Ste v, 20._ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih* ob 5 zjutraj. I rc ' Sivo: Ulica Sv. Frančiika AsiSkeg« §t. 30, L naditf. — Vst do; :■>> naj se poiUjajo uredniStvu lifta. Plefrinktran* pfama se ne sprejemajo in rokopisi ae ne vračajo. Uda atelj in odgovorni urednik Štefan Godiaa. Lastnik konso:«^ lista' .Fdifl&rtV — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane radruge g omejenim poroitvom v Trstu, ulica Sv. FranHfika Amškcga št. 20. Telefon uiedniitva in oprave ttev. 11-57. Naročnina mala: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ................. • . za tri mesece.................. za nedeljske i zdaj« *a cele ...... , 5.2f za pel iete ................. V Trstu, v (atrtak 20. Januar ja 1916. Letnik XII. Peiamezae Itevtlke .Edinosti* se prodajaj« po S vinarjev, zastarele številke t»o 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v iirokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnke, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............. . mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: ... .i — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema in se rat nI oddelek .Edinosti*. Narofcnf:* ta reklamacije se p^ilijat> apMvi lista. PbJuje se izključno la upravi .Edinosti*. — Plaća in toži se v Trstu. Upcava la tnaeratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Fmnčiflta M. 20. — Po4tn«hramltrič«i račun ft. 841.«2 mm nojnovsjflli doftotfkov. Rusko bojišče. — Včeraj zgodaj zjutraj se jc razvila na bukovinski meji nova bitka. Vsi novi ruski napadi odbiti. Sicer nobenih posebnih dogodkov. Napad nemškega letalskega brodovja na Tarnopol. Italijansko bojišče. — Razni slabejši italijanski napadi odbiti. Balkansko bojišče. — Pri zasedenju Virpazarja uplenjenih 20 topov. Veliko vznemirjenje v Italiji radi predaje Crnegore. , ,, Zapadno bojišče. — Na fronti ob Ysen Nemci zavzeli en sovražen jarek. Sovražen letalski napad na Metz. Turška bojišča. — Srditi ruski naoadi na kavkaški fronti vsled prihoda turških ojačeni ustavljeni. Položaj v bitki, ki traja že osem dni, je razven par brezpomembnih izprememb za Turke ueoden. Razno. — Srbska vlada se nastane v Ai\ en Provence v Franciji. _ Rusko bojište. DUNAJ, 19. (Kor.) Uradno se objavlja: 19. januarja .1916, opoldne. Včerajšnji dan je poteke! mirno. — Danes. v zgodnjih jutranjih urah, se je razvila na mej! vzhodno Černovic, pri Toporovcu in Bojanu nova bitka. Sovražnik je zastavil zopet moćne kolone in izvršM na posameznih mestih štiri zaporedne napade. Bil pa je od hrabrih bransteljev povsod vržen nazaj. Sicer nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN, 19. (Kor.) Veliki glavni stan, 19. ismiarja 1916. Na fronti nič novega. — Nemško letalsko brodovje ie napadlo sovražna skladišča in letalsko pristanišče v Tarnopolu. Vrhovno armadno vodstvo. I ayffl DUNAJ. 19. (Kor.) Uradno se objavija: 19. januarja 1916, opoldne. Napadi slabejših sovražnih oddelkov pri Lužnicl In severno tolminskega pred-mostja so bili odbiti. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Porscilo Cfldorss. DUNAJ, 18. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Ca-uorne 15. januarja: Včeraj ie bilo a^ilierijsko delovanje na trentinski fronti na Koroškem in na posameznih točkah ob Soči precej živahno. Na višinah severozapadno Gorice je bilo topovsko delovanje mestoma zelo srdito. Tu je sovražna artiljerija, ki smo ji uspešno odgovarjali, streljala do poznega večera posebno proti postojankam pri Oslaviu. Na kraški planoti ie namerila naša artiljerija ogenj proti enemu sovražnih jarkov v oddelku gore sv. Mihela in ga razrušila v razsežnosti približno 400 m. Naše letalsko brodovje je izvršilo dolg polet v ozemlju Soče in bombardiralo sovražno letališče v Ajševici, šotorišče v Cepovanu in Dornbergu in kolodvore v Logatcu, Prvačini in LJubljani. Kljub srditemu ognju številnih obrambnih baterij se je vrnilo brodovje nepoškodovano. DUNAJ. 18. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Ca-dorne 17. januarja: Na trentinski fronti manj živahno topovsko delovanje. Vsled sigurnega streljanja naših topov na utrdbo Rabclj v see-baški dolini se je porušil del utrdbe. Sovražni oddelki so bili pognani v beg. Na višinah nasproti Oslavja smo s krepko protiofenzivo zopet osvojili še zadnje majhne kose jarkov severno kraja, ki jih je imel še v rokah sovražnik. Vsi ujetniki potrjujejo ogromne sile, ki jih je poslal sovražnik v boj, in težke izgube, ki jih je imel. Na kraški planoti ie položaj neiz-premenjen. Sovražni letalci so metali bombe na nekatere kraje ob spodnji Soči, ki so napravile le neznatno škodo.* RIM, 18. (Kor.) Agenzia Štefani poro-Ca: Včeraj ob eni popoldne se je pojavilo nad Jakinom pet sovražnih letalcev, ki so metali bombe. Ena oseba je bila ubita. Stvarna škoda je majhna. - Balkansko bojliče. DUNAJ. 19. (Kor.) Uradno se objavila: 19. januarja 1916, opoldne. Pri zasedenju Virpazarja so uplenile naše Čete, kakor se poroča naknadno, 20 jeklenih topov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN, 19. (Kor.) Veliki glavni stan. 19. januarja 1916. Položaj je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Srbska vlada se naseli v Franciji. LONDON. 18. (Kor.) »Times« poročajo iz Pariza, da se srbska vlada v kratkem flastani v Aix en Provence v Franciji. Italijanske laži o avstrijskih potopljenih ladjah. Nečloveško postopanje po bitki pri Draču. DUNAJ, 18. (Kor.) Iz stana vojnih poročevalcev javljajo: »Agenzia Štefani« je poročala pred kratkim, da so bili glasom natančnejih poročil o pomorski bitki pri Draču dne 29. decembra sovražne ladje po italijanskem ognju opetovano zadete in poškodovane. Številna najdena plavajoča trupla mornarjev, ki niso spadali k posadki »Like« in »Triglava«, da potrjajo bržkone od več strani zatrjevano izgubo še ene ladijske enote pri oni priliki. »Cor-riere della Sera« meni, da je ta ladijska enota zadela na zapiralne mine. Nasproti tem italijanskim fantazijam o potopljenih avstro - ogrskih ladjah bodi ugotovljeno še enkrat, da sta »Lika« in »Triglav« zadela na mine in se potopila mnogo ur poprej, nego je bilo videti kako sovražno ladjo, in da so italijanski topničarji na kopnem poldrugo uro obstreljevali z granatami in šraoneli rušilce, zaposlene z reševanjem posadke »Like« in z odvajanjem »Triglava«, rešilne čolne in ljudi, ki so se nahajali v vodi, ne p>a da bi bili ka| zadeli; ter da nismo že 5 mesecev izgubili niti enega naših podvodnikov in slednjič, da mora ladja, ki io je baje potopil francoski podvodnik »Foucault«, pripadati drugemu brodovju, ne pa avstro-ogrskemu. _______________ Sestanek nemškega cesarja in bolgarskega kraja v hli& BERLIN. 19. (Kor.) Wolffov urad javlja: Dne 18. januarja se je vršil v slavnostno okrašenem Nišu sestanek med nemškim cesarjem in kraljem Bolgarov. Bolgarske čete so tvorile na kolodvoru častno stotnijo. Po prisrčnem pozdravu sta se podala oba vladarja z avtomobilom v citadelo, kjer sta pregledala parado tamkaj postavljenih bolgarskih, macedonskih in nemških čet. Cesar Viljem je podelil kralju feldmaršalsko palico. Kralj Ferdinand je imenoval cesarja Viljema za šefa 12. bolgarskega pešpoika. SOFIJA, 18. (Kor.) Povodom obiska v Nišu je nemški cesar Viljem podelil vsem bclgarskim četovodjem in številnim višjim oficirjem železni križec. Ministrski podpredsednik Radoslavov je dobil veliki križec orlovskega reda. Radost v Nemčli na zasedenju Crnegore. BEROLIN, 19. (Kor.) Radost na velikem uspehu zavezne monarhije v Crni-gori, došlo do izraza v državnem in deželnem zboru, občutijo seveda tudi v u-radnih krogih iz vsega srca. Z največjim priznavanjem se naglasa ta sijajni milita-rični čin. Višje poveljništvo v obmejnih pokrajinah je odredilo, da bodi povodom uspehov našega orožja v Crnigori dne 19. januarja v Berolinu in provinciji branden-burški šolski praznik. Razburjenje v Italiji radi kapitulacije Crnegore. LUGANO, 18. (Kor.) Kapitulacija Crnegore ie bila morda va nameravano potovanje v Rim. Sonnino je imel posebno dolge konference s francoskim in ruskim poslanikom in z vojnim ministrom. Poleg gibanja diplomacije se opaža, da so parlamentarno naj odličnejši člani kabineta obnovili svoie posebne konference. Najbrže se pečajo s pred par dnevi nastalo opozicijo reformnih socijalistov in radikalne stranke, ki grajajo znano gospodarsko mizerijo z ozirom na 107*4 lire po-skočivšo tovorni no za eno tono iz New Castla v Genovo in neprimernost vladnih odredeb, dalje s hudimi pritožbami več sto socialističnih občinskih uprav. Časopisi razpravljajo o kapitulaciji Crnegore, proti katere možnosti so po padcu Lovčena nastopih energično, na način, iz katerega odseva ozlovoljenost. jeza in strah pred bližajočimi se dogodki v Albaniji in vpo-rabo prostih avstrijskih armad na kakem drugem mestu. »Messaggero« in »Secolo«, ki sta dobila vsa navodila iz Francije, razpravljata o kapitulaciji Crnegore kot o rezultatu sumljivih intrig, odrekata čast Crnigori in izjavljata, da je opustitev obrambe Skadra in drugih krajev sad izdaje in temnih načrtov kralja Nikole. ItoHlo In MorsKa vdajo. Kdor le količkaj pozna značaj naših bivših »zvestih zaveznikov« na oni strani Adrije, se pač ni mogel motiti o učinku črnogorske vdaje na italijansko javno mnenje in o vsem onem, kar je moralo slediti, in to vkljub temu. da sedi na prestolu italijanske kraljice hči Crnegore, hči tistega črnogorskega kralja Nikole, ki ga je še pred kratkim ves italijanski svet slavil kot največjega junaka. Dokler je Crnagora, četudi že napol sestradana in skoraj brez municije, tvorila branik ita- lijanskih interesov na Balkanu, ie Italija imela zanjo vedno dovolj lepih — besedi; kakor hitro pa je kralj Nikola, videč, da preti njegovi deželi in njegovim ljudem vkljub najlepšim laškim obljubam neizogiben pogin, krenil sam svojo pot in poiskal rešitve v brezpogojni vdaji zmagovitemu avstrijskemu dvoglavemu orlu: tedaj se je hipoma izpremenilo vse italijansko javno mnenje in kralja Nikole junaštvo je šlo rakom žvižgat kar preko noči. Iz mnogoštevilnih glasov o tej stvari, ki prihajajo preko meje, naj zabeležimo v dokaz te pristno italijanske hvaležnosti naslednje, iz Lugana došlo poročilo, ki pravi: Vtisk, ki ga je napravila vdaja Crnegore v Italiji, je velikanski ter je povzročil v glavah politikov največjo zmešnjavo, ki se zrcali sedaj v prvih, v hitrici spisa-nih komentarjih velikih dnevnikov. Vojaški sotrudnik milanskega »Secola« piše: Z vojaškega stališča Je vseeno, ko bi se bila Crnagora borila do zadnjega moža ali pa če se je vdala. Končni učinek bi bil ostal isti. Položaj v Albaniji pa bo sedaj vsekakor še veliko težavnejši in vprašujemo se, ali bi bilo prav, da bi Še nadaljevali svoje militarične priprave na oni strani Adrije in jih celo pomnožili, ali pa čc bi ne bilo bolje, da bi opustili tudi dosedanje svoje polovične ukrepe, ki bi nas, če se bodo izvajali tako, kakor so se doslej, mogli le izpostaviti porazu. Politični sotrudnik »Secola« pa ni prav enakega mnenja kot njegov vojaški tovariš. Kakor trdi on, bi se bila Crnagora mogla boriti še dalje, in kakor pravi, ukrep kralja Nikole meji skoraj na izdajstvo zaveznikov. Vest o vdaji povzroča globoko bol v javnem mnenju ententnih dežel. Prvikrat v zgodovini Crnegore-se dogodi, da stopi vaajo noga osvOiiielja, toda padec Lovčena ni dovoljno pojasnilo za kraljevo kapitulaciio. Crnogorska vojska se je mogla svobodno umekniti ter bi se bila mogla uspešno upirati v gorovju, dokler ne bi prišla pomoč zaveznikov in zlasti Italije, ki ima svoje čete že v Albaniji. Će je vkljub temu kralj Nikola, ne oziraje se na vse junaške tradicije Crnegore, rajši brezpogojno izročil deželo sovražniku, je za to samo eno pojasnilo, da se je namreč kralj v svoji znani diplomatski prevejanosti skrivaj pogajal s sovražnikom, kar mu je zagotovilo gotov koristi. Tako torej sodijo o kralju Nikoli v Italiji sedaj, ko ga je ravno ona zloglasna italijanska »sveta sebičnost« prisilila, da je obrnil hrbet svojim dosedanjim zaveznikom. Crnagora bi bila pač lahko večno čakala italijanske pomoči, a bilo bi je pa le ne. Ce Italija ni inogla vkljub svoji toliko hvaljeni silni vojni mornarici in svoji »nadvladi« v Adriji zavarovati Crnigori vsaj kolikortoliko rednega dovoza živil in municije, kako naj bi bila Crnagora še pričakovala pomoči od tistih italijanskih čet, ki so se doslej izkrcale v Albaniji, od tiste italijanske akcije, o kateri pravi sam vojaški sotrudnik »Secola«, da bi mogla izpostaviti Italijo edino le porazu, če bi se tudi še nadalje izvajala tako, kot se je doslej? .Resnica je. stara in splošno znana resnica, da je kralj Nikola največji lisjak med vsemi diplomatičnimi lisjaki, a prav tako pa mu je treba priznati, da je ravno s to svojo diplomatsko prevejanostjo znal pridobiti za svojo deželo marsika« kar mu je v največjo čast. Kolikor je kulture, kolikor je narodnogospodarskega napredka v Crnigori, je vse pridobitev kralja Nikole, njegove spretnosti v izrabi vsakočasnega političnega, diplomatskega položaja. Da je sedaj, ko se je videl zapuščen od vseh tistih, ki so mu obljubljali večno zvestobo in trajno pomoč, posegel po edinem sredstvu, ki je še moglo rešiti, kar se da rešiti, po brezpogojni vdaji, namesto da bi bil trmoglavo silil v svojo in svoje dežele neodvrnljivo popolno pogubo: kdo mu more zameriti to? Edino le laška »sveta sebičnost«! In Crnagora se je vendar počutila vpdno najbolje v prijateljstvu z — Avstrijo! Dogodki o črnlgorL Dunajska »Neue Freie Presse« priob-čuje iz avtentičnega vira naslednje poročilo o dogodkih v Crnigori od 13. t. m. dalje: 13. januarja sta prišla do naših pred-straž dva črnogorska ministra in artiljerijski major ter so izrekli željo, da bi se pričela pogajanja, ki bi naj jim bil predmet kapitulacija Crnegore. Prošnja članov črnogorskega kabineta in njunega vojaškega sosvetovalca se je sporočila na pristojnem mestu in prišel ic nemudoma odgovor, da je prvi predpogoj za uvedbo in nadaljevanje pogajanj brezpogojna odložitev orožja črnogorske armade. Oba ministra, ki sta kot pooblaščenca črnogorske vlade prišla v našim predstra-žam, se nista udeležila nadaljnega umikanja. Ostala sta na Cetlnju In nadaljno občevanje žnjima se je vršilo po posredovalcih. Ker je nato Crnagora sprejela brezpogojno odložitev orožja ter se po izvedbi kapitulacije prično mirovna pogajanja, nastaja vprašanje, kako naj se v tem posebnem slučaju določi pojm odložitve orožja. Za orožje, ki se mora odložiti, se bo moralo smatrati vse moderno strelno orožje v smislu evropske vojaške tehnike, torej topovi, strojne puške, puške, ročno strelno orožje itd. Samoobsebi umevno je, da se mora izročiti vse orožje, tudi ono dedno orožje, ki ga je vsak moški Črnogorec podedoval po svojih dedih in pra-dedih, handžarji, trofeje itd.; pričakovati pa je, da bodo merodajni organi pri tem poslu upoštevali posebno narodopisne razmere. Kar se tiče tehnike odložitve orožja, se bo najbrž ravnalo tako-le: Za orožje sposobni Crnogorci se zbero v večjih skupinah. po stotnijah, bataljonih, polkih in dobesedno odlože svoje orožje, kar se bo seveda nadzorovalo s potrebno strogostjo. Kontrola bo obstajala v tem, da naše čete izvrše nekako strateško gozdno prečetovanje. To se pravi, da se bo vsa dežela smatrala nekako za velik eozd, ki ga obhodijo naše čete vsepovprek. Gre namreč za to, da se prepričajo, da se morebiti kje v deželi ne zbirajo četaške čete, ki bi hotele na svojo lastno pest nadaljevati gueriljsko vojno. Ko bo odložitev orožja izvršena, nastane samoposebi vprašanje: kaj se z^odi s prebivalstvom Crnegore? Odgovor se glasi: Moško prebivalstvo, kolikor ga je sposobnega za orožje, se bo konfiniralo. Ravno v Crnigori pa je pojm sposobnosti za orožje zelo širok. Znano je, da so se moški do sive starosti udeleževali te vojne kakor tudi vseh drugih mnogoštevilnih vojen, v katere je bila zapletena Crnagora tekom svoje s krvjo prepojene zeodovine. Kaka pa bo usoda žensk? Tudi tu zavzema Crnagora poseben njen lasten po-ložaj, po katerem se strogo loči od vseh drugih vojujočih se držav. Saj je splošno znano, v kako veliki meri so ženske aktivno službovale v armadi kralja Nikole. Ne samo kot sobojevalke, dasiravno se je tudi to vršilo v precej velikem obsegu, temveč tudi v celi vrsti drugih poslov. Tako je bila v njihovih rokah vsa etapna služba. Seveda je kralj Nikola že pred daljšim časom ustavil izplačevanje plač in to je bilo vzrok, da se je veliko žensk vrnilo v domovino* kamor so jim sledili na začasne dopuste tudi rodbinski očetje in drugi moški rodbinski člani, da naj za nekaj časa zagotove preživljanje rodbin. Namen je, da se ženske brez izjeme puste v posameznih krajih in se ne konfinirajo. Poudarjati je treba še enkrat, da se za natančno izvedbo teh kapitulacijskih pogojev. ki smo jih spoznali za potrebne, poskrbi vse kar najnatančneje in najpre-vidneje. K brezpogojni odložitvi orožja črnogorske armade, ki po poročilu našega generalnega štaba tvori predpogoj za ustavitev sovražnosti in pričetek mirovnih pogajanj, za kar je zaprosila črnogorska vlada 13. januarja, spada tudi predaja vseh mest in drugih krajev ter izročitev vseh prometnih sredstev, zlasti železnic, ki preidejo v našo upravo. V vojaških krogih se s ponosno radostjo poudarja veliki pomen našega vojnega uspeha napram Crnigori. Ne glede na njegovo moralno važnost obstoja ta pomen tudi v tem, da bodo proste vse naše čete v Crnigori in da je za varstvo po nas zasedenega črnogorskega ozemlja treba edino Ie obsežnega varstva. Z ZBpgintll iiolHču. BERLIN. 19. (Kor.) Veliki glavni stan, 19. januarja 1916. • Na fronti ob Yseri je majhen nemški oddelek prodrl v en sovražen jarek in uplenil eno strojno puško. Živahno obojestransko razsfreljevalno delovanje na fronti zapadno Lilla do južno Somtne. Ponoči so metali sovražni letalci bombe na Metz. Dosedaj jc naznanjena le stvarna škoda. Eno sovražno letalo je proti jutru padlo jugozapadno Thiaucourta na tla. Od letalcev je eden mrtev. Vrhovno armadno vodstvo. Nemški tali iz Francije v Ženevi. ŽENEVA, 18. (Kor.) Semkaj je prispelo 10 za izmenjavo določenih nemških ta-lov, ki so bili internirani v Franciji. Med njimi se nahaja bivši nemški konzul v Tunisu. Tali izjavljajo, da se nimajo nič pritoževati nad načinom, kakor se je postopalo ž njimi v Franciji. Komisija za kontrolo živil za nevtralne države. ATENE, 18. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Angleški poslanik naznanja v časopisju, da se je ustanovila v Parizu komisija v svrho kontrole živil, določenih za nevtralne države._ Poostritev blokade prod Nemčiji, NEWYORK. 18. (Kor.) Washingtonski korespondent »Evening Posta« naznanja, da je dobil predsednik Wilson od poslanika Page obvestilo, da bo izvajanje blokade proti Nemčiji v kratkem poostreno in da bo kmalu odposlana dolga nota kot odgovor na ameriško noto v oktobru. S MIh bojišč. CARIGRAD. 18. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Kavkaska fronta: Napadi Rusov, ki so imeli vsled naših srditih nro-tinapadov velike Izgube, so bili, potem ko smo dobili v zadnjem času ojačenja, ustavljeni na vsej fronti. Kljub skrajno srditemu, z veliko premočjo IzvrŠevanemu sovražnemu napadu, ki traja že osem dni, je položaj, izvzemši *par neznatnih izprememb, za nas ugoden. — SIcer ni nič po-ročati KAIRO, 18. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Uradno se poroča, da je kolona iz Matruha dne 13. t. m. razgnala 400 A-rabcev, ki so se nahajali 40 milj od Ma-truha. Arabci se niso upirali, ampak so ob zagledanju naših čet takoj zbežali. Uplenili smo nad sto kamel, vse ovce in koze. Italijanske fantazije. DUNAJ, 19. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: »Popolo d' Italia« je prinesel 15. decembra 1915. vest, da je bilo zadnja dva meseca potopljenih že devet nemških in avstro - ogrskih podmorskih čolnov. Da bi bila ta vest bolj verjetna, so bile navedene tudi podrobnosti, kje in kdo da je uničil te podmorske čolne. Temu je pridodal list domnevo, da je uradna razglasitev teh uspehov s strani ententnih držav izostala najbrž iz oportu-nitetnih vzrokov. Temu nasnroti bodi konstatirano, da so »potopljeni podmorski čolni« eden izmed onih izrodkov fantazije, ki niso baš redki v ententnem časopisju, ker so nemški in avstro - ogrski podmorski čolni v Sredozemskem morju pet mesecev sem polnoštcviini ter se počutijo kar najboljše.__ Sestanek četverosporazumnih ministrov v Londonu. LONDON, 18. (Kor.) »Times« poročajo iz Pariza, da se bo vršil jutri sestanek ministrov aliirancev v Londonu. Povratek grofa Tisze v Pešto. - BUDIMPEŠTA, 19. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza, ki se je mudil včeraj popoldne na Dunaju, se je vrnil danes zjutraj v Budimpešto. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA, 18. (Kor.) Zbornica je nadaljevala specijalno debato o centrali denarnih zavodov in dospela do § 8. Posvetovanje se bo nadaljevalo jutri. Predsednik je nato prečital odgovor armadne-ga višjega poveljnika nadvojvode Friderika na pozdravno brzojavko zbornice. Pismo je bilo sprejeto z navdušenjem, nakar je bila seja zaključena. BUDIMPEŠTA, 19. (Kor.) Zbornica je rešila predlogo glede ustanovitve centrale denarnih zavodov. Na vprašanje poslanca Polonyja je izjavil finančni minister, da sta agio in dispariteta valute pojav, ki je samoposebi posledica gospodarske izolacije monarhije vsled vojne. Radi tega je tudi vsaka posebna skrb odveč. Upanje-entente, da bi dispariteta valute zamogla do gotove meje paralizirati naše uspehe na bojišču, je neutemeljeno, kakor tudi skrbi glede diso^ia. Nemški državni zbor odgoden. BERLIN, 18. (Kor.) Državni zbor je razpravljal na današnji seji o cenzurnih vprašanjih, pri čemer so se vsi govorniki pritoževali nad cenzuro in zahtevali svobodo časopisja pri razpravljanju o vojnih ciljih. Posl. Stresemann (nar. lib.) je izjavil, da je njegova stranka za večjo Nemčijo. Posl. Oertel (kons.) je naglasa!, da moramo izsiliti z vsemi sredstvi življenja zmožno in za bodočnost varno Nemčijo. Mari naj morda zamolčujemo, da bi bila predaja Kurske za nemško mišljenje nerazumljiva? Cim brezobzirnejše nadaljujemo voino, tembolj bo rastla na nasprotni strani pirpravljenost za mir. Mer-tin (drž. str.) je izjavil, da je večina naroda mnenja, da težke žrtve ne smejo biti zastonj. Heine (soc.) je naglašal, da se vojni ne sme odvzeti značaja obrambne vojne. Ministerijalni ravnatelj dr. Lee-wald je izjavil, da smatra državno vodstvo cenzuro le za potrebno zlo vojne, eno onih omejitev, ki smo jim izpostavljeni tudi na drugih poljih. Na vprašanje, kaj je z obljubo glede izpreinembe društvenega prava, je ministerijalni ravnatelj imenom zveznih vlad izjavil, da je bilo priznano, da razširjenje določil društvenega prava na politična društva ni dovoljevalo strokovnim organizacijam vedno one mere svobode, ki jih potrebujejo iz gospodarskih interesov'. Treba je zakonito določiti, da se s strokovnimi organizacijami ne bo smelo postopati kakor s političnimi društvi. Tozadevna predloga bo predložena zbornici v kratkem. (Odobravanje.) Zbornica je nato odklonila socialistično resolucijo glede odprave obsednega stanja in vzpostavitve svobode časopisja. S tem je bilo posvetovanje končano. BERLIN, 19. (Kor.) Po zaključnem nagovoru predsednika Kiimpfa, ki je naela-šal, da proslavljene čete Nemčije in njenih zaveznikov zmagovito stoje na vseh frontah, in da je Nemčija bolj nego kdaj Slran FT, »EDINOST* itcv. 20. V Trstu, dne 20. januarja 1916. prežeta z zaupanjem, da si v tej vojni nemško duševno življenje in nemško kulturno življenje priborita mesto, ki jima v svetu, ter da bo, ko bodo meje zavarovane. živela delu miru — se je državni zbor ot klicih »hoch« cesarju in domovini odgodil do 15. marca. Spopadi na volitvah. BLKAREŠT, 19. (Kor.) Na včerajšnjih v t v ali v Oalacu je prišlo do spopadov med pristaši Župnika Lukacsa in socijalisti. Padlo ie nekoliko strelov iz revolverja. vc da bi bil kdo poškodovan._ Položaj. 19. januarja. Izmed dogodkov politične važnosti je seveda kapitulacija Crnegore tak dogodek i rvega reda, kakor smo že naglašali včeraj in predvčerajšnjim. Po pravici ie zavladala velika radost na strani centralnih vlasti hi niuniSi zaveznikov. Podoben dogodek — četudi po svoji dalekosežni važnosti ne doseza gori omenjenega — ie preobrat na Angleškem napram vprašanju uvedbe splošne vojaške obveznosti. Opozicija proti tej državni reformi ie malone končala, irski nacijonalisti so odnehali v svojem nasprotovanju. 1 ro-jica zastopnikov delavske stranke v kabineta. ki je bila demisijonirala vs!ed vedenja svojih mandantov, je zopet vstopila v kabinet. (Njihova mesta so bila le pro-vizorično zasedena.) Kavno to je glavni in najsigurneji znak. da opozicija proti vojni obveznosti tudi med delavskimi masami pada, ako ni že popolnoma padla. Proti temu ne pomenjajo nič posamezni znaki odpora, o katerih javljajo poročila. Kajti oni trije ministri kot zastopniki delavstva in njegovi mandatarji gotovo ne bi bili odtegnili demisije in se povrnili na vlado, če ne bi bili dobili zagotovila, da nasprotujoča delavska skupina v parlamentu ublaži svoje prej intransigentno vedenje. Bržkone je obljubila, da se — če že ne bo glasovala za vojno obveznost — vzdrži vsaj glasovanja. Seveda je morala tudi vlada storiti svoje, da omogoči to ublaženje opozicije in da omehča radikalne poslance. Obljubila je baje, da bo vojna obveznost veljala le za Čas vojne. Razumljivo je, da je bilo vladi veliko na tem, da bo zakon ne le sprejet, marveč da bo spreiet s čim impozantnejo večino. In uverjeni smo, da jej je bil v manji meri pred očmi militarični efekt, ki ga ima nri-Čakovati od te reiorme, marveč in v prvi vrsti jej ie šlo za politično manifestacijo. S soglasnim ali blizu soglasnim sprejetjem vojne obveznosti v parlamentu je hotela vlada na znotraj in na zunaj ir^o-nirajoč dokaz o vojni odločnosti dežele. In v resnici se jej je posrečilo, da je bila na drugem čitanju predloga sprejeta z o-gromno večino 400 proti 40 glasom. Sicer pa nas ne preseneča,, da se je poprej strastna opozicija proti vojni obveznosti začela izgubljati v pesek. Vidimo pač povsod tak razvoj. Kakor drugod, tudi na Angleškem atmosfera v vojnem času ni ugodna za opozicije in njihove akcije. Končno se vse pokori zavesti skupnosti.} Tudi zasedenja grških otokov po en-tenti so dogodki, ki bodo za kasneje — pcieg militaričnih ciljev trenutka — velike rolitične važnosti. Ker te okupacije nosijo s seboj vprašanje za bodočnost: se - li ti otoki povrnejo Grški, se - li ohrani i;rška država v dosedanji obsežnosti? Krvavo upravičeno je to vprašanje, ako pomislimo, da bo posla z Angleži in da utegne to dati pozneje povoda za velike konflikte in nove komplikacije v mednarodni politiki. Naj podamo tu v boljo orijentacijo par zgodovinskih podatkov. Otok Krf je pri-ladal Grški od leta 1864. Poprej je skupno z otoki Zante, Kefalenija, Itaka, Pak-sos. Leukas in Kitera spadal k Ziedinjeni državi seamero jonskih otokov, ki se je konstituirala pod angleškim protektoratom. V prejšnjih stoletjih so ti otoki neštetokrat menjali posestnike. L. 1205. so prišli pod Benetke, 10 let potem pod despotat ti irski, potem so pripadli dinastiji Anjon v Neaplju. L. 1386. je prišel Krf vnovič pod Benetke, a po propadu beneške republike so prišli Jonski otoki L 1797. pod Francosko. Ko pa so združeni Rusi in Turki L 1799. osvojili te otoke, jih je car Pavel po pogodbi s Turčijo L 1800. izpremenil v gori omenjeno Zkdinjeno državo sedmero otokov, ki je bila najprej pod turškim in pozneje pod ruskim protektoratom. Po miru so v Tilži L 1807. jih je dobil cesar Napoleon. Ali že leta 1809. in 1810. so jih zasedli Angleži, izvzemši Krf, ki je prišel šele 1. 1814. pod angleško gospodstvo. In Anglija je trdno držala Jonske otoke v svoji posesti do pada grškega kralja Otona. Ko je potem leta 1863. danski princ Jurij postal kralj grški, se je Anglija odpovedala protektoratu in 1864. 1. so se otoki inkorporirali Grški!! V tej dr-Žavui skupnosti so ostali potem nemoteno do leta — 1916., do današnjih dni, do te svetovne vojne, do velike borbe na Balkanu, ko so Angleži in Francozi — po-čenši s Krfom — zopet začeli zasedati te otoke. Kaj nam sledi iz te tako viharne minulosti Jonskih otokov, iz tega tako pogostega menjavanja posestnikov, iz neprestanih borb in tivenj za te otoke? V tem je eklatantni dokaz o njihovi veliki strategični važnosti vsIeJ njihovega ge-ograiičnega položaja. In Bog zna, kako vlogo bodo igrali še ti otoki, preden pridejo zopet pod prejšnjega, ali pa pod bodočega posestnika!! Kajti današnji položaj Grške je v resnici tak, kakor da to kraljestvo visi v zraku. Ne le, da tuje države segajo svobodno po lasti Grške, ne da bi se ta mogla resno braniti, ie le da jej tuje države ovijajo vrv okoli vratu, da jo morejo, kadar ho- čejo, od zunaj gospodarski daviti, marveč netijo nevaren plamen tudi v notranjem. Razne vesti iz Sofije poročalo o komplo-tih, ki jih snujejo Angleži proti kralja Konstantinu, ker hočejo tega poslednjega odstraniti kot faktorja v grški politiki. In teh rovarjenj in poizkusov podminira-nja ni smeti jemati lahkomiselno na lahko ramo, kajti ne smemo pozabiti, da hnajo — zastonj bi bilo, ako bi si hoteli zatiskati oči pred tem dejstvom — pomaga-čev v Grški sami in da ima vsaj en del grških državljanov ušesa dostopna za podžiganja od strani kraljevih nasprotnikov. Vrhovno nrmodno poveljniftvo. (Konec) Kot posredovalno mesto z zavezno nemško državo se nahaja pri operirajo-čem vrhovnem poveljništvu general z več pomočniki, med njimi vojaški ataše nemškega veleposlaništva na Dunaju, podpolkovnik grof Kageneck. Kot načelnik te misije je posloval do svojega imenovanja za generalnega kvartirnega mojstra nemške armade znani duhoviti vojaški pisatelj, generalni poročnik pl. Freytag-Loringhoven, kateremu je sledil generalni rnajor pl. Cramon. Vse delovanje mnogostranskega in v tolikih smereh delujočega aparata open-raiočega vrhovnega poveljništva je odvisno od hitre in zanesljive zveze za sprejemanje poročil in izdajanje povelj. Ordonančni častniki s svojimi avtomobili ter kurirji, ki uporabljajo železnice, prihajajo v poštev le za odpravo obsežnih pisanj. Sredstva, ki sploh omogočujejo vodstvo ogromnih modernih armad, so brzojavi in telefoni. Izpočetka se Je dajala prednost telefonom, poleg katerega Je v Przemyslu delalo nekoliko Morsejevih brzojavnih aparatov. Kmalu pa so se pokazali težki nedostatki. Majhne pokvare so silno ovirale sporazumevanje, nespora-zumljenja, posebno glede krajevnih imen, so bila le preveč lahko mogoča, naknadnega dokazila za izgovorjeno besedo ie nedostajalo, če se stvar ni narekovala, kar pa je zahtevalo veliko časa, končno pa je bila vedno tudi še nevarnost, da bi kak nepoklicanec poslušal razgovor. Telefon torej ni mogel več obdržati svoje prvotne glavne uloge, ko je z uvedbo Hughovega brzojavnega aparata dobil pri višjih poveijništvih na bojišču hitro, sigurno in z neutajlivimi dokazili delujočo konkurenco. Tekom bivanja v Novem Sonču ie narastlo število Hughovih aparatov, v zadnjem nastanišču pa jih je bilo petindvajset, kakor je pač bilo treba za mogočno narastlo mrežo direktnih brzojavnih zvez z vsakim armadnim in skupinskim poveljništvom, s središči v zaledju in v zvezni nemški državi. Podobno kot operirajoče vrhovno po-veljništvo je organizirano tudi vrhovno etapno poveljniltvo. Dočim skrbi prvo za duševno zasnovo in izvedbo svojih operacij, skrbi to deloma samostojno, deloma pa po navodilih operirajočega vrhovnega poveljništva in načelnika generalnega štaba za materijalne potrebščine, ki so potrebne za vzdrževanje velikega vojsknega organizma. Vrhovnemu etapnemu poveljniku, pod-maršalu Kaniku so poleg oddelka generalnega štaba pod polkovnikom pl. Hoh-nom dodeljeni: načelnika vojnega tran-sportstva in vojnega brzojavstva, nolkov-nika generalnega štaba Straub in Scham-schula, intendanca pod generalnim intendantom Hanauškoir, . oddelek za zdravstvene uredbe pou višjim štabnim zdravnikom prvega razreda dr. Steinerjem, justični referent, generalni avditor Finki, generalni ravnatelj vojne pošte dvorni svetnik Vaclik in neštevilni drugi organi za trenske, avtomobilske, municijske, utrjevalske in pijonirske stvari. Tudi višji civilni hmkcijonar uraduje pri vrhovnem etapnem poveljništvu in mu je poverjeno občevanje s političnimi in upravnimi oblastmi. Koliko je tu dela, si človek lahko predstavlja, če pomisli, koliko živil na dan porabi vojska. Ta živila je večinoma treba dobaviti iz domovine in jih razdeliti tako, kakor odgovarja vojsknim silam v posameznih odsekih fronte. Isto velja tudi za nadomeščanje municije, sanitetnega materijala, neobhodno potrebne bodičaste žice, ki se jo je tekom časa porabilo veliko mi-rijametrov, bencina, perila, uniform in kar se še redno potrebuje na fronti. Prav tako se mora skrbeti za odpravo ranjencev, za nastanitev onih, ki ne morejo v domovino in za odpravo številnih ujetnikov v ozadje. In kako se množi potem to delo še s potrebnimi premikanji armadnih oddelkov na fronti. Saj je premeščanje celih zborov in celo armad po železnici z enega krila na drugo naravnost karakteristično za današnje *vojskovodstvo. Koliko dela zahteva uvedba in izvedba teh transportov, za katere je treba stotine železniških vlakov, si lajik skoraj ne more predstavljati. Potem se pa tudi Še vedno preureja dovoz na vso fronto, in izpre-ininja obremenitev železniških prog, ki predstavljajo takorekoČ žile,' po katerih velikemu organizmu armade na bojišču priteka redilna kri. Kakor je razvidno iz vsega tega, za- hteva ta veliki aparat veliko število častnikov, uradnikov in moštva, katerih nastanitev povzroča velike težave. Zato ima četrta sestavina vrhovnega armadne-ga poveljništva, vojni tiskovni stan, svoje nastanišče vedno v kakem drugem krsu Ju, s katerim je promet lahko mogoč. V monotoni enoličnosti minevajo od jutra do poznega večera dela posvečeni dnevi v vrhovnem annadnem poveljništvu. Najmirnejše ure so med 6 in 8 zjutraj. Potem se začno polniti pisarne. Ob-delavajo se poročila, ki so dospela do jutra, da se med 10. in 11. uro dopoldne more predložiti načelniku generalnega štaba večerni položaj. Nato prihajajo hitro drug za drugim oddelni načelniki operirajočega vrhovnega poveljništva, vrhovnega etapnega poveljništva ter načelnika vojnega transportstva In brzojavstva, da poročajo. Redni Čas za obed, poliene, je že zdavnaj prekoračen za najmanje eno uro, ko se načelnik generalnega štaba s svoji,n namestnikom in častniki operacijskega oddelka vsede k obedu. Komaj je obed končan, odide načelnik k vrhovnemu ar-madnemu poveljniku, da mu poroča in mu predloži vse važne službene listine v potrditev. V tem pa^ neprestano prihajajo vesti in poročila, ki do večernih ur zopet napolnijo mape vseh referentov. Prostori načelnika in njegovih najvažnejših sodelo-valcev so ob 8, ko bi se morala pričeti večerja, zopet prazni. Večina jih je že zopet odšla na delo, ko načelnik po večernem raportu pri vrhovnem armadnem po-vejniku okoli 10 zveče, včasih pa tudi še pozneje, prihaja v obednico. V pisarnah se končava splošno delo v mirnih časih okoli polnoči. Inspekcijski častniki poslujejo seveda dalje, drugi pa so se vlegli k počitku, v katerem pa jih večkrat motijo nujne brzojavke. V časih velikih dogodkov pa je večkrat tudi že 3 ura zjutraj in Še bolj zgodaj, preden nastane mir v operacijskem oddelku in odide k počitku tudi načelnik generalnega štaba. Cas za počitek je kratejc in Še manje časa ostaja za kretanje na svežem zraku, ki pa se mora kar najpridneje izrabljati v zdravstvene namene, kar potem morda pri onem, ki bi sodil le površno, vzbuja napačno misel o udobnem, mirnem življenju v glavnem stanu. Ob mizah z operacijskimi zemljevidi, pa naj je zunaj solnce ali dež, mineva čas, poln skrbi in razburjenja, dela in odgovornosti. izkaz, da Je prosilka pristojna v trž. občino; 3. nravnostno izpričevalo prosilke in njenega zaročenca in 4. Izpričevalo o zdravi in normalni telerni konstituciji obeh. Prepoved »hitrega koraka« (passo gin-nastico) v šolskih telovadnicah. V tukajšnjih občinskih šolah se je mladina v zadnjih letih pri telovadnem pouku pogosto vežbala v hitrem koraku (passo gin-nastico), ki se ne sklada s kretnjami, ki so predpisane za vojaštvo, in ki ga tudi ne goje športna društva. Gospod namestnik je v vseh šolah upravnega področja pod kaznijo najstrožje prepovedal nadalj-no vežbanje omenjenega hitrega koraka, ki ga tudi v estetičnem oziru ni mogoče odobravati, ter je odredil, da je korakanje in tekanje vežbati izključno samo po pravilih vadbenega pravilnika c. in kr. armade. Mestna zastavljalnica. Danes od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajale na dražbi dragocenosti serije 135., zastavljene meseca junija 1914. na zelene listke, in sicer od štev. 261.900 do štev. 262.700. Iz ruskega ujetništva se je oglasil F1 o-rijan Hlede iz Sv. Florijana pri Gorici. Nahaja se v selu Vasilenkovo, ujezd št. 1898, okraj Volčansk, gubernlja Harkov. darovi obstoječi v obleki, perilu iu fe*Tpia — Darovi Daj se poSiljajo Od! oru za primorsko beguncor" (Ausschuss fiir Kusteolandisclie T luchtlir.gs; v Gradcu, Anuenstrasse št. 34, i. radrtr. * * * Go^pol namestnik baron Frie&Skene je daruva.1 imenovanemu odboru 200 K. ra pr:mor*kt» begunce, /a Šentjakobsko podružnico CM D je vpotlnla g. Borislava Benuliž pri tvrdki Dejak jun. po g. Jelki Rapotec K 60, katera je nabrala prvotmeao-vaaa od -vojakov, ki hodijo po pivo k tvrdki Dejak jun. — Odbor se Dajprisrčneje zahvaljuje. 8« ■ ■ MALI OGLAS M: □□ □□ □□ §e raiunajo po 4 stot. besedo. Jdastno tiskane besede ne računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znala 40 atotink. : □□ □□ Donste mil Prizivna komisija dohodninskih pristojbin za mesto Trst in okolico je začela z včerajšnjim dnevom pod predsedništvom c. kr. višjega fin. svetnika Jakoba Pe-derzollija zopet poslovati. Predsednik je pozdravil navzoče in ko je podal neka navodila, se je prešlo k razpravi na dnevnem redu stoječih obravnav, pri katerih sta poročala referenta finančni svetnik dr. Morosini in finančni tajnik Leon Candido. Ustanova. Iz ustanove Deseppi se razpisuje svota K 1680, ki se podeli delavcu, bi-vajočemu ? Trstu In pristojnemu v tržaško občino, ki bi hotel pričeti samostojno obrt. Tozadevne prošnje je vložiti najkasneje do 10. februarja t. I. v vložnem uradu tukajšn ega magistra'a. Prošnjam je priložiti: 1. sposob-nostno izpričevalo za izvrševanje obrti, ki se ji misli posvetiti prosilec: 2. krstni list; 3. izkaz o pristojnosti v tržaško občino in 4. nravnostno izpričevalo, izstavljeno od pristojne oblasti. Razpis dot Iz ustanove Deseppi se razpisuje dvoje dot v znesku po K 460. Ti doti se podelite revnima dekletoma katoliškega veroizpovedanja, bivajočima v Trstu in pristojnima v tržaško občino, ki se mislita poročiti. Tozadevne prošnje je vložiti najkasneje do 31. Jan. t. 1. v vložnem uradu tuk.">magistrata. — Prošnjam Je priložiti: 1. krstni list prosilke in njenega zaročenca; 2 Izpred sodišča. Predragi sladkor. Ker nočemo nikomur delati krivice, objavljamo z ozirom na tozadevno včerajšnje poročilo izpred sodišča sledeče naknadne zanesljive informacije: Cena T04 K za sladkor, na katero se opira ovadba, je cena za sladkor aprovizacijske komisije. Obtoženi trgovec Franc Millo-nig pa je prodajal sladkor v ploščicah (kvadrelih), ČEŠKO - BUDJEViSKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14. vhod v ulici Oiorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni Iisfi. Fotograf Itev. 10. Anton Jerkifi posluje zopet r sv "je ji ateljeju v Trstu, Via delle Po»te fett 8 ▼zorce, ali pa pri ValiČ, Zid. Most Skrilje. 19. Tlntn s e^ro» briljante kupaje in prodaja nova £JUiUf zlatarnica in urarnica Mihael Ziieie, Corso 47. 20 Buffet oindobona t Trstu, ulica San Nl-colo II, odprt od 7 »J. do 1* zreCer. Toči izvr-tno pivo, dalmatinsko a istrsko vino ter belo vipavsko, dobra kuhinja. (M4 vzklic. V oddelku okrajnega sodnika dr. Pollanza se je vršila razprava proti Amonu G. iz Du-tovelj, da je dne 20. oktobra prodajal precej „krščeno*4 mleko. Ovaden je bil obenem tudi, da je bilo mleko v zarjavelem vrču, kar lahko škoduje zdravju. Pri tej razpravi je bilo malo besed, ker je obtoženec priznal, in sodnik ga je obsodil na teden dni zapora z dvema postoma. Obtoženec je sprejel kazen in prosil, da jo lahko presedi v zaporih v Komnu. Darov!. Darovi za okrepčevalnice, dofili c. kr. namest-ništvenemu predsedništvu (XXXVir. izkaz) : Baro Demetrij Economo K 50, župnik don Karel Coro-ni- a S. V nceriti K 20, ostanek tobačne zbirke na-mastništvenih uradnikov K 11-60. Doslej izkazanih K 20l50b*92. Skupaj K 20.590 52. Za p imorske begunce. Kakor doznavamo, seje pod pred-edstvom ekscelence baronice Thoemmtl-Teuffenbach, p edeednice goapejnega pomožneg;. dr..štva Rdečega križa v Gorici, stvoril komite gt -riških dam v Gradcu, ki »i je nad 1 nalogo, da kolikor mogoče olajša položaj v Gradcu se naha-jajočih begunce^ a Primorskega, zlasti onih, ki so i/.gubili celo svoje imetje ter se nahajajo torej v najtežavnejših razmerah. Komite zbira v ta namen denarne in drug« darove ter se obrača do prebivalstva z nujno prošnjo, da čim izdatnejše podpira to humanitarno akcijo. Zelo dobrodošli so I Umetni zobje • i fobrezleOasfl, zlate urone in obronki VILJEM TUSCHER konces. zobotehnlk TRST, uL Coserma !t 13, il. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. i* ZOBOZDRAVNIK j Dr.J.Cermak j | se ie preselil in ordinira seda] ■ B v Trstu, ul. Poste vecchie 12, 1 vogal ulice delle Poste. Iziaoje zgMfčz fistt. Ploiiraje. UMETNI ZOBJE. Dr. HORVAT TRST, U13 ; 3 13 IpecUaHfl M KOŽNE In SPOLNS BOLfcZtfl ŠIBKOST In KCRV02NOS1 mm BOLEZNI v NOGAM in SKLEPIH. Sprejema od IO - 1 pop. ftn 4 - Z zvals . ob nedeljah od tO - 1« NOVO POGREBNO CORSO 47 (pri trgu deSla Lesna) Tekefon 10-02). Prevoz anrlliev v tu« in inozemstvo. VrSi vsakovrstne pogrebe x najnovejšo moderno upravo. Zalega vseh anrtvaSklh predmetov. - Nočna inšpekcija v lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa štev. 31. Telefon 14-02. Zastopstva s prodajo mrtvaikih predmetov s Na Opfticah, v NabreiEni pri Orehu (Noghere.) - Točna postrežba. Cene zmerne. Podjetnik in upravitelj H. STIBIEL. Podpisani, potrti od globoke žalosti naznanjajo rodbini, prijateljem in znancem, da je niih r-rP-Mieni IVAN MILOH c. in kr. desetnik pri artiler^i star 42 let, umrl dne 27. septembra 1915 v oddaljenem Taškentu v Turkestanu. Huda bolezen, katero si je nakopal v vojnem ujetništvu, potem ko se je ves čas hrabr o-^.vai za domovino v Przemyslu v znani trdnjavi Iyedlicka, uničila je njegovo življenje. Sv. BARTOLOMEJ-MILJE, 19. januaija 1916. Marija Miloh roj. Gombač, soproga. Sebastijan Miloh (na bojišču) brat Antonija Miloh, nevesta. Ivan Miloh, c. in kr. poročnik (na bojišču)* Gvido Miloh, c. in kr. poročnik (na bojišču), Marija Miloh, Julija Miloh, nečaki. - V Schlchtovo perilo — Volno perilo Cenejši it najbolji! nafin pranja s Zamoči perilo nekoliko ur ali preko noči s p alnim praškom „Ženska hvala". Perl torej dalje kakor navadno. Samo malo mila — najboljše Schlchtovo milo znamka „Jelen" — je ie potrebno, da se dobi najlepše perilo. Prihrani delo, Ces, denar In milo. Oilnol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši. Dobiva se povsod I