Razgled po šolskem svetu. — Sprcjeinni izpiti na učiteljiščih. Naučno ministrstvo je odredilo, da se naj vrše sprejemni izpiti v I. letnik na učiteljiščih tudi koneem šolskega leta, kakor se že vrše na drugih sredcjih šolah. Ta odredba stopi v veljavo že v tekočem šolskem letu. — Sankcioniran zakon. Cesar je sankcioniral zakon o regulaciji plač koroškega učiteljstva, kakor ga je sklenil deželni zbor v zadnjem zasedanju. 0 tem zakonu smo svojedobno že poročali. — Meščanskih šol imajo čehi na Moravskem 107, in sicer 55 deških in 52 dekliških. — Šolske razmere na Koroškem. V Guštanju na Koroškem so tako slabe šolske razmere, da morajo iraeti en razred v gostilnici. — Srbski in bolgarski dijaki t Belgradn. Te dni so srbski dijaki, člani radikalno - demokratiške stranke in kluba BSlovanski Jug", priredili koraers na čast bolgarskim dijakom, ki so prišli na belgrajsko vseučilišče. Na tem komersu je prisostvovalo nad 300 dijakov, a igrala je vojaška godba. — Sknpščina hrraškega nčiteljstra. Izredna skupščina MSaveza", ki se je vršila v Zagrebu v nUeiteljskem domu" dne 7. marca t. 1., je sprejela to resolucijo: 1. Odposlanci Ijudskega učiteljstva iz vseh krajev Hrvaške in Slavonije žele, da se še to leto s posebnim zakonom definitivno urede plače Ijudskega učiteljstva vseh kategorij v kraljevini Hrvaški in Slavoniji. Nikakor pa se ne bi moglo Ijudsko učiteljstvo Hrvaške in Slavonije zadovoljiti, ako bi imelo manjšo plačo od učiteljstva v Dalmaeiji ali od onega na državuih šolah v Ogrski. 2. Prizuavajoč, da so v projektirani noveli k sedanjemu šolskemu zakonu naraeravane povoljne ustanove, žele odposlanci ljudskega učiteljstva, dokler ne bo sprejet posebni zakon o službenih prejemkih, da se to začasno povišanje plač ljudskega učiteljstva brez razlike kategorij, spola in rodovinskih razmnr računa od 1. januarja 1907 v razraerju s službenimi leti, in sicer, da se do lOletnega službovanja šteje v pokojnino povišek 200 K, od 10 do 20 let 300 K, preko 20 let pa 400 K. — Boigarski proft-sorji t InozemstTU. Kakor znano, je bilo po demonstraciji proti knezu Ferdinandu povodom otvoritve novega gledališea v Sofiji bolgarsko vseučilišče zaprto, vsi profesorji so bili odpužčeni iz službe ter jim je bila ustavljena p!ača. Kakor poroča sofijski ,,Duevnik\ je bilo nanogo teh profesorjev pozvanih na vseučilišča v inozemstvu. Tako profesor Miletič v Monakovo za slavistiko, profesoi* Zlatarski za slavistiko in slovansko zgodovino v Harkov in profesor Todorov za slavistiko na vseučilišče v Giadcu na niesto profesorja Murka, ki odide na Dunaj da zaraeni znanega slavista profesorja Jagiča. — Analfabeti v Italiji. Italijani se radi ponašajo s svojo staro in visoko kulturo. resnično pa so glede ljudske prosvete na tisti stopnji kakor Španija, Eusija in Južna Amerika. Nedavno je poslanec Mazza ua shodu v Eimu razvijal žalostno štatistiko glede prosvete v Italiji. Povedal je, da ima Italija 48 29 % analfabetov. Izmed vseh zakonskih parov je 46 10 % analfabetov. Med vojaškimi novinci je 32'60 % analfabetov. Oelo v Rimu je 4417 % analfabetov, doeim jih je v Napolju 60 %, Palermu 73 %, v Oosenci pa celo 78'18 %. Ia temu se ni čuditi, ako se pomisli, da troši Italija za narodno prosveto le po 2-46 lire na osebo, dočim izdajo Zedinjeue države skoraj 12, Nemčija pa 9 21. Potem je seveda lahko vsako leto pri državnih proračunih prihraniti milijone, ki se porabijo potem za topove in trdnjave. Ako bi hotela doseči Italija stopnjo kulturne države, bi morala svoj proračun zvišati za šolstvo in prosveto za 80 milijonov lir. Za dekorativne namene, kakor za gledališča, opere, bengalične razsvetljave itd. se trošijo milijoni, pri tem pa trpi Ijudsko učiteljstvo lakoto. — Učiteljsko zboroTanje — ponoči. Učiteljstvo na Gorenjem Avstrijskem je hotelo imeti dne 16. februarja t. 1. raed šolsko dobo zborovanje v Lincu. Na tej skupseini je hotelo pritisniti na deželni zbor, da uredi učiteljske plače. Medtem pa je šolska oblast odredila, da za ta dan ne dovoli učiteljstvu dopusta. Nato je učiteljstvo odločilo, da zboruje ponoži. In v resnici je prišlo na zborovanje okolo tisoč učiteljev in učiteljic, mnogi z velikirai težkočami. Bilo jih je, ki so se morali voziti z vozom štiri do pet ur, predea so prišli do železniee, in v isti noči so morali napraviti enako pot nazaj, ker jim je to nalagala dolžnost drugega dne. Skupščina je sklenila: BSkupščina gorenjeavstrijskega učiteljstva, vršeča se dne 16. februarja 1907, odkrito izjavlja, da je dospelo učiteljstvo zaradi neobičajnega povišanja cen vseh življenskih potrebščin do tega, da je 75 % učiteljskih rodovin pasivnih v gospodarstvu, in da dolgovi, ki so daleč prekoračili njihove razmere, ne dopuščajo daljno vegetiranje. Učiteljstvo se v tem resnem času obrača na odločujoče faktorje, naj prisko^ijo učiteljski bedi na pomoč z vso naglico, in to tako, da se vse učne osebe ljudskih in meščanskih šol brez ozira na spol, popo|noma izenačijo z državnimi uradniki zadnjih štirih 5inovnih ftzredov ne samo glede plače, ampak tudi glede službene dobe, odraerjenja pokojnine in oskrbe vdov in sirot, kakor tudi da se daje priinerna plača učiteljicam ženskih ročnih del. Skupščina je trajala dolgo v noč.