmovalnem kot tudi na organizacijskem področju, pa do takih društev, ki delujejo bolj na ljubiteljski ravni, a so prav tako enako pomembna. Šlika, ki se oblikuje pred bralčevimi očmi, prikazuje široko športno gibanje, ki doživlja sicer nezanemarljive težave (če upoštevamo, da ustanove naše manjšine še vedno čakajo na obljubljene denarne prispevke, da tudi sponzorjev ni lahko prepričati in da odbor-niškega kadra ni lahko oblikovati), a ki je vseeno bogato in razgibano. Zaslugo za ta prikaz pa nosijo - poleg avtorja - urednika Branka Lakoviča - še Igor Lakovič, ki je poskrbel za tehnično opremo, Ingrid Kalan, ki je delo prevedla v italijanščino, lektor Mario Bucik ter fotografi Damjan Balbi, Pierluigi Bum-baca, Davorin Križmančič in Annalisa Roberti, medtem ko je precej fotografskega gradiva prišlo tudi iz društvenih arhivov. Za tisk je poskrbela tiskarna Grafica Goriziana iz Gorice. —— NL AKTUALNO REŠENI DVOMI GLEDE KRAJA SPOPADA MED SLOVANI IN LANGOBARDI "IN LOCO QUI BROXAS DICITUR” (2) GIORGIO BANCHIG IZVOR TOPONIMA Hipotezo, da je bil Broxas pri Mostu / Ponte San Quiri-no, so podpirali tudi Carlo Gui-do Mor (Mor 1972:44), Simon Rutar (Rutar 1899: 106; prim. tudi Musoni 1900) in, kakor smo videli, tudi Božo Zuanel-la, ki to zatrjuje na osnovi raziskovanja imena toponima in s tem dodaja novost raziskavi. V začetni fazi Zuanella govori, da izhaja ime Broxas iz grškega samostalnika "brohos" (= zanka, vozel, zanka pri mreži); ta izraz bi bil lahko uporabljen za poimenovanje kakšnega značilnega elementa mostu (Zuanella 1983); ko sem mu sam to svetoval, saj sem ga opozoril na latinski besedi "brocchus" (= štrleč, izpostavljen, ki so jo posebno radi uporabljali za osebo ali žival s štrlečimi zobmi) in "brocchitas" (= štrlina, rtič), na kateri bi se lahko prav tako navezoval Broxas, je kasneje popravil svojo prvotno hipotezo in napisal: latinska beseda "brocchus" izhaja iz stare grščine (prim. "bryko”, "bryho": zlomiti z zobmi, kazati zobe). "Pridevniško besedo v pomenu 'nekdo, ki ima štrleče zobe' pozna tudi italijanski jezik; pomensko je zavzela razne oblike: 'brocco': zasopel konj s štrlečimi zobmi, 'broc-colo': pomanjševalnica za 'brocco' v pomenu poganjek" "V kraju, ki se imenuje Broxas" (Pavel Diakon, Histo-ria Langobardorum, V. knjiga, 23. poglavje) in še kot "broccato" (brokat), "brossura" (brošura), itd. "Kaj so bile v resnici 'broxae' pri Mostu / Ponte San Quirino -ugotavlja Zuanella -, je težko reči: mogoče je šlo res za kamene štrline na bregovih Nadiže, na katere so postavili most, ali pa za značilne stene, ki so prav v tistem kraju molele iz rečnega dna, čeprav ne mo- i remo izključiti, da bi ne šlo prav lahko tudi za element samega mostu, vendar je to težko določiti." (Zuanella 1983). Most torej je bil po vsej verjetnosti zgrajen na dveh štrlinah Nadiži-ne soteske, ki se začne v Špe-tru v višini mlina in se konča v spodnjem delu Mosta. OSTANEK MOSTU IN NADIŽINE "BROXAE" Kljub temu da upoštevamo ! še ta etimološki podatek, ostanemo še vedno na področju hipotez in, kar se tiče natančne lokacije mostu "ad Broxas", ki ga navaja Pavel Diakon (na sliki), blodimo v temi, kajti manjka nam potrebna arheološka opora. Oborožen s temi podatki, se je g. Gino Monai | lotil iskanja kraja, kamna ali dela mostu, ki bi dokončno stvarno podprl trditve lingvistov in zgodovinarjev. Po dolgotrajnem potrpežljivem iskanju skozi celotno sotesko reke Nadiže od Mosta/Ponte San Quirino do Špetra/San Pietro al Natisone so se mu naenkrat prikazali iz vode v bližini mostu pri Barnasu in v višini cerkve sv. Kvirina v Špetru značilno obdelani kamni, ki so bili zagotovo del rimskega mostu. Za tem je Monai odkril na štrlečih stenah v soteski (slavne "bro-xae"?!) dve "izsekani vdolbini", na katerih so najverjetneje naslonili most. O tem pričakujemo še mnenje arheologov, vendar mislimo, da smo pred dokončno rešitvijo zagonetke: kraj "ad Broxas" in njegov slavni most - oboje je omenil Pavel Diakon v delu Historia Langobardorum - sta se nahajala na področju cerkve sv. Kvirina v Spetru. Kot v vsakem koncu tega imena vredne kriminalke, v kateri je krivec ves čas vsem pred očmi, vendar ga nihče ne odkrije, ker zna spretno skrivati sumljiva znamenja, moramo sedaj priznati, da je celotno naše razmišljanje in torej tudi razmišljanje raziskovalcev, ki smo jih omenili in ki so se trudili najti lokacijo za Broxas, bilo sintetično podano že v 16. stol. Podal ga je grof Girolamo di Porcia, ki je v svojem delu "De-scrizione della Patria del Friu-li" (Opis furlanske domovine), v poglavju "Territorio ne monti" (Hribovsko področje) na Čedaj-skem teritoriju in je pri razlagi posebnega sodstva Landarske in Merske banke, jasno napisal: "vendar, ker je potrebna dejavnost, ki se tiče javnosti, sta se obe (sodolini Landar in Mersa, op. ur.), ko sta jih pozvala dekana, ki ju imenujejo velika dekana, združili pri neki cerkvi sv. Kvirina, kjer ježe bilo naselje, imenovano Brossa, znano zaradi spopada z orožjem med Langobardi in Slovani, nedaleč od bregov Nadiže, in tam imeli svoj 'arengo' (skupščino)." ("nondi-meno ocorrendo negozio, che concerna al publico, tutte due (le convalli di Antro e di Merso, ndr.) chiamate da due Dečani, detti decani grandi, si riduco-no insieme appresso una Chie-sa di S. Quirino, ove gia' fu la Villa detta Brossa, notabile per il fatto d'armi successo tra i Longobardi e Schiavi poco di-scosta dalle rive del Natisone; ed ivi fanno il suo Rengo.") Porcia 1897: 65). Resje čudno, da tega jasnega Porcijevega o-pisa doslej nihče ni razumel dobesedno in niso že prej opravili temeljitejših raziskav na osno- vi teh natančnih zgodovinskih in zemljepisnih podatkov. DALJE NEKAJ MISLI IN ZADRZKOV PRODAJA BANKE KOPER ITALIJANSKEMU KUPCU MILAN GREGORIČ Pred meseci so prodrle v javnost govorice, da nameravajo trije glavni lastniki Banke Koper (Luka Koper, Istrabenz in Inter-evropa) prodati večinski delež (52%) italijanski banki Sanpa- olo IMI iz Turina. Pred dnevi je bila novica potrjena s podpisom pogodbe med zainteresiranimi stranmi. Kupoprodajni posel morajo potrditi le še upravni odbori prodajalcev ter Narodna banka Slovenije. Ob tej priložnosti je bila v Kopru (5.11.01) sklicana tiskovna konferenca v režiji civilne družbe (mag. Marjan Starc in Mnenjsko gibanje za Slovensko Istro), s katere objavljamo prispevek koprskega publicista Milana Gregoriča, ki širše osvetljuje nekatere sporne okoliščine tega posla, in sicer: ner (lastnik) omogočil hitrejšo rast in razvoj. Kajti v isti sapi priznavajo, da veljajo te koncesije za obdobje petih let. To lahko pomeni, da bo ta razvoj koprske banke zelo kratkega diha, o čemer, seveda, prodajalci banke previdno molčijo. Na svoj način j zgovorna je tudi izjava kupcev l (banka Sanpaolo IMI izTurina), kako da so zelo "zadovoljni s kupčijo, čeprav jih je drago stala". Kaj bi ne bili, saj jim je uspel | veliki met. V naročje jimje namreč padla poslovno uspešna banka in prek nje nadzor nad "krvnim obtokom" obmejnega !, gospodarstva. In še bolj zgovoren je zagoneten molk dosedanjega bančnega vodstva, ki nam ne slika prav nobenih svetlih perspektiv koprske banke v naročju novega lastnika, kar je morda edino pošteno. V zvezi z italijanskim gospo- 1 5 ČETRTEK, 22. NOVEMBR' 2001 | koledar Koledar 2002 Koledar 2002je zvest zapisovalec pomembnih dogodkov med našimi ljudmi in delovanja naših ustanov ter družbenega dogajanja. Prinaša veliko zanimivih prispevkov ter bogato fotografsko dokumentacijo. ANTON Anton Kacin. 1901-1984 Dvanajsta knjiga v zbirki Naše korenine osvetljuje lik dr. Antona Kacina, kulturnega delavca ter dolgoletnega urednika in tajnika Goriške Mohorjeve družbe, ter prinaša izbor njegovih spisov. Očetovstvo malo drugače Jurij Paljk Oče Jurij, časnikar pri Novem glasu, mama Adriana, hčerki Ivana in Tina ter mali Lukec zaživijo pred bralcem v svojih živahnih vsakdanjih zgodbah, polnih majhnih in velikih problemov, pa tudi lepih in nepozabnih trenutkov. Sonjini: sladice D.?;,',,« v Sonjine slaščice Sonja Marija Maraž Bednarich Prikupna knjižica s podnaslovom Dobrote iz Števerjana v Brdih prinaša vrsto receptov, ki so jih naše izkušene babice ohranjale iz roda v rod in so ponos primorskega oziroma briškega kulinaričnega izročila. Naslov: Riva Piazzutta 18, 34170 GORICA-GORIZIA, ITALIJA i£tlSl tel. 0481533177, fax 0481536978, mohorjeva@adriacom.it