PRO L £ T A Jt E C if DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST. — NO. 21M
Enured m wfoid-fUa MlMr, Dae. i, 1907, at Um mm oftca at Ckk«|0, IS.. ' tha Act •( CuugrcM of March!, 1879.
CHICAGO, ILL., May 25, 1S49
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
LETO—VOL. XLTV.
OGABNO IE, kadar pevsrečata lafrede draga proti dragi unija AFL saper anijo CIO. A Še grie je, kadar se taki prisori dogajajo med uni jami eae la iste svese.V CIO je v ljutem boja anija avtnih delavcev proti aaiji delavcev v tovarnah poljedelskih strojev (FEW). Gornje je slika Is enega takih spopadov med njima pri McCormicku v Chicagu. Borba ie traja.
Nova konferenca o vprašanju kaj bo s poraženo Nemčijo
Velika četvorica v Parizu v novih prerekanjih. —Borba mod ameriškim in sovjetskim sistemom v
tekmi za svetovno oblast.—Nemški magnati veseli.
ga in verskega prepričanja. Civilne svobodščine jamči vsem državljanom. Kako bo v praksi, je seveda druga stvar, kakor pri nas. Te ustava zapadne Nemčije
V pondeljek 23. maja se je v Parizu po dolgem času zopet sešla takozvana velika četvori-ca. Glavni njen problem je Nemčija. Kakšna naj bo, kdo jo naj vlada, kateremu bloku se naj
javno govoril, a očitno je, da deluje Motffttva sa ustvaritev take nove nemške vlade, ki bo nji prijateljska. In Washington pa je uverjen, da ima na svoji strani veliko večino Nemcev, ves posedujoči sloj Nemčije in do-malega vse stranke, razen komuniste, ki pa so v zapadnem delu Nemčije šibki. Za to so poskrbele okupacijske oblasti Zed. držav, Velike Britanije in Francije.
Kakšna naj bo mirovna pogodba s rajhom?
Sedanji sestanek je predlagala sovjetska vlada ko je ukinila blokado okrog zapadnega Berlina. Načelnik sovjetske delegacije je vnanji minister Višinski, Zed. države zastopa Dean Acheson, Anglijo Ernest Bevin in Francijo Robert Schuman.
Nemčija je sedaj v položaju, ko lahko izsiljuje koncesije — namreč da izigrava zapadne sile proti Rusiji in obratno.
Zapadni del Nemčije, z okrog 47 milijoni prebivalcev, je pripravljen na oklic nove republike in ustava zanjo je bila nedavno dokončana na skupščini v Bonnu. Je slična ustavi prejšnje takozvane weimarske republike, ki jo je zrušil Hitler, le da sedanja dAje posameznim nemškim deželam ali državam več avtonomije kakor pa so jo imele v republiki po prvi svetovni vojni. V marsičem je sorodna ameriški ustavi. Jamči svobodo tiska, govora, politične-
Njen temeljni značaj
je v tem, da ne določa nikake socializacije, torej ostane ekonomski sistem na bazf privatne svojine.
Angleška vlada pod Attlee-jem in Be vinom je po zaseden ju Nemčije social-demokratom v svoji coni obljubila podržaviti vso veliko industrijo. Obljube ni držala ker jo je od te namere odvrnila ameriška vlada.
Amerika odločuje
Teoretično so tri zapadne sile v upravljanju zapadne Nemčije enokopravne in od kraja je imela vsaka v svoji coni vso moč. Toda ker sta Anglija in posebno še Francija finančno šibke, je njuno breme prevzela Amerika. Končno je naša vlada od francoske in angleške izposlovala
(Konec na 5. strani.)
Dva Poraza Zapadnih Sfl Na Zboru Združenih Narodov
Španski diktator Franka se j. zadnji četrtek v rvo-jem "parlamentu" Iz zapadne demokracije zelo po-norčeval. Dejal je v bistu, da države atlantskega pakta potrebujejo Španijo veliko bolj kakorpa ona njilb Tega prepričanja je tudi ameriški vojni department in z njim vred državni oddelek. Kajti v slučaju vojne z Rusijo bo Španija za ameriško bojno sil# izredno važna baza.
Ampak predno more priti do takega sporazuma, je potrebno sprejeti Španijo med Združege narode, četudi po stopnjah. Prod par loti se je vzhodnemu bloku posrečilo izmanovrirati zapadne sile v /L N. s predlogom, da dokler bo Španija fašistična, naj vso članice odpokličejo svoje pctslaniko iz Madrida^ Ostanejo naj v poslaništvih le nižji uradniki. Tako stp odpoklicale svoja ambasadorja iz Španije tudi ameriška in angleška vlada. Članice sovjotskega bloka pa s Španijo sploh nimajo nikakih diplomatičnih od Majev.
VWashingtonu so bili prepričani, Jp bo ta sklep omajal španski fašistični režim toliko, det se bo Franico umaknil, ali saj da ga bo postavil na "mmokratične" temelje.
Ničesar takega se ni zgodilo in anglo-ameriški diplomaciji je sedaj žal, ker je na zboru Z. N. pristala v sprejem takega predloga-
"Bodimo realisti," so rekli nato v Washingtonu in v Londonu, "in priznajmo, da ni imiI sklep Z. N. glede Španije nobenega učinka. Torej pAmajmo tudi, da je Franko ostal na svojem mestu vzlidkaši želji, da bi se umaknil. Najboljšo bo, da naše ammsadorje pošljemo nazaj v Madrid in da pridobimo ^fUno zo sprejem Španije v organizacijo Z. N., aH od Itkaja saj v nekatere odseke Z. N."
Namera za sprejem Frankovo vlctdJmSd Z. N. ni dobila odziva. Pač pa ga je predlog frehfcjuu umerii-klh republik, ki jo določalt da naj se Mpnji sklop Z. N. glede ambasad v Madridu
V	Moskvi so dobro vedeli9 gom predvsem Washington ftif francoska vlada so jo zelo sprijaznila s španskim režimom kakršen je. Proti predlogu jo na zboru Z. N. v lake Success najostreje govoril zastopnik poljsko vlado. Pozval je zapadne silo, naj nehajo igrati hinavce ter naj si vzamejo korajžo odkrito priznati, da ' hočejo Franka v svojo družbo. In da naj zanj tudi glasujejo namesto da pošiljajo zase po kostanj v ogenj svoje satelitke.
V	Z. N. je zastopnik sedaj 59 vIckI. Predlog Brazilije za preklic prejšnjega sklepa glede Španije bi moral dobiti dvotretjinsko večino predno bi bil veljaven. In zato se je šlo. Vadljanja za kulisami je bilo nič koliko. Ameriški zastopniki so mešetarili pri delegacijah atlantskega pakta, naj nikar ne glasujejo proti, temveč naj se glasovanja rajše vzdrže če niso "zal". S tem bo omogočeno onim, ki so za predlog, dobiti zanj dvotretjinsko večino.
(Konec na 4. strani.) i	j
Industrialni nemir se veča vzlic obljubi za "stabilizacijo"
Ena največjih stavk v tem letu je nastala pri Fordu v Detroitu. Vsled nje je bilo ie prvi teden ob delo poleg stavkarjev— kakih 65,000 po številu, še nad 40 do SO tisoč drugih Fordovih delavcev. In nato še nekaj tisoč delavcev v raznih sorodnih obratih pri drugih kompanijah.
Za kaj se je šlo? Za zvišanje mezde? Ne! Za skrajšanje delavnika? O, tudi to ne. Torej čemu? Novo uvanjanje priganjaškega sistema, kateri te do kraja izčrpa še predno ti je štirideset let, ako moraš delati ob traku.
Avtne družbe so znižale cene svojim produktom. Mar na stroške svojih profitov? Ne. Uvajajo novo, še bolj mehanizirano pri-ganjaško metodo, s katero jim je ali jim bo mogoče producirati prav toliko avtov po znižani ceni ne da bi se jim obratni stroški pri tem kaj povečali.
Toda delavec noče biti kot konj, po katerem neusmiljeni hlapec mlati od uprege do ispre-ge.
Stavka pri Fordu je bila značilna zato. ker se delavcem v nji ni Šlo za več zaslužka temveč proti mašinskemu priganjanju.
Unija avtnih delavcev (CIO) je imela ali ima še v teh tednih tudi prilično drugih sporov s delodajalci ne le v Michiganu pač pa tudi v raznih drugih državah. Njena stavka v Indian i npr. je tudi nastala proti mašinskemu priganjanu delavcev — toda družba si je hotela pomagati s tem da bi svoje stroje premestila v druge kraje — stavka rji pa medtem lahko stavkajo dokler se ne bi toliko izstradali, da bi prijeli za vsako delo neglede sa kako majhno plačo. Baš sa tem gre vsa sedanja
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
Vojne odškodnine so breme za katerokoli državo, ki jih mora plačevati. Toda v slučaju Nemčije in Italije goje tukajšnji republikanski in demokratski politiki do nju vse preveč "usmiljenja". Obe sta bili na« padalki. Obe sta rušile in ropale. Torej čemu sedaj "usmiljenje" do nju, ne pa do dežel, ki so vsled Hitlerjevih in Mussolini-jevih invazij največ trpele?
Ameriška vlada je najbolj proti vojnim odškodninam. Čemu jih naj plačuje npr. Italija, kateri je dala (naša vlada) po vojni živil, strojev in raznega drugega materijala že na stotine milijonov dolarjev vrednosti, da se jo "reši" pred "komunizmom"? Kaj naj si misli o tem ameriškem stališču Slovenec v bivši "ljubljanski" provinci, ali Hrvat v Dalmaciji? Pač — ameriški dolarji so Italijo res obvarovali za stari red — toda ljudstva onih dežel, po katerih je lomastil Mussolinijev teror, pa si mora po zmagi nad osiščem samo pomagati, dočim naša dežela pošilja ladjo za ladjo blaga v podporo Italiji in Nemčiji, in — Japonski, torej baš onim trem državam, radi katerih je svet v krvavi vihri toliko pretrpel!
Države osišča — to je, poraženega osišča so res izmučene. Enako tudi zmagovite dežele, z izjemo Zed. držav, Belgije, Kanade, latinske Amerike in drugih takih zaveznic, ki so bile v vojni največ po imenu. Vojne odškodnine so zlo. Toda še večje zlo je vojna. Naj se svet organizira tako, da ne bo vzrokov zanje, pa ne bo nikomur treba
nudili najboljši trg. V industrializiranih Zed. državah, v Angliji, v Belgiji in v Kanadi ga bo malo imela. Nudijo pa ga Poljska, Sovjetska unija, Jugoslavija, Romunija, Madžarska itd. Te so bile tudi pred vojno njene najboljše odjemalke. Od Jugoslavije je Hitler pred vojno izvažal živila v zameno pa ji je pošiljal igrače in — aspirin. Obljubljenih industrialnih izdelkov v zameno za živila ni bilo. Kajti vsa nemška industrija je bila one dne uposlena v oboroževalne namene. Ako so se Nemci iz zgodovine vojn kaj naučili, bodo z omenjenimi državami iskali sodelovanja namesto da bi gojili nove načrte za pod-jarmljenje ljudstev, ki jim nudijo vse pogoje za udobno preživljanje.
Južna Italija je še vedno fevdalna dežela. Samostojnih kmetov je v nji izredno malo. Lastniki zemlje so bogataši, ki na svoja veleposestva le redkokdaj pridejo. Mnogi sploh ne. 2ive v letoviščih in prezimoviščih v razkošju in v rajih. Nikjer v Evropi ne živi toliko ljudi tako revno kakor v južni Italiji. Med to bedno maso že dolgo tli. Mussolini ji ni izpolnil obljub. Fevdalne aristokracije se ni upal lotiti — posebno ker je znjo vsa visoka hierarhija. Veliko velepo-sestev je cerkvena last. Po vojni so prišli komunisti in socialisti s predlogom, da se uvedejo temljite agrarne reforme. Dninarji so prisluhnili — posebno še priporočilu, da se zemljo mednje razdeli. Toda zmagala Ja
konservativna krščansko d*mo-
■
Nobena tajnost ni vel, da napolnjujejo delavni trg s bres-poeeinkni — namreč s odstavljanjem in že dosedaj Jih Je na brezposelnostnl podpori blizu Štiri milijone. Toda ta podpora ni trajna. Vrh tega Je nizka — potrebščine pa so le tu pa tam nekoliko pocenile — a marsikaj pa v cenah še vedno narašča —* npr. stanarine, popravila hiš itd.
Davki tudi venomer rastejo in nobena politična oblast nI zato, da bi skušala varčevati v svojih izdatkih. Naj ljudje plačajo —sicer pa "politišni" sploh ne mislijo na ljudi drugače kot kadar so volitve.
Predsednik Truman je pred par meseci povabil v svojo hišo nekaj vodij unij ter nanje apeliral, da naj bi nehali z zahte-(Konec na 5. strani)
Jeza unij nad neizpolnjenimi obljubami
Ali vam je naročnina potekla...?
Takoia Stavilka Prolatarca lo
2166
Ake Je številka tik V Aft EGA imena n» NASLOVU na PRVI strani nlija, to pomeni, da vam Je naročnina potekla sa toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje.
Prosimo, obnovite Jo!
Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini!
Predsednik Truman je v lanski volilni kampanji obljubil glavarjem delavskih unij "fair deal". Izmislil si je za svoj program novo ime, ker se mu je zdel Rooseveltov "new deal'* ie preveč razkričan in diskrediti-ran.
"Ako bom izvoljen," je obetal Truman, "In če mi daste v kongresu demokratsko večino (namreč večino demokratski stranki), bo ves ta program sprejet — in prva točka bo odprava Taftove-ga-Hartleyjevega akta."
Sedaj nekateri listi, ki so glasila velikih unij — posebno oni, ki so še "levičarsko" nagnjeni (samo par jih je še ostalo pod levičarskim vodstvom) pravijo, da smo bili prodani, potegnjeni —"sell out". A se ne hllnljo ka kor da so oni razočarani, tem* več da naj bosta rasočarana predvsem Philip Murray I n William Grdbn.
Vsakdo, ki pozna ameriški politični ustroj, Trumana in Dew-eyjn ter njuni stranki, ve, da obljube takih politikov nič ne nomeirijo, ker jih nihče ne misli držat*. In vsakdo ve, da sta obe omenjeni stranki reakcionarni In obe sta monopol privilegijev, ki kontrolirajo in posedujejo a-merlška bogastva.
-Vfellc temu pa so glavarji unij,
razen nekaterih izjem — po tri-umfu demokratske stranke lanskega novembra savpili, da je Trumanova zmaga in poraženje republikanskega kongresa v glavnem ZMAGA UNIJSKEGA delavstva . . .
Rekli so — naše agitacijsko delo in stotisoče dolarjev, ki smo jih potrošili za zmago Trumana in njegove stranke so bili imenitno investirani! Volilni izid Je pred vsem triumf "naše (CIO) politične akcije!"
Nato so ti unijski vodje "nove" šole in dragih razvad, ki jim jih omogočajo izredno visoke plače, šli v Florido in v rasna druga prezimovišča In si mislili: Bitko smo dobili, drugo bo že Trumah opravil!
A čim se je novi kongres začel resno (?) pečati s svojimi nalogami, potem ko mu je predsednik republike sporočil kako in kaj ter česa pričakuje od njega, je Šel tudi on na počitnice, sedaj OS morje, sedaj v svoj rojstni kraj v Mo., nato še v Florido in potem spet na morje.
Take se je dogodilo, da je ves Trumanov "fair deal" še vedno v obliki kampanjskih obljub in sdl se da bo tak tudi ostal. Nekaj drobtin bo sicer isluščenlh Is nJega, kot Je še običaj. A dm-gače pa ho ostalo prav tako kot
je hilo v prejšnjem kongresu, v katerem so republikanci imeli večino. Demokrati v Trumano-vem krožku se sicer izgovarjajo na "izneverjenje" južnjaških demokratov, ko vendar vsi vemo, da so bili od vsega začetka njihove stranke torijskih nazorov.
Truman je nekaj časa pretil, da bo udaril po konservativnih demokratih v kongresu s pod-vzetjem nove kampanjske ture, a grožnje ni isvršil. čemu pa mu je sedaj, ko je izvoljen, sploh treba kake ture!
Senator Taft se smeje in postava, ki nosi njegovo ter Hart-leyjevo ime je še prav tako veljavna kakor je bila. In tudi ako bo namesto nje kaka nova sprejeta, bo le posnetek starega pro-tiunljskega zakona.
Predsednik Truman se sicer lahko izgovarja, da je svojo besedo držal, a če je noče držati tudi demokratska stranka — on ne more pomagati! Posameznikom sicer lahko grozi in to Je vse kar hoče ln zmore.
To ni edina točka demokratske platforme, ki je bila po volitvah "prodana" ali vržena v vodo. ftla Je kontrola nad cena* mi, zmeštral! so reguliranje stanarin, pozabili so na obljube o "izdatnem" zvišanju minimalne mezde, na izboljšanje zakona o
pokojninah (social security), zavrgli so obljubo sa uzakonitev enakopravnosti vseh državljanov neglede na njihove rasne ali verske razlike. (Politične razlike so iz štirih stobodščin pri nas že zavržene. Zato so politične per-sekucije sedaj v tej deželi na dnevnem redu.)
Bilo pa je dano nekaj drobtin —tako zaradi lepšega, kakor jih vrže z mize svojim podložnlkom samopašni bogatin.
Philip Murray s svojim političnim odborom unij CIO je po lanski novemberski "zmagi" domneval, kako v pravem Je bil, ker je vso pezo svojega političnega odbora vrgel v pomoč demokratski stranki. Njegovi pristaši so se hvalili, da so demokratsko stranko spremenili v nekako liberalno "levičarsko" stranko ln kako prav so storili, da so obr« n i I i Wallaceovi progresivni stranki ne le hrbet temveč jo v kampanji tudi napadali ter ji metali polena pod noge kolikor so mogli.
Ali mislite, da so sedaj pri volji zmoto priznati? Kaj še! Ne bodo Jo in ako hoče članstvo unij to razumeti, naj si v ekse-kutive svojih unij isvoli ljudi Z DELAVSKO, ne s kapitalistično ideologijo.
val vojnih odškodnin. To bi bilo pametno — taka ureditev. A namesto tega smo sedaj v večji oboroževalni tekmi — in to v "mirnem" času — kot še kdaj v zgodovini.
Nova Nemčija, kadar dobi svojo vlado, bo spet postala industrialne velesila. O tem ni nobenega dvoma. Osloniti pk se bo morala na dežele, katere ji bodo
Dean o
za druge. Nad milijon dninarjev v južni Italiji je meseca maja zastavkalo in de-Gasperijeva vlada se je zbala, kaj bo s pridelki. Toda ker drži z gospodarji— ker je pravzaprav njihova dekla, bodo morali dninarji nazaj na polja pod starimi razmerami in v mamilo jim bodo nove (Konec na 4. strani.)
Nekaj o naših stvareh
Slovenski narodni dom v Waukeganu bo v nedeljo 29. maja — tik pred praznikom kinčanja grobov — središče zborovanja krajevne organizacije PROSVETNE MATICE za Wisconsin ter severni Illinois.
Seja se prične ob 10. dopoldne, po varčevalnem času (DST). V W:sconsinu ne priznavajo tega časa, zato bo pri njih ura Sole devet, ko bo v Waukeganu deset.
To pomeni na potovanju veliko razliko. Ako hočejo naši ljudje iz Wisconsina priti v Waukegan na konferenco pravočasno, morajo odpotovati z doma tako zgodaj, da so na postaji North Shore železnice najpozneje ob 8.
Vsi se moramo potrudit*, da bo udeležba čim-boljla. Namreč ako je nam še nekaj mar nadaljevati z našimi aktivnostmi.
Iz Sheboygana nam morda povedo, kako se lahko v njihovi naselbini za naie stvari le nadaljuje. Enako mi vsi drugi, ki pridemo iz Chicago, Milwaukeeja, in iz raznih drugih naselbin.
Kaj bo z našim tradicionalnim gibanjem v bodoče?
Ali naj rečemo — nazadujmo — ali naj se zavzamemo NADALJEVATI?
Govorili bomo kajpada poleg o raznih stvareh, tikajoče se Prosvetne matice, Sansa, o JSZ, o naši literaturi itd. POSEBNO o Proletarcu.
Imamo težave, ki so PREMAGLJIVE, in so ob enem nepremagljive, ako ne bo dovolj sodelovanja.
Torej na svidenje v Waukeganu v nedeljo 29. maja.
Dva dni prej — v petek 27. maja, se bo vriila v Slov. delavskem centru v Chicagu redna seja kluba št. 1 JSZ in nato pa seja uprave Proletarca, Prosvetne matice in JSZ. Važno in potrebno je, da obema prisostvujejo vsi člani in članice.
V Bridgeport*;, O., bo imel priredbo klub Naprej št. 11 JSZ v nedeljo 29- maja. Posetlte ga Iz vzhodnega dela države Ohio vsi, ki količkaj utegnete.
PROLETAREC
C.VST ta INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drvita, Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75;
za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pan-deljka popoldne za priobčitev v Številki tekočega tedna. .
PROLEtAREC
l t
i
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1966.
Editor............................................. Prank Zaitz
SUBSCRIPTION RATES: Lnfted States One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1 00 Foreign Countries. One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
1301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROckwell 2-2864
Pftltlp Murray trebi zadnfe ostanke ievičarstva iz unij ClOHlj^H
Jubilej društva "Delavec" it. 8 SNPJ
Na nedavnt seji odbora unij CIO je Philip Murray ostro prijemal Harryja Bridgesa, ki načeljuje uniji pristaniških in pomorskih delavcev na zapadu. Bridges je bil sodno že veliko preganjan, vse pod pretvezo, da je komunist. On je to vztrajno tajil. Toda vse njegove aktivnosti so pričale, da se ravna po strankini liniji. Njegov glavni greh v očeh parobrodnih družb je, da se mu je posrečilo delavce omenjene stroke v naših paciflčnih lukah organizirati in jim izvojevati izboljšanje življenskih razmer. 'Bridges je Avstralec po rodu. Da-si je že dolgo v Ameriki, ni še državljan te dežele. Vzrok je ker mu sodišče radi njegovih a^tiv'l«||Qj||0 USDol nošti državljanstva ne da. A med ameriškimi mornarji na zapadu * ■	■
je čislan, ker vedo koliko je zanje storil.
Radi svojih aktivnosti je sedaj na črni listi tudi pri vrhovni komandi CIO. Philip Murray že par let nastopa celo bolj konservativno kot pa William Green. Sploh ni sedaj med njima prav nobene razlike. Vodstvo CIO je pomedlo iz uredništev svojih glasil vse radikalce. Je pa v CIO še par unij, ki so pod takozvanim levičarskim vodstvom. Ena teh je unija delavcev v tovarnah, v katerih izdelujejo poljedelske stroje. Philip Murray ji je z odobritvijo večine eksekutive ukazal, da se mora združiti z Walter
MA SVOJI ZEMLJI" 'kt»
WAUKEGAN
POD SLIKO NA PRVI STRANI omenjamo bojmed dvema . unijama CK) ta Jariadikeftjeke pravice. Tudi ta slika Je ia enake borbe. Pretepi a** pristaš: eae ia drage »olje so ae vršili prod tevarae later-national Harvester kompanijo v East Moliae, III. Predsednik CIO PhiMp Murray ter predsednik unije avUUi delavcev CIO Walter Heather hočeta to aaljo PEW, ki tstotako spada v CIO, aalčlU. ako se nače idru aitl prostovoljno s I AW.	*
skušnjah, o bojih in o težavah, ki jih je to društvo imelo. 2al, da je predaval pretiho in tudi ako bi stal tik mikrofona, kar ni storil, ne ni bilo nič boljše/ ker CHICAGO, 111.—Društvo "De- ; je bil menda tisti električni apa-lavec" št. 8 ima v SNPJ poleg **at baš tedaj — pa menda skozi društva "Slavija" št. 1 eno naj- Ves program —- brez elektrike, burnejših poglavij v začetnih le- Vseeno, tisti, ki smo Tisola potih te sedaj največje slovenske slušali, smo vedeli, da govori iz podporne organizacije,	srca, ker veliko je skusil in je
V nedeljo 15. maja je slavilo ^ vedno na fronti, čeprav ne več v Hrvatskem domu v So. Chi
izvedbeni narodi,
P
nuje slika, ki bo kazana na plat-
nu V Slovenskem narodnem do, Stopove» A y festlici „ y Voj£h
_ ,	, ljudstva zgolj agrarnih dežel
lako se ime- ^(^ratla topovom in pHdeJ
mu v Waukeganu, 111. To bo v nedeljo 29. maja. Predpoldne se bo vršila konferenca "Prosvetne Matice J. S. Z ." Popoldne pa bo kazanje slik v gornji veliki dvorani. Začetek kazanja slik bo ob 3. popoldne točno. Vstopnina 75c. Zvečer bo ples v spodnji dvorani. Na ples je vstopnina prosta.
Gospodinjski odsek S.N.D. bo serviral prigrizek in P. Peklaj pa s svojimi pomočniki različne pijače.
To je prva večja slika iz starega kraja, ki je vredna, da si jo ogledamo. Film in njega pomen je bil opisan že toliko, da ni potrebno ponavljati še kaj več.
Pričakujemo velike udeležbe, že iz razloga, ker je drugi dan praznik. Torej dovolj časa za razgovore in še lahko pridemo domov da bomo šli obiskat in popraviti grobove umrlim.
Torej na svidenje 29. maja v S. N. D
Odbor.
cagu svojo 45-letnico.
Pozdravni govor je napravil
v bojih.
Ostali predstavljeni ustanovni in drugi pionirski člani so se*
Reutherjevo unijo avtnih delavcev. Le nekaj lokalov unije Farm Joseph Kosich, ta stari (dasi po oglasili na kratko, najbolj na Equipment Workers je ubogalo. Večina vztraja, da hoče svojo letih še mlad) steber tega druš- glas pa Frank Gorenc. To je pač
organizacijo. Murray in Reuther sta se odločila jo rajše razbiti kot pa da bi ostala avtonomna. Poslala sta med delavce tovarn poljedelskih strojev kopo agentov, ki so sklicevali shode, delili letake in zahtevali, da na) glasujejo za združenje z UAW. Nastalo je vsled te taktike veliko pretepov, tudi volitve o vprašanju združenje so se vršile, toda večine se je izrekla sa staro unije in Murrey je sklenil, de n^j ae jo izključi iz CIO, ker pomeni, de nej se jo razbije. S pomočjo tovarniških družb se mu bo to prej ko ne peerečilo. Poleg teh ima Murrey ne piki le tri druge unije CIO, ker se nečejo otresti 'levičarskega" vodstva.
dO Je izstopil tudi iz mednarodne zveze strokovnih unij in eedej skupno z AFL ter z zvezo angleških unij snuje novo strokovno delavsko internacionalo, ki bo protikomunistična in proti-sovjetska.
V teh okolščinah ni nobenega vzroka, čemu se ne bi CIO zttrUžil z AFL. Obe skupini sta sedaj enako konservativni, v politiki enSko breznačelni in obe sta enako antikomunistični. Obe Sta Sovjetski zvezi sedaj enako sovražni. Tak je konec gibanja, v katerem je v prvih letih valovel razredno zaveden delavski duh. Pričeti bo treba z njim prej ali slej zopet od kraja.
ičonja nevarne
Persekucije radi političnega prepr so našim starim tradicijam jako m
Nekoč je pribežal v Zed. države madžarski revolucionar Košut. Dale so mu varstvo in nič ni pomagalo ko so se ogrski magnati jezili radi tega.	(	1
Mnogo riemšklh revolucionarjev je dobilo zavetje v naši de-->eli. In italijanskih ter drugih, ki so utekli pred preganjalci.
Tako je bilo mednarodno pravo. Celo reakcionarne države niso podile ubežnikov nazaj, 6ko so ušli preko meje svoje dežele zgolj radi svojih političnih aktivnosti, kakršne so jim bile prepovedane.	,
Po mednarodnem pravu pa se vračajo vladam taki ubežniki, fcl so storili zločinstva — na primer, da so pobegnili zaradi ubojev, M velikih tatvin, goljufij ter sploh zločince, ki niso bežali zaradi kakega prepričanja temveč vsled zlodejstev.
V naši deželi se je v tem oziru zelo spremenilo. Nekoč je bile zatočišče revolucionarjev, kakor je bila Francija po svoji veliki revoluciji ali pa npr. Švica. Danes preganja naša vlada človeka,'ki sploh ni hotel biti tu in je želel sam, da se umakne iz okrilja ameriške demokracije. Njegovo ime je Gerhart Eisler. Dekler ni dobil ameriške publicitete, je bil neznan komunist — po rodu nemški Zid. On ae smetra za Nemca in je dejal, da hoče nazaj v svojo rojstno deželo ter delati za njeno sedin j en je in za zgraditev socializma v nji. A naš justični department ga je zapisal v svojo črno listo,, ga označil za prekucuha ter ga preganjal. Začelo se je najprvo pfed kongresnim odsekom, ki raziskuje takozvane protiameriške aktivnosti. Potem je bil ta človek tiran pred sodišče in končno izpuščen pod jamčevino kakih $23,000, dokler ne bo zopet pozva/i na zaslišanje in počakal obsodbe.
Med tem se je v začetku maja utihotapil v New Yorku na neko poljsko trgovsko ladjo, ki je imela naj prvo pristati s svojim tovorom v Southamptonu v Angliji, nato še v par drugih evropskih pristanih in končni cilj pa ji je bil poljska luka Gidltija.
Ameriški justični department hoče tega begunca nazaj. Zah-levil je od Anglije, nej ga vzame iz ladje čim bo doepele tja. Tako se je tudi zgodilo. Angleška policija je udrla na krov ter begunca — ki se je branil, s silo odnesla. Kapitan ladje je protestiral, ftoljski veleposlanik v Londonu se je pritožil v imenu svoje vlade. Ves svet je prisluhnil temu zagonetnemu slučaju. Vršile so se demonstracije povsod po Evropi — a ameriški tisk pa je — bržkone po rtavodllu svojih gospodarjev, ki usmerjajo urejevanje 4ee9ptsja po željah državnega departmenta, pisal o ubežniku senzacionalno le toliko časa dokler ni bil ugrabljen z ledje.
Oglasil pe seje k tej stvari znani kolonar čikaškega dnevnika *$un~Times, K. M. Landis II, ki pravi v izdaji z dne 10. maja sledeče
"9 tem, da smo ugrabili komunističnega ubežnika Gerharta
tva. Sel je skozi mnoge vihre v društvu — večinoma posrečeno in tu pa tam tudi neposrečeno. A je delal po svojem prepričanju tako neumorno, da je bil sedaj lahko upravičeno zares ponosen jubilejne proslave.
Govornika sta bila Donajd J. Lotrich v angleščini per Mirko G. Kuhaš v slovenščini. Donald je apeliral na mladež, da naj ne ploska onim, ki nič ne povedo, temveč tistim, ki govo^f resnico, kakršna je ljudem najbolj neljuba. Kajti le iz tega se kaj naučimo— le iz takih resnic je bilo mogoče izgraditi SNPJ.
Mirko G. Kuhel je goVbril na kratko — videl je, da je avdi-jenca "utrujena". S svojim izvajanjem je napravil dober vtis —tak. kot je potreben na jubilejnih proslavah naših društev.
njegova nav*da — ima m6čna pljuča in je delaven društveni k menda od kar je pristopil v prvo slovensko organizacijo v tej deželi.
Glasbeni del sporeda sta obogatele pevske zbora "Prešeren" in "Zarje". Petem so bile razne posamezne glasbene točke, par
"No Game of Chance^ki^ je retirel John Rak, njena avtorica pa i*,Nery Jugg. Napisala
jo je pred prilično leti.
S tem sporedom so imeli vsi prizadeti veliko truda. Brez njega bi slavnost ne bila slavnost. Toda vsa pozornost je bila obrnjena na velik papis tik nad odrom, da bo igral Frankie Yan-kovic iz Clevelanda. Za tri in pol ure igranja so mu baje — tako mi je bilo rečeno—plačali $600.
Izmed ustanovnih članov je Nič zato — saj so ljudje zvečer govoril naš stari pionir Jacob Ti- po sporedu kar drli v dvorano, sol največ in najbolj poučno o Ko je začel igrati, je cela mno-
Eislerja v angleškem pristanišču s poljske ladje, zato, da se ga vrne v Zed. države, nismo nič pridobili.
Boljše bi bilo, ako se bi mu zahvalili, ker je šel iz te dežele na svoje stroške namesto da bi mu (v slučaju deportacije) mi plačali voznino. Rajše bi mu voščili "srečno pot" kot pa da ga lovimo.
Eisler si je prizadeval pobegniti iz te dežele skozi od leta 1946, ko je nameraval odpotovati v Rusijo.
L. 1947 je Eisler dejal: "Sem nemški komunist, politični begunec in hočem domov." Naša vlada mu ni dovolila.
Pozvan je bil pred kongresni odsek (Un-American Activities Committee) in obdolžeh, da je zatajil svoje zveze s komunisti, v prizadevanjih, da bi dobil potni list.
Sedaj je bil zaloten tri tisoč milj od tu v angleškem pristanišču. Kaj je rekel svetu?
"Držali so me v Zed. državah proti moji volji in mojim namenom. In tako sem sedaj prvi jetnik severno-atlantskega pakta."
Ko je skočila gospa KoŠenkina (sovjetska uslužbenka) skozi okno sovjetskega konzulata v New Yorku (v prizadevanju, da pobegne, kar se ji posrečilo in v zaščito so jo vzele ameriflte oblasti), je bil ta dogodek za Ameriko velika propagandna zmaga.
Ampak kako izgleda, ko dolga roka strica Sama poseže tja doli do angleškega obrežja ter potegne z ledje človeka, ki se je tri leta prizadeval ubežati iz Zedinjenih držav?
Ako hočemo razumeti, kako se v teh okolščinah počutijo Poljaki, si lahko predstavimo, če stvar zaobrnemo.
Recimo, da bi se kardinalu Mindszentyju posrečilo zbežatl iz Madžarske ter bi dobil zavetje na ameriškem parniku. Mar se bi ne veselili?
Predstavimo si ,da bi ta (ameriški) pamik pristal v kakem jugoslovanskem pristanišču in bi Tito poslal nanj svojo policijo, ki bi kardinala ugrabila v namenu, da ga vrne nazaj na Madžarsko. Ali, ne bi nastalo tu splošno razjarjene?
V sedanjih razmerah si ta slučaj tu sicer lahko drugače predstavljamo. Ampak vseeno, kaj bi bila razlika med Mlndszen-tyjem in Eisler jem?
Razlika seveda je med človekoma. A kaj pa z legalnega stališča?
Eisler je bil obtožen vsled prevare s potnim listom. Mind-szenty pa vsled trgovanja na črni borzi. Vzlic temu sta bistveno oba politična jetnika.
Kaj je naša velika zmota? Z nepomembnim materijalom smo napravili komunističnega mučenlka."
Tako zaključuje Landis svoj članek. Težko bi dobil še v ka-ketn velikem kapitalističnem listu tako odkrito besedo kot je njegova.	1
žica ljudi kar zamaknjeno zrla yanj-rkot da bila hipnotizirana. ■ Plačal je vsakdo $1.25 vstopnine. Za koncerte pa razpošiljajo nekateri zbori vstopnice zastonj. Sele ko so se ljudje tega dečka iz Clevelanda nagledali, se je začel drenj tudi na plesu. Plesalci so mi pravili, da so se gnetli kakor da bi bili zavoj cigaret ali pa vžigalice v zabasani škat-iji.
Društvu je bilo to prav — je saj dobilo dohodke za kritje stroškov in še prebitek je zraven.
Igral je tudi snuthčikaSki Frankie Kovačič — in rekli so, da prav tako dobro. A bil je le za "doroestilo" od treh do devetih. V resnici je pričel šele okrog sedme in nehal ko se je prikazala v dvorano, na poti iz Slovenskega delavskega centra skupina s Frankie Yankovičem na čelu.
Lepo je bilo. Veliko veselja. Ampak ko takole prideš nekako v leta. si misliš: Glej, ljudje so še prav teki kot so bili v času ko jih je zazibal Rudolph Valentino, nekdanja romunska kraljica Marija, Mary Pickford, Chas. Chaplin, nato Frank Sinatra— o kaj bi našteval!
Dobil sem vtis, da nihče ni pravzaprav prišel na to slavnost zgolj radi jubileja tega društva
Prebivalstvo Zed. driovse naglo mndii
Zvezni števni urad (Census Bureau) pravi, da bo imela naša dežela prihodnje leto že 150,000,000 prebivalcev.
.V desetih ietih je naraslo za 18,000,000, vzlic porodni kontroli, ki se je v Zed. državah izvaja bolj kot kjerkoli drugje, razen tu med črnci, in pa med raznimi takozvanimi "inferiornimi narodi". Črnci in slednji si nakoplje jo otrok kolikor jim jih natura podari in prav nič jim ni, kko jim z umrjivostjo enako naglo izginjajo.
Vzlic temu je bil prirastek rojstev med vojno, ln Še veliko bolj pa po vojni izredno visok. Sedaj je spet znižan — kontrola zopet deluje, a vendar j e značilno, da je prebivalstvo naše dežele naraslo od leta 1930 pa do leta 1940 nekoliko manj kot za 9,000,000 oseb.
oboji tepeni.
S tega vidika se vrši tudi ~mrzla vojna", ki 1o vodimo z agrarci v "inferiorrtih deželah". Vse kar je še treba, da jih spravimo "k pameti", je uporabiti nekaj atomskih bomb, predno se nam bodo postarale, ker potem ne bodo za nobeno rabo. Tako trobentajo tisti, ki jim ne bo treba v vojno pač pa bodo spet bogateli v nji.
Ker imajmo torej bombe in boljšo tehniko ter največjo industrijo, ki jo je še kdaj imela kaka dežela na svetu — zaležeta dva naša človeka več kot pa petdeset nerodnih ruskih, romunskih ali jugoslovanski!? kmetov. To je za ušesa Američanov prijetna ba-harija.
Ta kalkulacija prilično drži, ampak teorije ter motnje te vrste niso Človeštvu prav nič koristne. In ako se jih ne bo v organizaciji Združenih narodov na kak način omejilo in končno iztrebilo, bo slabo ne samo za "inferiorna" temveč tudi za "visoko civilizirana ', do viška industrializirana " superiorna " arijska ljudstva.
Mzncrni priredb slovenskih organizacij v Chicagu
podlagi tega merila znašal v dokončnih neslednjih desetih letih nedaljnih 19,000,000 prebivalcev.
V števnem uradu računajo na podlagi statistike, ki pa se menja. V Krizah rojstva upadejo. In kar je še posebno tragično — umrljivost naraste. Samomori, tuberkuloza in vse sorte take socialne nadloge kose ljudi kar na debelo.
A v prosperiteti pa se množit-
Organizacije v Chicagu in oko lici, ki žele imeti svoje priredbe označene v tem seznsmu, naj nam sporOče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot ;
Federacija SNPJ — spominska svečanost za pokojne Člane na pokopališču Woodlawn v pondeljek 30. maja.
glub št. 1 JSZ— piknik v korist Proletarca v soboto 9. julija pri Keglu v Willow Springsu.
"Sosedje" št. 44S SNPJ, piknik v nedeljo 24. julija v Benis Forest Preserve (v istem kraju kakor lansko leto).
Druš št. 707 SNPJ iz Summita D , . , . . , priredi "moon light" piknik v Rečunejo, da bo prirastek na ^^ 30. julija Ka Keglovem vrtu
ako bi sodil po cievelandskeml** rojstev in podaljševanja ži-
Frankiju, kako so ga občudovali. A vendar, ako si bil med ljudmi v dvorani — v spodnji in v zgornji— si videl graditelje društva, pionirje jednote in druge naše take ljudji, ki so prišli ne samo da se na plešejo — nekateri sploh že dolgo več ne plešejo, temveč da proslave jubilej društva "Delavec". Tako so bili oboji povsem zadovoljni, "stari" in "mladi". — P.
v Willow Springsu.
Trail ki ase rs it 100 SNPJ — piknik v nedeljo 14. avgusta na vrtu
Gano Farmers Grove, 425 W. 116th
St. (3 In pol bloka vzhodno od Halsted.)
Pevski s bor Prešeren —piknik v nedeljo 21. avgusta na Keglovem vrtu v Willow Springsu.
Pioneer št 559 SNPJ, piknik v Pilsen parku v soboto 6. avgusta. So. Albany ter 26th St
Av«
vljenj znova prično. Uredniški oddelek čikakških
Progresivne Sldvenke, krožek št.
9 — proslavitev druge obletnice
• krožka s programom in plesno za-
...	bavo v nedeljo 16. oktobra v dvo-
Daily News, ki komentira o tom, rani SNPJ
pravi, da se preroki kaj isdi
zmotijo.	» Pevski ibor Prešeren—jubilejni
Naš veliki Abraham Lincoln koncert v ned*U° novembra v
NASVETI
Da odstraniš madeže iz žameta, zadostuje, da ga poškropiš z narobne strani in da potegneš z vročim likalnikom večkrat nad pravo stranjo tako, da se dlačic
niti ne dotikaš.
—
Madeže, ki so jih napravile muhs na slikah odstraniš, če jih drgneš z mehko krpo, ki jo namočiš v raztopini alkohola in mila.
—A—
Predmete iz porcelana in žgane gtihe opereš z milnico, ki jo dobiš, če raztopiš 15 gr mila v
pol liter mlačne vode.
—
Predmeti iz lakastega usnja bodo kot novi, če jih od česa do časa natremo s sočno čebulo, čez kake četrt ure pa obrišemo z mehko suho krpo, da se svetilo.
—tr—
Cvetačo. ki je ob slabem vremenu polna polžev in zemlje, denemo za uro z glavo navzdol v močno slano vodo in vse umazanija bo splavala na vrfi.
—
Zdrobljeni listi koprive so odlične krma sa kokoši, goei,j raoe, pure.
npr. je pred 70 leti prerolsoval. de bodo Zed. drla ve imele leta 1930 že 251,688,000 prebivalcev. Tako trdi omenjeni list in ostala skupina Knightovih dnevnikov. Lincoln se je v svojem prerokovanju torej zmotil za 128,775,000 prirastka, kar je velika pomota.
Bržkone je računal, da bo imela povprečna ameriška družine toliko otrok kolikor jih ji bo Bog dal — torej od pet do petnajst. In nedvomno je računal na povečevanje priseljevanja, ki pa je moralo pojenjati čim ni bilo več dela za vse, ki so že živeli tukaj.
V mnogih razpravah glede tekme, ki jo ima naša vlada in ameriški ekonomski sistem z Rusijo, je tarnanje,kako vse večji je rojstni prirastek v Sovjetskih zvezi v primeri z našim. Vzlic temu, da je bilo v minuli vojni uničenega na milijone sovjetskega prebivalstva, pa še vseeno proporčno hitreje narašča kakor naše. Pravijo — vzrok je,^ ker v alovanskih deželah ne po-" znajo oorodne kontrole, ob enem pe je prepovedana.
Toda na kakih zaupnih konferencah ameriški eksperti v takih. stvareh obupence tolažijo,
avditoriju Sokol Kedzie Ave«
Chicago na So.
Narodni vitesi št 29 SNPJ — Sil-vestrova zabava v soboto 31. decembra v jednotini dvorani.
Tole mi ne gre v glavo?
Nekoč smo v tej deleti politične ubežnike in revolucioner-de fe "čezmerno mnoše semo in- j Ce ščitili pred pr<«anjalci. Kako
feriorni ljudje", ill da je en pov-| da je naša vlada to tradicijo ta-prečen Amerikanec erijsk? ra- ko spremenila to mi
se vreden od deset do petdeset ljudi (po evojih sposobnostih in duhovitostih), eko sc ga vzpore-di s povprečnim človekom "menjvrednih narodov". To je aicer sfera teorija, a ni povsem brez veljave. Kajti takozvano s'Jkperiernost posedujejo skozi sedanjo dobo glasom te trditve tehnično (industrialno in trgov-
.	mi nikakor ne
gre v gtavo!
Tudi se mt zelo čudno M, ta-fcej tu rajše vzdržujemo tittle ffKMtariiistiČne ln iriite sltihie hapredkn nič obeMoče ljudi, femes to da bi skušali priti fca pomoč onim fyMfctvoth, ki sk žele osvoboditve ne seme tsfcet Imperialističnega temveč tedi le-
!
PRIPOVEDNI DEL

Miško Kranjec:
Fara Svetega Ivana
ROMAN
(Nadaljevanje.) (
"O, kako je mučka huda," je začel Avgust, ki je bil prepričan, da je nastopil njegov veliki trenutek. Iz vseh sob so se rinili ljudje v veliko sobo, ker je že šlo med njimi: "Se je že začelo!" Ta naval ljudi je Avgusta le izpodbujal. "Ali ne bi šla z mano plesat, z Avgustom, pa bi se malo kuškala. Naši ljudje bi radi videli, kako je v vasem rdečem raju, kako tam delate! Malo jim pokaživa, vsi naši ljudje komaj čakajo, da pride ta raj k nam! No, dajte da jim pokaževa svobodno ljubezen!"
Tedaj se je Giza dvignila in se obrnila k njemu: "Gospod Reber nik, zdaj pa imam dovolj vaših neslanosti! Kaj pa mislite, da sem?"
"Hohoho!" se je zakrohotal Avgust in mnogi z njim. "Kaj
obraz in se šel v kuhinjo umivat.
"Jezus, Jezus!" je tarnala mati Slavičeva., "Vsa zabava je preč, konec je. Pojdi no v sobo," je prosila moža, "in ustavljaj ljudi. Kaj pa naj delam z vsem, pečenim in kuhanim, če se razi-dejo?!" Mož jo je ubogal in stopil v sobo. Toda ljudje se niti malo niso razhajali, kakor se je bala Slavičevka. Nasprotno, šele zdaj je šlo od ušesa do ušesa, da zaušnice niso bile "navidezne, avgustovske", ampak resnične in temeljite. Ne samo da niso bili razočarani, marveč je ljudi po-padel tak smeh, da so se jim oči solzile. Krohota ni bilo konec, in znova in znova so si pripovedovali, prenarejali in klicali Avgusta:
"Kje je Avgust? Sem z Avgustom!" Smejali so se še tisti, ki so hoteli vse drugače to stvar, celo govornika sta se
ste? Komunist, komunist!" Tu nasmihala "našemu Avgustu." je bil trenutek, ko bi že moral Stari žandar Podlesek je bil namigniti svojima prosvetarje- rdeč ko puran, ves zasolzen in
ma, naj se pripravita, toda zdaj je stala Giza zunaj klopi pred njim.
"Povejte na glas, pred vsemi," je dejala jasno, "kaj sem jaz!"
"Vi, mucka, ste prišli kot komunist k nam iz rdečega raja, da bi še tu svoje umetnosti pokazali! Pa vas bomo lepo odposlali od tod!" Prvi govornik
z njim so se smejali tudi drugi žandar ji v svojih uniformah: stvar jim je ugajala in ... ob
kaj sedaj?
Vprašanje ni bilo neumno in nepotrebno. Kakor koli je preobračal vso stvar, je čutil, da v svojem življenju še ni doživel večjega poraza. Tudi pri občinskih volitvah ne, ko je zmagal Podlesek. Podlesek je bil mož, s katerim se je dalo pogajati. Tu pa je zadel ob drugačne ljudi. In osmešil se je do smrti. Vedel je, da se danes vsa fara, vseh enajst vasi, smeji na njegov račun, da se bodo' jutri smejale že tudi druge fare.
V mislih se je ukvarjal s sodiščem. Zadoščenje—. Kako klavrno bo to zadoščenje, ki mu ga bodo dali za nesporne zaušnice, ki jih Giza ne bo zanikala. Toda tudi na sodišču se bodo kroho-tali bednemu Avgustu. Povrhu pa Klemenčeva lahko toži njega za razžaljen je časti in izzivanje, in bo dobila zadoščenje.
Ampak, vse to je postransko. Glavno je, da mu je temeljito spodletelo, kar je bil tako lepo zasnoval. Gize ni niti osramotil, še manj pa dvignil proti njej vso ~faro. Nasprotno, nedvomno si je pridobila pri ljudeh ugled. Zakaj, nič ne more biti bolj klavrno, kakor da je vsemogočni občinski tajnik dobil zaušnice, in to od — ženske.
Ne, naj je popil še toliko črnih kav, naj je obrnil sto misli,
V KONGRESU SE PREREKAJO, kaj bi naj še storili sa socialno zaščito. Vsi priznajo, da sedan je. pokojnine no zadostujejo, a se izgovarjajo, da nI denarja. A za vojne pa ga je!
splošni veselosti "saj ni bil pre- Tonček ni dognal nobene prave, tep", si niso vedeli kaj drugega, odrešilne. Zdaj se je v svojo sra-kakor sprostiti se v smeh — j moto natančno spominjal, da so Avgustu so nekako privoščili, ga že po zvršenem vsi spraševali,
Z IPIIAVMSKE IN UREDNIŠKE MIZE
je vstal. A mu je sapo zaprlo, Kmetica!1
ne da bi vedeli, zakaj.
Samo Zofija se je nagnila h Korenu in dejala:
ko je videl, da je ubogi Avgust, še preden se je zavedel, že dobil tri zaušnice, ki so ostro, nekam
če so bile zaušnice resnične, saj jih je on vsako leto "prejemal", Prostaštvo! I ko je nekoga naučil, kako se dajejo zaušnice, ne da bi to v res-
Toda ljudje so še naprej za- niči bile, kar pa nihče ni zlahka padali smehu in klicali:	opazil. Celo žandar ji so se reža-
"Kje je Avgust? Avgust naj I li. spraševali po podrobnostih, pa
skeleče odjeknile po vsej sobi. | pride sem da nam bo pripovedo- seveda ne zaradi protokola, mar-
zakaj napetost je bila na višku in vsi so utihnili. Potem ga je Giza ujela za lase in ga vinjenega stresala, da je plesal pred njo kot kužek, in gp sunila, da je odletel na klop k peči, kjer se je sesedel.
Ne samo, da se je vse *naglo odigralo, marveč je prišlo vse tako nepričakovano, tako presenetljivo, da so se mnogi* ki so bili že pijani, začeli bučno kro-hotati, misleč, da je tudi to navadna šala, in zaušnice 14 "navidezne", ker jih je Avgust imel vedno v svojem "programu", in so začeli klicati: "Imenitno, Avgust! Imenitno, še enkrat, daj še enkrat, Avgust!" Tisti pa, ki so bili blizu, so vedeli, da te zaušnice niso bile v "programu", niti malo "navidezne", temveč hudo resnične, zakaj ubogi Avgust je kratko in malo krvavel iz nosa in ust.	<
Giza je pograbila svojo suknjo in razburjena šla, ne da bi koga pogledala.
Govornika z govori sta se samo spogledala. Zdelo se jima je najbolje, ako molčita. Razpletlo se je drugače kakor je bil Tonček napovedal. Ubogi, bedni, do smrti osramočeni Avgust, pa si je zakril z robčkom
val kako je bilo."	| več zaradi smeha. In smejali so
Zgodilo se je nekaj neverjet- se kmečki ljudje, prav tisti, ki nega: tisti večer je bedni Av- bi morali -zahtevati, naj Giza gust, čim bolj je molčal, čim bolj odide od Svetega Ivana. Pač pa je hotel biti resen, in čim bolj se jih je Tonček slišal: "Hudičeva je naposled jezil na ljudi, že s bpba je ali ne?" In nekdo je To-
svojo navzočnostjo vzbujal nevzdržen smeh pri vseh: ni bilo treba drugega, kakor da si se
ozrl po njem in že je človeka zmagal smeh.
"Sodrgs," je tistokrat zabrundal bedni Tonček Reberriik. "Mar jim je komnizem! Zabave se jim hoče, zabave. Prav je dejal za novo leto gospod župnik, da so že vsi zastrupljeni s komunizmom."
še nikdar od nikoder Tonček ni šel tako klavrno, kakor s te veselice, kjer je mislil zmagati, kjer naj bi Giza odigrala, on pa postal še mogočnejši. Zdaj je čutil, da je Giza zmagala, on pa postal ivanovski Avgust, ne pa vsemogočen politik. V tem občutju mu tudi vsa pijanost ni pomagala.
5
Naslednji dan je Tone Reber-nik predpoldne preležal zaradi pijanosti, popoldne pa zaradi sramote, in da je pri tem lahko razmišljal, kaj naj stori. Da,
•ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooeeeeeeeeeeej
o	o
o
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
NAROČITE SI DNEVNIK
"PROSVETA"
Naročalo« sa Združene trša ve (tsvsemšl Chleaga) In Raaide
• tl tt aa leto; M M sa pol leta; $2.M sa četrt leta; ea Chicago In e
Cook Co., ft.S« sa eelo leto; $4.78 sa pel leta; sa laosemstvo $11.
e e e e o e o o o o o o e o e e e
e •
Naslov za list In tajništvo jo:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
netu dejal:
"Tone, ta pa bi ne bila dobra za žefiib, kaj? Preklemano bi te mlatila!"	e
Najhuje pa je bilo, da je on sam dobil strah pred njo. Ko mu je pri njegovem obisku v njeni kuhinji zapretila, da ga bo,' je mislil, da je to "kar tako". Nič lažje se mu ni zdelo na svetu, kakor ukrotiti žensko, in če se je spomnil, kako je nekoč kar očitno "krščeval in birmal" svojo ženo na "purgi", nakar je potem žena trepetala pred njim, je bil zdaj v žalostnem položaju.
Vse popoldansko razmišljanje, ko se je od sklepanja v duhu spet in spet vračal na kraj svoje sramote, mu ni prineslo ni-kake jasnosti ne odločitve. Ko je naslednje jutro le moral vstati in orglati v cerkvi, ni vedel, kaj prepeva, po maši pa se je po vrtcxvih splazil v pfsarno, ker si po "purgi" ni upal.
Pomožni pisar se je držal pri delu resno in hinavsko, kakor da je prišel od obhajila. Slavič se je preplašeno ozrl v svojega vsemogočnega tajnika in se ni upal nasmehniti, da bi ne drezal "skeleče rane". Prihuljeno so se vedli vsi, to je takoj dognal. Nikakor ni bilo, da bi se vsaj malo zgražal, kaj šele, da bi kdo govoril o tem, kako je treba s takimi ljudmi na kratko opraviti. Ko je v svojem brezupu videl, da so ga pustili vsi na "cedilu", je imel še majhno upanje: ne da bi vedel, kako si je vtepel v glavo, prepričan je bil, da mu bo Giza — pisala in se opravičila.
(Dalje prihodnjič)
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali • tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost
•••eeeeeeeeeeeeoeeeeeeeeee e •	o
: BARETINCIC & SON s
POGREBNI ZAVOD
Tot 20-8C1
424 Broad Street
JOHNSTOWN, PA.
John Tancek, ki živi spet v Girardu, O., je obnovil naročnino in ob enem prispeval $2 v tiskovm sklad. V prejšnji številki je imel daljši dopis. Želimo, da nam kmalu spet kaj poroča.
Na slavnosti'45-letnice društva "Delavec" št. 8 SNPJ je dobila Angela Zaits vsoto $25.50 za naročnine, listu v podporo in za koledar. Peter Vrhovnik je plačal za koledarje $7.50 in prispeval v tiskovni sklad $1.50. Ivanka Tisol iz Pullmana je prispevala v tttftbvni Mad $2. Njen soprog Jacob Tlsoi je eden izmed ustanoviteljev omenjenega društva ln na priredbi 15. mala v Hrvatskem domu je govoril o težavah, ki so jih Imeli v prvih letih za zgraditev SNPJ. John Bajuk, So. Chicago, je obnovil naročnino in Mike Lepey pa naročil koledar. Max Marolt je prispeval $2 v tiskovni sklad.
Christine Pugel iz West Allis, Wis., je prispevala ob priliki, ko je bila v našem Centru na seji krožka Progresivnih Slovenk $5 listu v podporo. Na tej krožkovi seji je predavala Josephine Za-krajšek iz Cieveianda o ženskem mednarodnem kongresu, ki se je vršil v Budimpešti, in o drugih svojih vtisih, ki jih je dobita na potovanju.
Matth Kure, Cicero, je obnovil naročnino in plačal članarino v klub št. 1 JSZ zase in za ženo za celo leto.
Anion Zornik je poslal osem obnovitvenih naročnin in vsoto za en koledar za v Evropo, ter znesek za eno slovensko knjigo. Ob enem nam je navedel imena treh z navodilom, da naj jih črtamo iz seznama Proletarče-vih naročnikov. Dva izmed njih pravita, da smo "komunisti". Gonja in denunciranje proti nam iz klerikalnega ter "svobod no-besednega" tabora torej le ima nekoliko uspeha!
Joseph Dum iz Cieveianda je poslal vsoto za 15 izvodov koledarja ter prispeval popust $2.25 v tiskovni sklad. Anton Strainer, East Helena, Montana, je obnovil naročnino.
Anton Jankovich iz Cieveianda je poslal vsoto $346.50 za koledar. Prodal jih Je 315 izvodov. Plačal je tudi za vse oglase, kar jih je dobil.
Joseph Kristan v Chicagu je bil v uradu, obnovil naročnino ter prispeval $2 v tiskovni sklad.
John Turk v Chicagu je dne 17 maja poslal vsoto za 12 izvodov koledarja. Piše, da jih je do omenjenega datuma prodal 9, plačal je vse, ker bo tudi ostale xle prodal — saj tako upa.
Bržkone jih je že. Popust je dal listu v podporo. Dostavlja, "upam, da imate v upravništvu že kako pomoč."
Anton Cvetan, Mahoning-town, Pa., je obnovil n^točnino; enako John Brezovec, Cone-maugh, Pa., Luka Podbregar, Witt, 111., in Rose Sajevic, Chicago.
Mary Marinsek, Gallup, New Mexico, je poslala naročnino za Matildo Bulamy, ki je ob enem prispevala $1 v tiskovni sklad.
Naš pionirski zastopnik l niii Bat bork h v Millwaukeeju je
nam poslal dopisnico: "Prosim, prinesi (naslov uredniku) imenik naročnikov ter nekaj potrdilnih knjižic ter raznih drugih kampanjskih listin Proletarca . . . Na svidenje na Konferenci Prosvetne matice v nedeljo 29. maja v Waukeganu." Louis je Že dostikrat za pretil, da bo prenehal z agitacijskim delom. Pa ni! In tako bo spet med nami omenjeno nedeljo na konferenci Prosvetne matice v SND.
ČASA GRANDE, Ariz.—Spoštovani g. urednik: Hvala za list, katerega ste mi poslali že par krat. Rada bi vedela, kdo se me je spomnil in mi poslal vaš list, v to lepo, sončno Arizono? Hvala vam in onemu, ki mi ga je naročil.
Tu ni nič slovenskega čtiva.; Ljudje so drugih narodnosti. Pa me je zelo razveselilo, ko sem dobila ta list, ker slovenščino najrajše čitam. Pozdrav vsem v uradu in vsem Slovencem. — Mary Dolmovic." (Hvala Vam za lepo razglednico.)
(Naš list je Vam naročil vaš sin, stavbinski kontraktor, ki je to pomlad predeloval naše poslopje.)
Ne pozabite priti vsi, ki se za naše stvari zanimate in delujete zanje, v nedeljo 29. maja na konferenco krajevne organizacije Prosvetne matice ter JSZ v Slovenski narodni dom v Waukeganu. Prične se ob 10. dop. Popoldne bo filmska predstava slik iz Slovenije. Več o tem na drugih straneh. V sredo 25. maja bodo isti film predvajali v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu.
V nedeljo 29. maja bo imel piknik klub Naprej št. 11 JSZ. Kje? V Bridgeport!!, Oblo, seveda, na znanih slovenskih prostorih, kot jih označujemo po naši stari navadi.
Društvo Bled št. IS JEZ Sloga
je obnovilo članarino v Prosvetno matico in poslalo Ček v vsoti $12. Ob enem tajnica Josephine Ernest sporoča, da niso prejele vabila sa izvolitev zastopnic na konferenco, ki se bo vršila to nedeljo v Waukeganu. Možno, da se je vabilo izgubilo. Vseka-ko pa naj pošljejo na konferen-
co toliko zastopnic kolikor jih je pri volj i* priti. Dobrodošle!
Anton Zornik, ki ga omenjamo že prej, je poslal nadaljnih osem obnovitvenih naročnin.
Joseph Korsic, Detroit, piše med drugim: "Pošiljam vsoto za šest celoletnih naročnin in $2 v tiskovni sklad, ki ju je prispevala Mary Bernik. Razprodaja koledarja je šla zelo počasi naprej. Vzrok — je prepozno izšel. 2e prej sem pisal, da mi ne bo mogoče okrog "vandrat", ker to pomlad imam veliko dela. Skušal bom obiskati vse, ki jim je naročnina potekla. A nekateri so tako trdoglavi* da ga nočejo niti zastonj.
"Rad bi videl, da se v Proletarcu oprostiš radi par pomot, ki so se dogodile v oglasih v koledarju. Prva napaka,—Ženski odsek Slovenskega narodnega doma je oglas plačal, a pomotoma, mislim da pomotoma, drugače biti ni moglo, ste ga kreditirali Ženskemu odseku Slovenskega delavskega doma. Jaz sem dobil denar povrnjen od ženskega odseka SDD ter ga izročil ženskemu odseku SND. Toda sedaj izgleda kot da ženski odsek SND ni hotel dati oglasa, kar je ravno obratno. Ženski odsek SDD ni dal oglasa, ima pa ga društvo Young Americans. To društvo je plačalo zanj $10, a objavljen je bil v velikosti za ceno $5. To je potrebno pojasniti zato, da se stvar pomiri, in ako želite, da še v nadalje nabiram oglase. Vam je lahko ker živite v Chicagu in nič ne slišite, toda jaz moram živeti med tukajšnjimi ljudmi in mi marsikatera pikra prileti pod nos. Torej skušajte to izravnati v obojestransko zadovoljnost."
Razumemo težave zastopnikov in vseh onih, ki pomagajo pri naših stvareh. Clarence Zaitz, ki je oglase uredil, uknjižil in opravil vse drugo delo z njimi, je o tej Korsicevi pritožbi že pisal in pojasnil — in pisal je prizadetim tudi direktno. So to neljube stvari in nikomur niso koncem konca bolj nevšečne kakor nam. Tudi to je c n poudaril v svojem pismu in ob enem društvo, ki ga Korsic omenja, vprašal, ako Mi polovico poslane vsote za oglas nazaj.
Da, mi želimo, da z nami sodeluje Joe Korsic i v nadalje, kot vsi drugi naši prijatelji v Detroitu kakor povsod drugje. In ker se posebno ženskim odsekom Slovenskega narodnega doma in Slovenskega delavskega doma nočemo zameriti, rada-volje izpolnimo^ Korsicevo željo, naj nam pomoto oproste. In enako želimo, da nam zmoto oprosti društvo Young Americans SNPJ, o čemer mu je naš dosedanji
upravnik Clarence Zaitz — kot pojasnjeno prej, že pismeno sporočil.
Prijatelj Korsic meni, da ker smo v Chicagu, smo nekako na varnem pred zbadanjem, dočim so ga naši agitatorji deležni kamor se obrnejo. Saj tudi tu agi-tiramo in»"jih slišimo". Poleg pa še v pismih. List potrebuje, da se t>i iz kuverte prikazal kak ček — pa dobiš ploho očitkov. Ne samo konstruktivne kritike, ampak tudi take, ki prihajajo od "krenkov". Pa se mora Človek vsemu privaditi, ako noče zleteti iz kože.
Joseph Radelj iz West Allisa je nam sporočil, da je socialistični pionir Robert Buech preminul. Ko je bil on posegel v gibanje, je bilo nevarnejše biti socialist kot pa je sedaj biti komunist. Več o njemu bo v prihodnji številki.
Peter Benedict nam sporoča s potovanja, da nas koncem tega meseca morda obišče. Dopisnico je poslal s svojega starega De-troita, a domu je sedaj v Kaliforniji.
V nedeljo 29. maja bo v Waukeganu konferenca krajevne organizacije Prosvetne matice. V petek 27. maja bo seja kluba št. 1 JSZ in pa seja uprave Proletarca, JSZ in Prosvetne matice. — Na drugi strani v tej številki je poročilo o spremembi v našem upravništvu. — Prihodnja številka lista bo morala biti v tiskarni zaključena zaradi praznika spominskega dne že v petek 27. maja namesto naslednji pondeljek. To moramo storiti, da nam ne bo treba plačati tiskarjem — ako bi delali na našem listu v soboto in v pondeljek, dvojnega časa. Toliko v vednost onim, ki bi mogoče poslali kake stvari v objavo in jih bi vsled te spremembe mi prepozno prejeli.
Seja kluba št. 1 JSZ in seja eksekutive
CHICAGO, tO. — V petek 27. maja ob 8 zvečer bo seja kluba
št. 1 JSZ. Udeležite se je vsi ako količkaj utegnete, ker bo zelo važna.
Ko skončamo dnevni red klu-bove seje, se prične seja upravnega odbora Proletarca in ostale eksekutive. Vprašanje "Proletarca" je zadeva vseh naših članov in vsi imajo na tej seji priložnost poseči v razpravo.
Torej ne pozabite priti ta petek 27. maja v Center.
..............................................
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 w. 21 st Street CHICAGO 8,1LL : Fino postrežbo — Cono zmerne — Delo jomčeno
TELEFONI: CAaal 4-7172—4-717!
seseeoasisssssssssiittssssssssssssotissssttttsiiiitl
KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST
'PROLETARCA'?
O
e
Pridobivajmo ma NOVIH naročnikov
Obaavljajmo naročnino TOČNO čim petere
AfIU-ajmo med dragimi aarečalki, da rtore Ista
Prispevajmo v PROLETARCEV tiskovni sklad la prlporočajmo to tadl dragim
Oglašajte v PROLETARCU priredbe drnštev la drage stvari
Naročajte slovenske la angleške kajlge Is PROLtTARCEVE knjigarne
Poekrktte, ia si aarote AMERIŠKI DRUtINSKI KOLEDAR val Usti, ki tega še alee storili
Naročite KOLEDAR tadl svojcem v la eaako PROLETARCA.
kraje
Vsakdo naj stori zo naš list kolikor moro, pa bomo vso fefcrvt tmagovalll
PROLKTAKEC May 25, !»4»
6 I
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * *
Dva Poraza Zapadnih Sil Na Zboru Združenih Narodov
(Konec s 1. strani)
In ros — vso tiste evropske driaVb, ki so pristopile v atlantski pakt, so se glasovanja vidriale, rožen Nor-'veika, ki je glasovala proti. In edina evropska država, ykl jo glasovala za predlog, je bila "monarho-fašistič-na" Grčija, ki jo vzdržujejo in varujejo dolarji ameriških davkoplačevalcev!
Za predlog je glasovalo 16 držav, proti 6, ostale pa so se glasovanja vzdržale. Predlog torej ni dobil zadostne večine in ni čudno, ker se je vsled tega poraza Franko nad Washingtonom in Londonom toliko razjezili Vendar pa, led ie prebit in anglo-ameriška diplomacija bo že našla kak izhod, da bo Franko v družbo zapadne demokracije "dostojno" sprejet. S tem bo postal deležen dajatev, ki jih nudi Marshallov • plan in odprta mu bodo vrata v atlantski pakt.
Čedna ta igra ni Tsmpak diplomacija še nikoli ni bila čednostna stvar.
Drug poraz je na tem zasedanju doživela anglo-ameriška diplomacija z ozirom na vprašanje bivših Italijanskih kolonij. Mirovna pogodba z Italijo določa, da ako se zmagovite sile do določenega roka same ne sporazumejo kako urediti vprašanje teh kolonij, se zadevo orepusti zboru Združenih narodov. Tako je sedaj res prišla na dnevni red v obliki angleškega, predloga, za katerega jo zelo agitirala tudi ameriška delegacija. Na veliko presenečenje ameriške, angleš-- ke In Italijanske vlade ni dobil večine-
Bivše italijanske kolonije merijo skupno nad 400,000 kv. milj in imajo približno osem milijonov prebivalcev. Vse so na strategičnih krajih. V času tega 1 zasedanja Z. N. je bil v New Yorku največ radi teh kolonij italijanski minister vnanjih zadev grof Carlo Slorza. V sporazumu z ameriško vlado je bil med njim, Anglijo in Francijo sklenjen zakulisen dogovor predvsem za razdelitev Libije, ki je izmed vseh bivših italijanskih kolonij najvažnejša. Italija bi dobila nazaj Tripoli, en dol bi dobila pod uprav o Anglija in , nad drugim bi Francija zagospodovala. Ostale kolonijo bi še ostale pod angleškim varuštvom, z izjemo enoga pasa Eritreje, ki bi ga dobila Etjppija, zato da bi dMla pat do mor/a.
Cim so Arabci v Libiji izvedeli, kako so zapadne sHe zmešetarile za njihovo kožo, so se začeli v vseh mestih, posebno v Tripoliju, veliki izgredi. Demonstranti so zahtevali svobodo izpod imperializma in se čudili, kako da nimaio pri vsem tem glede dežele, ki jo obljudujejo, nobene besede. V Tripoliju so demonstranti navalili tudi na ameriški konzulat, strgali zvezdnato zastavo, jo poteptali in zažgali.
Grof Sforza se je vrnil v Rim zelo razočaran- Vso bivšo italijanske kolonijo ostanejo i v nadalje pod an-. loškim varstvom. Kot običajno so proti politiki kolo-nijalnih sil nastopili najodločnojše zastopniki sovjetskega bloka in tudi avstralski dologat se jo postavil. Proti paktu med Italijo, Anglijo in Francijo, ki ga je podpirala, kot že omenjeno, tudi ameriška vlada, so nastopile vse arabske države, Indija, Pakištan—sploh vse tiste dežele, ki so že ali pa šo občutijo post imperializma. Vprašanje bivših italijanskih kolonij pride na dnevni red spet na prihodnjem zboru Z. N. Edina pravična rešitev bi bila, da se jih izroči ljudstvom ki prebivajo v njih, toda imperialistične sile niso za tak izid• Ljudstva si ga bodo morala izvojevat i s svojo silo.
AME«VŠKI DMCŽINSfii
k4»M:J>AII
LETNIK 1949
Vsebuj« ŠTIRINAJST povosti in drugih pripovednih spisov, SEST igodovinskih spisov, PETNAJST posml, DEVETINDVAJSET slik in pa koledarske tor razno drugo podatke
CENA SAMO $1.50
I
Naročila naslovite
PROLETAREC
THE HORN OF PLENTY
Svoje pričanje je prijavil tudi tajnik komunistične stranke Eugene Dennis, a ni utegnil priti osebno pred senatni odsek, ker je na obravnavi v New Yorku zaeno z drugimi obtože-ni'mi komunističnimi voditelji, češ da so snovali in še snujejo zaroto za nasilno strmoglavlje-njd ameriške vlade.
Dennis je poslal svoje pričanje senatnemu odseku pismeno. V njemu se je odločno izjavil proti atlantskemu paktu in ga označil za agresivno akcijo, ki ima namen zanetiti tretjo svetovno vojno s preračunanim napadom na Sovjetsko unijo ali na katero njenih zaveznic ali pa na vse skupaj.
ia America (or alL
KOMENTARJI
23bl So. Lawndale Ave.
Chicago 23, III.
* (Konec s 1. strani) obljube. Ako pa bi bili v zadnjih volitvah glasovali za kandidate ljudske fronte, jim sedaj ne bi bilo treba stavkati. A so se zbali grožnje pri pridigah in v spovednicah, da bodo večno pogubljeni, ako volijo zanjo in tako so ostali kar tu pogubljeni. Gospodarjem pa so s tem obvarovali nebesa kar v tej "solzni dolini".
"Preaveta" je poročala, da je društvo št. 749 SNPJ v Johns-townu, Pa., svojo resolucijo u-maknilo ali preklicalo, kar je bilo zelo pametno. Poslali so jo vsem društvom, gl. odbornikom in bržkone še komu, ker "S.B." je pisala o nji. Škoda je bila narejena, a društvo jo lahko popravi.
Bivši slovenski radikalci, ki
so se nekoč trkali na svoja socialistična prsa, so na Palmerje-
ZADNJI KLIC ZA V WAUKEGAN
CHICAGO, 111. — Kakor je že večinoma znano se to nedeljo 29. maja vrši konferenca Prosvetne matice v Slov. nar. domu 424 - 10th St., Waukegan, 111. Pričetek zborovanja ob 10. dopoldne (D.S.T.) Na zastopnike apeliram, da so ob določenem času v dvorani, da se lahko prične s zborovanjem. Ker je prišlo sporočilo od enega društva, da nisq prejeli vabila za izvolitev zastopnikov, moram pripomniti, da ni moja krivda. Ime društva je bilo izpuščeno iz listine, katero sem prejel iz urada Prosvetne matice J.S.Z. Odbor društva, ki ni prejel povabila in je član P. M., je pro-šen, da pošlje enega izmed sebe na zborovanje. Lahko jih pride tudi več, čim več tem bolje.
Znano je tudi, da se prične ob treh popoldne v Slov. nar. domu v Waukeganu kazanje filma "Na svoji zemlji". O tem filmu ste že lahko precej čitali v Pros vet i in Proletarcu, in je res nekaj posebnega, kar ne bi smel nnbeden Slovenec ali Slovenka zamuditi. Vstopnina k temu zanimivemu filmu bo samo 75 centov. Zvečer bo pa ples v spodnji dvorani. Ker bo drugi dan praznik apeliram na Slovence v zunanjih naselbinah, da pridete v nedeljo 29. maja v prijazno naselbino Waukegan in N. Chicago, kjer boste imeli popoldne duševni užitek s filmsko predstavo zvečer se boste pa zabavali in seznanjali s prijaznimi Slovenci ln Slovenkami iz Wau-kegana in iz drugih naselbin, ki so bodo sešli tam.
Toraj na svidenje f
Louls Zorko, tajnik Konference
ve čase že čisto pozabili. Pozabili so, kako so bili socialisti vrženi iz uradov — ne ker bi izvršili kak zločin ampak vsled prepričanja, ali po sedanje — zato ker so bili proglašeni za "sub-verzne". Tudi unije so bile "sub-verzne", in organizatorji, ki so delali za unije, odborniki unij, uredniki delavskih glasil itd. "Kozaki" v P*nnsylvaniji, milita v Colorado in milice drugod pa so bile kajpada 14lojalne"— toda komu? Delavstvu, ki je stavkalo za malo boljši grižljaj, gotovo ne!
5 Denuncljacije so ponižanje za vsakega, ki jih širi bodisi pismeno ali ust meno. Kaj smo rekli o ljudeh, ki so nas denuncirali v Palmerjevih časih? Ali so sedanji denuncijanti kaj boljši? Kakor takratni, tudi sedanji služijo reakciji, bodisi za plačo ali pa iz sovraštva in maščevalnosti.
Kralj Vbn Saud, ki vlada Saudi Arabijo, je podaljšal pogodbo z Zed. državami, ki naši vladi daje pravico uporabljati veliko letališče Dharan. Zgrajeno je bilo med vojno. Zed. države bodo porabile za njegovo povečanje in izboljšanje nadaljne štiri do pet milijonov dolarjev. Z njega se morejo dvigniti ali pristajati nanj naši največji bombniki in trgovska letala. Sovjetski uniji niso take baze ameriških "war monger je v" prav nič po godu. Kralju Ibnu Saudu pa je prav, ker mu take koncesije prinašajo lepe vsote dolarjev.
Avstralec Ernest Thorton je
bil s skupino svojih tovarišev— vsi so aktivni v delavskih strokovnih organizacijah, na prou-čavanju delavskih unij v Sovjetski zvezi. V intervjuju s časnikarji v Moskvi je ugotovil, da so delavske strokovne organizacije v USSR svobodne, dočim so v angleško govorečih deželah svobodne le po imenu, ker so vedno preganjane. Wm. Green in Philip Murray bi s Thorto-nom gotove ne soglašala..Toda če pomislimo na Taftov-Hartley-jev zakon, potem bo saj kar se svobode unij v tej deželi tiče v Thortondvi trditvi precej resnice.	v
V Washingtonu so bili pred kongresno komisijo zaslišani nekateri odborniki onih unij, ki ne sprejemajo črnce za člane. Ena teh je bratovščina konduk-torjev na železnicah. Njen podpredsednik Jehnson je priznal, da jih res nočejo, in kongresniku Powellu iz New Yorka (ki je črnec) dejal, da črnci niso edini, ki jih njegova bratovščina noče za člane. Torej imajo prednost le arijci anglo saškega ter Skan-
dinavskega pokolenja. In tako bo ostalo neglede na postave o rasni in verski enakopravnosti.
Obravnava proti enajstim komunističnim voditeljem, ki se vrši v New Yorku, traja že nad 19 tednov. Priče proti njim so bili strankini renegati, kot je Louis Budenz, in pa taki "komunisti", ki so bili v službi FBI. Teh slednjih je bilo osem. Vse kar so povedali ni nič novega. Vendar pa je vsa obravnava zasnovana tako, da se obtožence obsodi, komunistično stranko pa prepove. Nobenega izmed obtožencev ne dolže nasilnih dejanj. Dolže pa jih delovanja za nasilno strmoglavi ten ie ameriške ustavne vlade. To je seveda povsod prepovedano, tudi v USSR, kar so dokazale obravnave proti Zinovjevu, Radeku itd. Ampak kjerkoli je bila kaka vlada vržena s silo, ji niso zakoni, da se to ne sme zgoditi, nič pomagali. Vladi, ki ima vojaštvo, sodišča in ves drug politični aparat na svoji strani, se ni nič bati — in če je tudi ljudstvo z njo, potem ji kaka mala stranka, pa če je še tako "subverzna", ni prav nič nevarna. Sicer pa se obravnava v New Yorku ni pričela radi kake tukajšnje nevarnosti. Ona je le eno izmed mnogih dejanj v sedanji "mrzli" vojni.
Norman Thomas se pred kongresnimi komisijami v kakršnikoli zadevi silno rad oglasi. In napravi svoj "spič". Ker je sedaj samo on še merodajna stranka v S. P. pove svoje mnenje ne da bi se prej s kom kaj posvetoval. V tednu z dne 9. maja je pred senatnim odsekom za vnanje zadeve dejal, da je za odobritev atlantskega pakta — atnpak "pogojno" — 1., Španije se nikakor ne sme sprejeti v to zvezo dokler bo fašistična, oziroma le ako postane demokratična; 2., izdatke za oboroževanje se mora znižati, ne jih zvišavati; 3., zanikati vsako zvezo v agresivne namene s španskim diktatorjem Francom; 4., ne dati prav ni-kake pomoči Nizozemski ter Franciji v njuni ogabni vojni proti kolonijalnim ljudstvom.
Thomas je ob enem poudarjal, da mora atlantski pakt res bazirati na obrambi, ne pa v namenu agresivnih nakan.
Dr. John J.Zavertnik
PHYSICIAN and SUHCTCON 3724 WEST tith 8TRKET
N. CRawford 7-ttlt OFFICE HOURS: t:3S te 4 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.;
o:SS te S:St P. M. (Except Wed., Sat. and San.i
Rm. HIS Se. Rldfeway Ave. Tel. CRawford 7-1441 If at amer — Call
ACstln 7-STft
Stara pripovedka o papežu in samostanskih očetih
Bil je nekoč papež, ki se je po služebni dolžnosti ukvarjal z vero. Prav tako so se ukvarjali z njo tudi njemu podložni samostanski očetje. Vedel pa je papež, da samostani niso revni, kakor so mu radi poročali, ampak da jim žlahtnih cekinov ne primanjkuje. Dobro je to vedel papež in zanimalo ga je, koliko teh okroglih denarcev premorejo podložni mu samostani. Zato jim je poslal okrožnico, s katero jih je pozval, naj mu v roku desetih dni sporoče zanesljivo, koliko cekinov premore vsak izmed samostanov.
Preteklo je deset dni, celo enajst in še dvanajsti dan, a samostanskih odgovorov od nikoder. Razjezil se je papež in razposlal strog ukor z zahtevo, naj mu takoj javijo, v treh dneh, vsoto cekinov iz posameznih samostanov. 2e naslednjega dne je prejel prvi odgovor. Iz bližnjega samostana mu je prinesel sel tele vrstice:
"Vaša Svetost! Takoj, ko smo prejeli vaše prvo pismo, smo pričeli šteti cekine v našem samostanu. |Od tedaj že štirje očetje blagajniki dan in noč štejejo in štejejo, pa še niso od kraja prešteli. Ko preštejejo, pošljemo takoj zahtevano vsoto cekinov, ki jih premore naš samostan."
Prav take in podobne odgovore so poslali Svetemu očetu tudi ostali samostani. Čez mesec in nekaj dni je papež vedel, kar ga je zanimalo.
"Ubogi moji samostanski bratje", je tedaj zavzdihnil sveti oče, "koliko dela sem jim naprtil". In od tistih dob papeži več ne zahtevajo štetja novcev v samostanih. Pa kaj bi ga tudi zahtevali, saj vedo, da jim novcev še ne bo tako kmalu zmanjkalo.
Strah zdravnikov pred
"socializirano medicino"
Zveza ameriških zdravnikov je za boj proti načrtu Trumanove administracije za sociali-ziranje zdravstva zbrala že blizu dva milijona dolarjev. Pravijo, da ako se Trumanov predlog v kongresu sprejme, bo to največji korak v socializem — oni pa so za svobodno zdravstvo — namreč vsak zdravnik naj ostane sam zase "free enterprise", bolnik, ki nima denarja, pa si lahko pomaga s tem, da čimprej umre.
Laboriti nazadovali
v glasovih
V nedaVnih volitvah v londonskih okrajih so konservativci prejeli 246,000 več glasov kakor laboriti.
Rusija ima mnogo nad 100 let starih ljudi
Iz Moskve poročajo, da je v Sovjetski uniji 29,000 ljudi, ki so nad sto let stari.
Največja ježem v Zedinjenih državah
Jeter«	Površina v kv. miljah
Superior (Wisconsin, Minnesota in Kanada).......-................31,200
Huron (Michigan in Kanada).___________________________23,800
Michigan (Illinois, Wisconsin, Michigan, Indiana)................22,450
Erie (Ohio, Pennsylvania, New York in Kanada)_______--........ 9,960
Ontario (New York in Kanada)................................................ 7,240
Great Salt Lake (Slano jezero) Utah (1912).......................... 1,800
Lake of the Woods (Minnesota in Kanada)............................ 1,500
Tulare Lake, Kalifornija .......................................................... 800
Lake Okeechobee, Florida ...............r„................................ 730
Lake Pontchartrain, Louisiana.................................................. 625
Poleg teh je v Zedinjenih državah še 17 jezer, ki imajo od 100 do 450 kv. milj površine.	,
i Priredi klub št. 1 JSZ v Soboto 9. Julija \
IMIMMMMMMMIMIIMMMM I MIMMIMItm MM
PIKNIK V KORIST
PROLETARCA
pri Keglu ¥ WMew Springs, Mo
: Fina godba. Pričetek obv2. popoldne. |
• IjiHMIllllllMIlllllllljiLMIMMMIHMiMNH
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST , PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
t »
ADRIA PRINTING CO.
Tel. Michigan l-SUS
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TtSKA PRF NAS
Iz SANSovega urada
3424 W. 26th St., Chicago 23, III.
MAX BEER:
RAČUN ZA MAREC IN APRIL 1949.
Bilanca dne 28. februarja 1949 ...................................
Dohodki ia upravni 'sklad SANSa
Podružnica štev. 2 SANS, Chicago, 111................
8 12
s
45
48
49
54
55
56 73 91 97
106 108
West Newton, Pa.........
West Aliquippa. Pa.....
St. Louis, Mo...............
Virden, 111...................
Sheboygan, Wis...........
Cleveland, Ohio............
La Salle, 111................
Chicago, |11...................
Strabane, Pa.................
Milwaukee, Wis.............
Herminie, Pa. ...........v.
Chisholm, Minn.............
Newark N. J.................
Euclid, Ohio Detroit, Mich.
Progresivne Slovenke, krožek štev. 9, Chicago, 111........
AmerlSki slovenski dan, za zapadno Pennsylvanijo .......
Slovenska narodna čitalnica, Cleveland, O. (za knjige)...
Za knjige (posamezna naročila) .........................................
Louis A. AmbroZlch, Florence, Ariz..................................
Frances Zakovšek, North Chicago, 111..............................
Mary Kastellc, Kenosha, Wis...........................................
$ 589.25
25.00 15.45 13.25 29.00
4.39
5.40 136.00
25.00 25.00 82.00 127.00 20.00 15.00 2.00 150.00 50.00 25.00 100.00 137.10 59.25 2.50 2.00 2.00
$1,052.34
$1,€41.59
Izdatki:
Najemnina urada (2 meseca) .....
Razsvetljava in čiščenje..............
Plača tajnika (2 meseca) .............
Plača pomočnika (2 meseca) .......
Telefon in telegrami ...................
Poštnina .........................................
Ekspres ...........................................
Davek socialnega zavarovanja ...
Dohodninski davek od plač.........
Uradne potrebščine .......................
Revije in časniki ................. .......
Razno ........................!...................
200.00 400 98.01 375.75 1266 52.00 3.31 11.78 33.60 5.70 ■„ 2.12 .13
Skupni izdatki........... $ 799.06
Bilanca v banki 30. aprila 1949 ..........................$834.81 »
Ročna blagajna 30 aprila 1949 ......................... 7.72 842.53
$1,641.59
SKLAD OTROŠKE BOLNIŠNICE: Bilanca 28. februarja 1949 ......................$90,886.59
Izdatki v zvezi z bolnišnico ........................$36,443.95
Bilanca 30. aprila 1949 .............................$54,442.64
Obljubljena vsota (pledges)........................$33,006.00
$67,442.64
SKLAD ZA ZDRAVILA ZA SLOVKNUO:
Bilanca Ž8. februarja 1949 .......................$ 2,165.35
Prispevki v marcu (seznam štev. 2)............ 4,852.60
Prispevki v aprilu (seznam štev. 3) .......... 2,069.00
$ 9,086.95
Spartak, vojskovodja sužnjev
Ta zelo zanimava študija je zapisana v Beerovi "Zgodovini socializmaki je izila januarja 1931.
Spartak je bil vojskovodja podpoveljniki, pa tudi čete, ki in organizator take velične ka- so lizale kri lUmljanov, so se kor Hannibal. Z dobro oboro- j tem načrtom trdovratno upirale, ženo in dovolj številno vojsko Z«man iim je Spartak predoče-bi ustrahoval gospodstvo Rima. val, da se še niso merili s pravimi Plutarh ("Življenje Crassusa") rimskimi legijami... Vojska se ga označuje kot "izredno moč- je delila. Galijci in Germani pod nega in resnega, nadpovprečno vodstvom poveljnika Crixiusa so umnega in dobrosrčnega člove- bili za pohod na Rim; Trakijci ka, bolje podobnega plemenite- ln spodnji Italijani so držali s mu Grku kot Barbarju."	Spartakom.
Te besede so v ustih Grka, Tri mogočne rimske armade kakršen je bil Plutarh, zelo ve- so bile kmalu poslane na bojiš-Iika pohvala. Spartuk je nav- če. Dve pod poveljstvom kon-dušil tudi ljudi kakor so Lesing sula, torej najvišjega uradnika in Marx.	\ Rima, ena pod poveljstvom pre-
O Spartakovi mladosti in v torja. V očigled tega sta se po-splošnem o njegovi usodi do le- mirila Spartak in Crixius. Ven-ta 73. pred Kr. je Zelo malo dar prave enotnosti ni bilo. Mar-znanp. Pripadal je nekemu no- šlrala sta oddvojeno. Spartak s madskemu plemenu v Trakiji.« 40,000 možmi, Crixius s 30,000 Kot vojni vjetnik je prišel v možmi. Kmalu je zadel Crixius Rim in bil prodan za sužnja, na rimsko pretorijansko vojsko, Zbežal je, postal soldat (plačani ki je pri naskoku Galijcev in vojščak) in bil naposled prodan Germanov prišla v nered in zbe-lastniku gladijatorske šole v zala. Ker se Galijcem zasledova-Capui, kjer bi se ga izvežbalo ti bežeče vojske ni ljubilo, se za gladijatorja. S Spartakom se je pretorijanska vojska zopet je nahajalo v gladijatorski šoli zbrala in drugi dan napadla nič nekako 290 drugih sužnjev, Tra- hudega sluteče Galijce in jih po-kijcev in Galijcev, ki so prisegli,1 bila. Tudi Crixius je padel v bit-da zbežijo pri prvi usodni prili- ki. Komaj 10,000 mož se je reši-ki. Zarota je bila odkrita, ven- lo z begom in se prebilo k Spar-dar se je Spartaku in okrog' taku. Zmagovalna pretorijanska sedemdeseterim tovarišem po- ] vojska se je združila z obema srečilo, da so pobegnili. Spoto- konsulskima vojskama, ki so po-ma so oropali nekaj voz z orož- tem, v dveh etapah, poiskali jem, ki so ga kmalu z uspehom, Spar taka
rabili zoper svoje zasledovalce. Spartak se ni pustil dolgo is-Ta uspeh se je hitro izvedel po kati. Z večjim delom svoje voj-celem kraju. Pripeljal jim je no- ske. (manjšemu delu je ukazal, vih privržencev in bojevnikov, da ima drugo konsulsko vojsko
število upornikov je tako na- držati v šahu) je naskočil prvo rastlo na dvesto mož, ki se niso konsulsko armado Irk jo popol-z lastniki prav nič uljudno in noma razbil. Hitro se je združil nežno obnašali. Spočetka se jih z ostalim delom svoje armade, je smatralo, kot da je to nekak- naskočil drugo konsulsko vojsko šna nevarna roparska tolpa, zo- in tudi to popolnoma razbil. Ce-per katere so rimske oblasti po-, lo taborišče in veliko število slale pretorja Claudija Pulherja vjetnikov mu je padlo v roke. s 3000 možmi, češ, naj napravi Neutrudljivo je nadaljeval svoj ropanju konec. Spartak je razvil pohod „ proti severu, premagal svojo vojsko na vrhu takrat ne- rimsko vojsko, ki so jo rimski delujočega Vezuva in porazil pretorji v naglici poslali naspro-Claudijevo vojsko. Tabor, prtlja- U. Tako je dosegel Modeno. Zde-ga, orožje je bil plen zmagoval- lo se Je, da je nepremagljiv... cev. Od tega trenotka je bil Ali naredil je nekaj, kar je Spartak slaven mož. Njegovo zadelo Rim kot najhujše poni-
Spartak le izvoteval Sicer več zmag nad to vojsko, kopčho ps je podlegel leta 71. rimski Nemoči. On sam je ^>11 v bitki smrtno ranjen Okrog 6,000 mož njegove vojske je padlo v roke Crassusu, ki jih je pustil pribiti na križ, čeravno je v Spartako-vem taboru našel 3,000 živih rimskih vjetnikov. "Najnižja" človeška kategorija, spartakovi bojevniki niso segli po življenju svojih vjetih sovražnikbv. Vendar strah, ki se je polastil Rimljanov v teh vojnah, je bil tako velik, da jim je tičal v kosteh več desetletij.
Rimske matere iz preprostega ljudstva so imele navado svoje neposlušne otroke strašiti:
"Spartak bo prišel."
Dva sinova bivlih predsednikov v zveznem
kongresu
Z izvolitvijo >F. D. Roosevelta ml. v poslansko zbornico sta sedaj dva člana zvezne zakonodaje sinova bivših predsednikov. Prvi je Senator Robert Taft iz Ohia in drugi pa omenjeni FDR Jr. 2elel je kandidirati na listi demokratske stranke, pa ga newyorska demokratska politična mašina , (Tammany hall) ni hotela odobriti. Mladi Roosevelt pa je hotel vseeno kahdidirati in se prijavil na listo Dtibinskijeve liberalne stranke. Ker se je bal, da mnogi ne bodo hoteli glasovati zanj pod to rubriko, si je ustanovil še sam svojo stranko, ki ji je dal ime "Four Freedoms party". Dobil je skoro toliko glasov, kot demokratski, republikanski in laboritski kandidati skupaj. Predsednik Truman Roosevelta ni hotel indorsirati, kar je baje pomenilo, da je bil za kandidata demokratske stranke. V lanskih predsedniških volitvah je mladi Roosevelt deloval za Eisenhowra skozi dokler ni bil Truman nominiran.
ime je poznala vsa Italija. Proglasil se je javno za sovražnika
Izdatki za zdravila ......................................$ 4,625.00
Bilanca 30. aprila 1949 ...............................$ 4,461.95
4
$ 9,686.95
SKLAD ZA SVOfeObNI TtSK:
Prtejšni izkaz....................................................:$ 14.20
Prispevek v aprilu .......................................... 1.00
Mirko G. Kuhel, gl. tajnik
Ali je na$ državni department { j prehbtrpan?
Bivši predsednik Herbert Hoover, ki Je s svojo komisijo preiskoval poslovanje državnega departmenta, pravi, da je prena-trpan z osebjem. Takozvana "elitna garda" šteje 1300 "ekspertov" v poznavanju zunanjih zadev, za kakršne se department zanima in to so zelo visoko pla-
$ 15.20 Milan Medvešek, blagajnik
čani uradniki. Drugih uslužbencev pa ima državhi department 20,000 na svoji plačilni listi, hevštevši one visoke uradnike, ki jih imamo v ambasadah in v poslaništvih ter v konzulatih ši-rom sveta.
Omenjena komisija ugotavlja, da bi zvezna vlada že samo v tem departmentu lahko prihranila veliko ljudskega denarja — v vSch departmentih pa — ako bi Trumah pričel ekonomizirati — kake tri milijarde dolarjev na leto.
žanje|
Spartak je odredil pogrebne svečanosti za padlega Crixiusa. Pri tem je — v navzočnosti vse svoje oborožene sile — 300 vjetih Rimljanov pustil nastopiti
Rima in pozval vse sužnje in tlačane, naj se mu pridružijo in začnejo osvobodilno vojno. V
množicah so sledili sužnji in	_______ ^______
ljudje brez lastnine, tujci in Ita- kot gladi ja tor je, "ki so se morali lijani njegovemu pozivu. Polje- boriti na življenje in smrt. Za-delci so zapustili njive, pastirji ničevani sužnji so fcili sedaj gle-crede, sužnji svoje gospodarje; dalci... ponosni Rimljani pa letniki so razrušili ječe, prisilni kot najeti sabljači v areni. Vsa delavci štrli svoje okove — vse poročila o vseh porazih in izgu-je bežalo in se zbiralo okrog bah, ki so jih pretrpeli Rimljani, moža, strahovalca Rima ... niso tako občutno zadela kakor Poročilo o porazu pretorja to poročilo. Gladijatorska smrt Claudija Pulherja je bilo spreje- 300 rimskih vojščakov je bilo kot to v Rimu z nejevoljo in s Ču- najobčutnejša žalitev rimskega denjem. V naglici je bila zbra- veličanstva, neizbrisen žig sra-na vojska 8,000 do 10,000 mož mote. Meissner omenja v svojem (prave rimske legije se za tak-! "Spartakus" (str. 71): šne kazenske ekspedicije niso "Nad vjetimi kralji in knezi uporabljale, poleg tega pa so izrekati obsodbe hladno in s bile takrat zaposlene pod veli- prevdarjeno zvitostjo, jih pustiti kim vojskovedjem Pompejem v ječah umirati od gladu, gledati in Lucullum v Španiji in na dol- jih razmesarjene in mučeniške
nji Donavi) in izročena povelj stvu dvema pretorjema. Spartak je bil previden in se ni upal nastopiti na odprtem polju. Ali
smrti umirajoče; s celimi zasuž njenimi narodi postopati kakor s čredami živine, vse to so gledali rimski meščani, takoimeno-
Nova konferenca o vprašanju kaj bo s poraženo Nemčijo
(Konec s 1. strani) odobritev načrta za stmjenje vsega gospodarstva v zapadni Nemčiji v enoto in to sistematiziranje se je izvršilo pod ameriškim vodstvom. Ameriška okupacijska uprava je na to malo po malem izročila upravo nemških obratov nazaj prejšnjim gospodarjem in tako je postala zapadna Nemčija spet tako kapitalistična kakor je bila prej. Tudi kartelov zapadni zavezniki niso razbili, dasi so v začetku to obljubljali.
V eni državi dva sistema*
Povsem drugače se gospodarstvo razvija v vzhodni Nemčiji. To je umevno. Kakor je Zed. državam glavna svetost privatna svojina, za ščitenje takega ekonomskega reda kateremu smoter je profit, tako se v sovjetski sferi uveljavlja socializacijo vseh gospodarskih panog. Prejšnje lastnike se brezobzirno razlasti in gospodar postane država, ^li kolektive, alt zadruga. Le male kmetije in obrtnije so še privatna posest, z izjemo Sovjetske unije. Ampak kmete se v državah sovjetskega bloka sili strniti svoja posestva v zadruge in jih kolektivno obdelovati.
Tak proces se pod sovjetsko okupacijsko oblastjo vrši tudi v vzhodni Nemčiji.
Politične razlike
v k t, t	, j	%	.
Kakor ekonomsko sta si ta dva dela Ntemčije različna tudi v politiki. V zapadnem delu so bile po vojni obnovljene vse stare stranke, ki so obstojale v weimarski republiki, z izjemo riacistlčne, dasi bi bila tudi se-:daj ena najjačjlh, ako bi bila dovoljena. Kajti dasi nacijske stranke ni več, nacijev je še Veliko po vsi Nemčiji.
Na ustavodajni skupščini v Bonjiu so bile zastopane .vse nemške stranke. Glavni izmed njim sta fcrščansko-demokratska (zelo konservativna) in socialdemokratska. Ker je komunistična stranka dobila le nizek odstotek glasov, je imela v Bonnu malo zastopnikov.
V vzhodni Nemčiji so imeli volitve v ustavodajno skupščino koncem prve polovice maja. Lista kandidatov je bila samo ena — po sovjetskem vzoru. Glavna politična organizacija v sovjetski coni je stranka socialističnega edinstva. Nastala je kmalu po vojni z združenjem komunistov in socialdemokratov. Ta stranka je sestavila listo kandidatov, med katere je uvrstila tudi precej zaupnih pristašev drugih strank.'Vsakdo je mogel glasovati — toda ne za eno ali za drugo posamezno stranko, ker v bistvu je bila le ena. Torej je lahko glasoval za to edino listo ali pa proti. Glasovnica se je glasila: "Ako ste za zedinjeno Nemčijo in za pravično ^mirovno pogodbo, glasujte za sledeče kandidate "
Ta lista je dobila okrog 61 odstotkov glasov. Kakih 35 odstotkov jih je glasovalo proti. Tolikšne opozicije niso pričakovali ne zapadni zavezniki, ne voditelji stranke socialističnega edinstva.
Nedvomno je ta nova skup-
ščina V vzhodni Nemčiji za u-stavo, kakršno imajo države sovjetskega bloka.
Ameriška vlada je že izjavila, da je samo za demokratično u-stavo, kakršna je bila sestavljena v Bonnu. Dalje, da je tudi ona za Zed. Nemčijo — in to povsem iskreno, toda ne za sovjetizira-no Nemčijo.
Ovire v sporazum
To so temeljne ovire, ki onemogočajo glede bodočnosti Nemčije sporazum med zapadnimi silami in Sovjetsko zvezo. Kakor stoje stvari sedaj, je Amerika pri volji pristati v združenje vzhodne* Nemčije z zapadno edino pod pogojem, da bo bonnska ustava veljavna za ves rajh, torej tudi za oni del, ki je pod sovjetsko dkupacijo. Ako Moskva ne odneha, bomo imeli dve Nemčiji. Toda Višinski pravi, da je sporazum mbgoč in izvedljiv, samo ako ga zapadne sile hočejo.
Industrials nemir se veča vzlic obljubi za stabilizacijo
(Konec s 1. strani.) vami za zvišanje mezde — £eš, ako boste nadaljevali, bo inflacija naraščala in vse naše narodno gospodarstvo bo Šlo k vragu. Enako je apeliral na prekupce— češ, nehajte navijati cene. dajte jih znižati, pa četudi po cfcnt ali dva vsak mesec.
Nekaj znižanj je bilo — toda ne vsled vladnih apelov temveč ker so ljudski žepi že precej izpraznjeni in se je vsled tega trg zmanjšal.
V minulih par tednih pa šo se spet pričele stavke za zvišanje mezde in veliko unij preti pričeti z njimi, ako njihni člani ne dobe po nekaj dajmov več na dan.
Gospodarski položaj je torej silno nezdrav in nobene vladne "regulacije" ne pomagajo. Vse gre kakor plava hlod po reki — kamor ga zanese, tam trči, fcrez namena in smotra. « Ako se kongres in zvezna administracija pravočasno ne izmotata Iz mUljen|a, da je pri nas nova efconoi mogoča, jo bomo dice -t kakšne I to si lahke ptUUm* peetstav-IJamo Is izkušenj, kaktttte Mamo Iz prejšnjih "depresij". Le da bo v novi krizi okrevanje težje, ker nimamo več nobenega Roosevelta v zvezni vladi, dasi bi brez militarizma tudi on ne mogel privesti dežele v "blagostanje". In to je tudi Trumanova rešilna bitka.
kriza ne-
njegovi podpoveljniki, posebno vani prvi in najplemenitejši napa Gilijci, so smatrali to njego- rod na zemlji, kot na svojo plsa-
! \AHOtlTI-
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
SVOJCEM V
poimlnb vred. Pošf/fte nam in vsoto, drugo izvršimo mi.
PROLETAREC, 2301 Sa. Lanwdale Ave. CHICAGO 23, ILL.
vo previdnost za strahopetnost. Zgrabili so s 3,000 možmi Rimljane in bili tepeni. Se le sedaj so preostali spoznali preudarnost svojega vojskovodje in se podvrgli njegovim poveljem. Umik se Je nato izvršil brez izgub.
Spartak je kmalu našel priliko, da Je poraz popravil. Po nekaj uspešnih napadih in pobojih je prišlo do bitke, ki se je končala s sijajno Spartakovo zmago. Cela spodnja Italija je padla v roke gladljatorjem.
Vojska sužnjev je vriskala in plenila. Spartak pa je postajal vedno resnejši. Kot dober poznavalec rimske svetovne moči, Je vedel, da Je ta vojna dosedaj le nakakšna majhna praska in se še moči Rima sploh ni dotaknila. Njegova misel Je bila pred vsem osvoboditev sužnjev. In verjel je, da bo to zmogel. Sužnji spodnje Italije so bili takorekoč osvo-bojeni. Sedaj, je mislil, preden dobe Rimljani čas, da se od strahu zavedo in svoje velike vojskovodje Pompeja in Lucullusa z njihovimi legijami pozovejo, treba z urnim pohodom na sever prehoditi vso Italijo, vse pobiti, kar se bo zoperstavljalo in tako izvršiti osvoboditev sužnjev in tlačenih.
Ta misel priča o veliki državniški sposobnosti. Ali njegovi
no in zapečateno pravico gospode. Ali, da se njihove vjete državljane sme prisiliti, da se medsebojno pobijajo — takšnega bogokletstva še ni slišalo rimsko uho..."
Spartak je stal sedaj na vr himcu svoje moči. Sedaj mu Je bilo omogočeno, da izvrši svoj načrt: Nešteto sužnjev osvoboditi, vojsko razpustiti in živeti v zavesti, da je Rim, tlačitelja sveta, zlomil... Vendar je Spartak šel mimo Rima proti dolnji Italiji. Zasedel Je Thurium, ga proglasil za svobodno luko in izdal ljudske zakone. Vidne so sledi, da Je imel Spartakov načrt, v dolnji Italiji osnovati državo po vzgledu lykurgiškc Sparte. Odpravil Je porabo plačilnih sredstev iz zlata in srebra, določil nizke cene vsem Živilom, zahteval je spartanski. priprosti način življenja, združil je begunce različnih narodov, ki so živeli pod njegovo zaščito, v bratsko sožitje in Jih izvežbal za dobre vojščake. S temi načrti zaposlen, je Spartak pozabil, da se je lahko sovražnik, kateremu je pustil čas, da se od strahu in porazov odpomore, z vso močjo pripravljal. Močna, dobro disciplinirana armada je bila zbrana. Za poveljnika Je bil imenovan izkušen vojskovodja Cras sus...
and Safeguard Your Home
When you inspect the cords and plugs 00 your appliances look for these danger signs: worn insulation ... broken plugs... loose prongs... frayed or damsged outer covcr.
i

• -\
M.----!!_..! II ---1
IK pOO
preprogami — hoja
, po njih i i robi instflo-fijo in to nevarno«t bost« morda preiHi
ftoiedinlte grelne elektrKne stik« Km ko jih no rabit«, da pr« profit* no varnost ognja
Ik M M nnp»fjoti preko
nih neprov — vrlina bi morda om^hialo n|ih imulacijo ali povfroMo rat pok o v
nfi.
M„l,i,t 111 ml -S - t
ikw freaevi
•e »e 6#vi#jo nikoli uporobljoti v nodo meililo ta trajne IMfoo ivo««ve.
We ft6^ety6rfi lic med
vratmi - kjer bi m |im ogulilo varnostno vlakno.
\
Ne i stakniti spona s
* «S» — ker to ratrohli konekcije.
ž«ni trotovi noj bedo preiskani periodično n • »rablje ne m noj nadomesti t pre-prečenje dotikljajev i golimi i kam i.
Vsa etofctrgis«
•»•mo eiefctAJnem«
kontroktorfo.
? ?? V
„ *»»uc ssevics courser et nekrktfca iliiMoiš
A
•v r * ' tint! Vi V
»1
* *»
N


AW-----»_-	I I	----.-J ^ 14.
iw^wav vvvtRiy wwin >® •*»•
IntvrMt of lh# Workin •
OWCIAl OiOAN Of J. S. P. and Ns Educational lurwv
PROLETAREC
NO. 2166
Published Weekly at 2301 8. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL., May 25, 1949
IDUCATION
ORGANIZATION | CO-OPIt ATI VI
COMMONWEALTH
VOL. XUV.
should profits be made?
The headline over a story in the May .7 issue of "Labor," AFL railroad union organ, asks the question, "Should Profits Be Made From Human Misery and Death?" The story itself tells of a battle being waged by the Massachusetts Federation of Labor for a state fund to handle workmen's compensation claims.
"Labor," and the organised workers of Massachusetts answer the question in the negative. And so do we; only we shorten the question by asking, "Should Profits Be Made?"
Our answer is that it is foolish for consumers to pay profits for anything. Not only sick and death benefit funds, but bread and clothing and beer could and should be obtained without (laying the tribute of profit to anybody.
However, in order to get goods and services without paying somebody a profit it'will be necessary to change the system under which we produce and distribute and manage from one of private enterprise to public enterprise.
The fact is that the majority of the American people vote to have their needs furnished by private capital and by private initiative. And it is also a fact that the people upon whom the majority of us depend just aren't going to do anything at all unless they can get a profit by doing it.
That's how things are under capitalism. And in bearing upon that feature of private enterprise we're not finding fault with the profit-takers. For most of us would act the way they do if we were in the "right" capitalistic groove.
To get things done at cost the people must do them for .themselves. And of course they must do them collectively, through the medium of their government.
Well, the workers of Massachusetts know that—in the case of compensation for industrial accidents. But they don't appear to know that the same action could be taken with regard to steel and oil and coal and transportation and credits and every other item that is needed to satisfy the needs and desires of everybody.
When workers finally and fully understand that they can make a clean sweep of the profit system—and in a thoroughly legal and constitutional manner—they surely will stop voting for an economic system that won't and just can't function without profits. Instead of trying to escape only a portion of the profiteering for which they pay, they will use their ballots to socialize the entire economy.
Why wouldn't they? If it is right and sensible to-ask the government to take over a measly insurance business, why wouldn't it be just as well to use the government as an instrument for socializing everything else?
There'd be nothing wrong with that. What is wrong is to register approval of a way of life in election after election and then gripe about the results of our own actions for the rest of thc year.—Reading LABOR ADVOCATE.
LITTLE LUTHER
By JOBN PAINE
"I have hare, Luther, soma very good news sbout Senator Taft," announced Mr. Dilworth, the Dimity Diaper czar.
"I didn't even know he was sick, Pop," yelped Luther.
"He is not sick, Luther. He is in the pink of condition."
"I don't thmk it's fair of you to call Taft pink, Pop. He wouldn't like it and I don't like it. Pink ia the color ol a radical American. Taft's color Is pale green. Not pink."
"I did not say Taft was pink, Luther, and I'm not going to stand that kind of talk from you. No real American is pink. A good American is Red, White and Blue, through and through. Yes sireee!"
"You're right, Pop. Nowadays most Americans are in the red, bled white and get blue in the face trying to make ends meet."
"A good American, Luther, doesn't say things like that. A good American works hard, sings 'Yankee Doodle' and never questions government policy. That'a a good American/'
. "You remind me of somebody, Pop—a guy with a mustache who once roared that a good German is a* man who works hard, sings the Horst Wessel song and never questions government policy."
"It's as true today as it was then, my boy.. Who was the man with the mustache?"
"Forget it, Pop. Whst do you hear about Senator Taft?"
"Taft says the Taft-Hartley .Law will only be repealed on paper, Luther. He says the Democratic and Republican statesmen in Congress vW gat together on s new liw which will be as good as the Taft-Hartley Law."
"And what does he think organized labor to going to do about it, Pop?"
"Who cares what organized labor does, so long as we have a Taft-Hartley Law? Why don't Vou grow up? One day organized labor will awake and find it has Taft-Hartley under a new
introduce a wage-control bill or something, and everything will be h'unky dory."
"Yes, Pop, but suppose organized iabor wakes up before the new Taft-Hartley Law Is passed and gets really tough?"
"Force and violence! Messages from Moscow! Chaos and revolution! You can't do that to js! We'll get an injunction!"
"I really think you guys are going to get us awfuHy mad xwne day, Pop."
"Luther, it is essential that I ;et hold of that fellow with the mustache you were talking about. I need him. Where can I find him?"
"It's too late, Pop. He's dead."
"What a ptty, Luther! But perhaps there are others like him."
'There are, Pop, there are. But you better hurry. I have a feeling they won't be around much longer."
British Commons Votes Nationalization of Stool
The House of Commons passed and sent to the House of Lords the controversial bill to nationalize most of Britain's iron and steel industry.
The key vote came on a proposal by the Conservative opposition to reject the bill. The motion lost 330-203 and the bill was "read" a third time. ThU was formal passage.
Consideration of the measure by the Lords is expected to begin without delay. The Labor government measure faces bitter but probably futile opposition in the chamber.	v
The bill authorizes the government to buy up the stock of 107 companies at an estimated cost of S1,200,000,000. These companies, employing about 300,000 of the nation's 396,000 iron and steel workers are capitalized at $700,-000,000.
Actual direction of the iron and steel business will be left in the hands of the men who now run It. They will work under a government holding corporation.
Do You Romomber?
K. M. Landis II
la Chicago Sun
LOGANSPORT, Ind.
If the international crisis continues to ease, what will we do for excitement?
An answer was furnished recently by the attention paid to James Moretli, one of the "mad dog killers," who shot five men one night over a year ago.
On the day the Berlin blockade was lifted, the headlines of Chicago papers screamed that the mad dog killer had lost his last court appeal for a stay of execution.
Full page pictures showed him being clutched in anguish by his wife and mother as they received the news.
Stories told how the Morelli family knelt in prayer in the county jail chapel "a few steps from the electric chair," as four guards watched.
Then came a dramatic development as Gov. Stevenson intervened and gave Morelli another SO days to live. For another day, the "mad dog killer" dominated the news.
This time the pictures showed him hugging his wife, Genevieve, and kissing his one-year-old daughter, Dorothy Jean. "Thank God," he was quoted as saying.
When the archeologists of the future try to piece together the story of our civilization, they may also give top billing to James Morelli.
They may regard our maudlin interest in killings as more significant than our formal religion or political philosophy.
After the First World War. our fear of communism was almost as great as it is today. But suddenly we got interested in other things. Do you remember what happened?
Crime and sex and sport captured the attention of a free people, and received top play in their free press.
Bolshevism was pushed off the front page by the Hall-Mills murder case, and the pig woman and Willie Stevens took the place of Lenin and Trotsky.
Fatty Arbuckle and the Hollywood scandals gave us something, juicy to read about, and the greatest menace to the American home was Rudolph Valentino.
The League of Nations became a dead issue when Jack Dempsey knocked out Georges Carpentier in the first million-dollar fight.
Babe Ruth begari to hit more home runs thsn had ever been hit before, and took the place of the President as the nation's No. 1 citizen.
The country began singing, "Yes, We Have No Bananas," women learned to drink in speakeasies, and sober citizens sat up all night trying to get distance on their neutrodynes.
If the Russians think we are a menace, they are very much mistaken.
Easier were it to hurt the rooted mountain from Its base, than fore« the yoke of slavery upon men determined to be free.—Sou t hey.
Money is a bottomless saa, ln which honor, conscience and truth may be drowned.—Kozlay.
Who gave the bride away at the wedding?''
"Her little brother. Whtn th{ bridegroom said "I do' Willie
yelled: 'Hurrah, Sis, you've got name. If it lets out s bowl, well him st last'?"
LESS HIRING AND MORE FIRING IS REPORTED BY BLS
WASHINGTON (FP)—Hiring in American manufacturing industries in March was at about the slowest rate since the end of World War II and layoffs at their highest, figures for that month from company sources released by the Bureau of Labor Statistics show.
BLS reported a March hiring rata of 28 workers per 1,000 on the payroll, compared to an average between 40 and 50 monthly through 1948 and 1947. Hiring figures have been low for the last four months, with BLS reporting monthly hiring rates of 27, 31, 29 snd 28 for this period.
Layoffs, BLS reported, just matched hiring in March, at 28 per 1,000 workers. They were 23 and 28 per 1,000 the preceding two months of 1949, BLS said, in contrast to a consistent monthly rste of 12 per 1,000 through 1948 snd about 10 in 1947.
Between February and March, BLS finds, dursble goods, industries saw laypffs rise from 28 to 30 workers per 1,000 employed, snd nondursbles saw the rate go up from 20 to 28. Hard hit were electrical machinery (layoffs climbing from 22 to 38); transport equipment, 38 to 48; nonferrous metals, 35 to 51; textile producU 25 to 35; leather, 19 to 29; and rayon, S to 88.
Banker Says Hotter War Or Recession
There is unemployment. In New York State 110.000 have already used up the 28 weeks unemployment benefits allowed. Fortunately for many the end of the fiscal year soon permits them in June to start claiming benefib on 1948 earnings; those already received were covered by 1947 earnings. That way it will be possible for a few actually to get benefiU for 52 weeks.
Reaction of Chamber of Commerce people % te insist that bureaucrats be stricter both in handing out benefiU and in issuing relief to those who have exhausted benefits, or who worked in occupations where they cannot claim them. In particular they want it ttaft the recipienta of either benefiU or relief must not refuse any work that may be offered them, no matter how low the pay may be.
After a faar fear decline, the number of women working aatsida the heme Is on the iacreaee again,
according to a survey made by the Women's Division of the InsU-tute of Life Insurance. Half a million more women are in the labor force this year than a year ago. bringing thc women at work or looking for work to 17 million. Demand and supply in the labor market work the opposite of how they behave in any other market— which is one good reason why we are foolish to maintain a system where there is a labor market. With labor, the less the demand, the greater the supply, for when John Doe gets laid off, his wife, daughter and son all start looking for work.
There is the usual effort to "dump" the unemployed. Hawaii is leading the parade there. The Hawaiian welfare authorities have already sent tve shiploads ot veterans and others who had been engaged In war work, and who had found need to go on relief, penniless to be dumped on the relief authorities In San Franclaeo, who say It'« riot their responsibility. They had been packed off. "shanghaied" some of them call it, without even a loving lei in token of what they had done there, and were told that when they came to San Franci«co the city officials would be there to meet them. But there was no brass band . . not even the Mayor. ReporU the Frisco Chronicle:
"After leaving the ship, they walked up the pier to the street, lugging battered suitcases and sea-bags.	!
" 'What are we going to do?' one of them asked.
" Don't worry,' another replied, 'inside three days most of us will be In the clink.1"
Meaawhile Murray Shields, vice-president of the Bank ot Manhattan, tails the Unite* State* Chamber of Commerce: "Baslnasa Is la far a re adjustment whieh may become fslrly serious anises the cold wsr becomes hotter."
■—Industrial Worker.
Worry Usually Fails To Solve Problems
Worry involves a continuing activity of the mind which usually fails to provide a constructive solution to a problem and frequently ends in confusion, fatigue and emotional instability.
By considering a question in an orderly manner you will eventually find an acceptable conclusion. Even when the conclusion happens to be contrary to your wishes, it is a conclusion and thus worry can be avoided. The effort will be constructive; worry is always destructive.
Dictionaries say worry is feeling or expressing a great deal of care and anxiety; manifesting unrest or pain; fretting; chafing; being anxious or fearful. All these reactions have an undesirable effect on the body.
People who say they never worry are those who have learned to reason themselves out of anxiety over situations. Psychologists call it rationalizing. Some persons develop peace of mind by accepting a belief which eliminates from consideration anything that is displeasing 16 them. This is not rationalizing but may achieve the same effect if you can learn how to shut out any problem that disturbs you.
Most people find peace of mind necessary for accomplishment. Those who cannot achieve peace of mind are insecure. As a result energy is squandered, the reserve of the nervous system is exhausted, they become tired, worn, distressed and may eventually have a nervous breakdown.
Such worry can disturb different portions of the body. If the worry is related to the heart, the person feels palpitations, extra and light beats of the heart. Such a person may focus attention unduly on the pulse, blood pressure or other circulation factor.
Many people try to escape from worry by taking to drink, drugs, sedatives or gambling. The escape is only temporary and the trouble return! just as soon as the liquor or the drugs have worn off. A restful night's sleep, a vacation, outdoor sports, the theater or movies may be used to better advantage as escape from the reality Of worry.
—Dr. Morris Fishbein in Chicago Sun-Times.
WHAT DOES MONEY MEAN?
Could you support yourself on $16 a week?
Maybe you could if you sleep on a park bench, eat baked beans and butterless bread, buy clothing once in ten years, never purchase book, magazine or newspaper, walk to and from work, go to a doctor or dentist only when the paiit is insufferable, avoid all fbrms of entertainment that might cost even one cent, have no bank account for old-age protection, no insurance, no nothing.
All right, that is exactly what the present minimum wage law would have you do—"live" on $16 a week.
Could you live on $30 a week?
That is a more sensible figure. For those now earning 40 cents an hour, it would mean a $2.80 a day wage increase, based on a five-day week. And spread out over seven days, it would mean $2 a day more on which you could pay your rent, eat, go to a movie occasionally, buy clothing more often, feel freer to visit the doctor and dentist.
That is what the 75-cent an hour minimum wage means.
For years the minimum wage established by federal law has been 40 cents. That meager sum is as outmoded as the horse and buggy on city streets. Yet there are people in Congress and people in business who can not understand how raising the minimum wage would benefit the country.
The financial pages of the daily newspapers are filled with statements by industrialists and businessmen, crying to high heaven about business slowing down. Their principal complaint is that people apparently don't have the purchasing power.
And who's fault is it that millions upon millions of people who need clothing, shoes, hats, coats, more food, refrigerators, furniture, etc., can not afford to buy these essentials? Since it's not the consumer's fault, then surely the blame must rest on those employers who are fighting to keep the 40-cent minimum wage. Sharing that blame must be those members of Congress who can not understand that two and two equal four—that by raising the minimum wage to 75 cents an hour new avenues of huying power will be opened immediately.—ADVANCE.
who did win the election?
After all, who won the election? From the tone of the stories from Washington, the only man who's missing there is Thomas E. Dewey.
Maybe there was some reason to extend the Senate hearings on a new labor bill for nine more days. It's hard to see why, since the witnesses are the same ones who beat the drums for the Taft-Hartley act; but let's concede that a lot of talk is part of the democratic process.
The question is, when does our side get a chance to bat? We read in the papers that Senator Taft says his act is wonderful. Surprise! We read that the big mahufacturers, including texUle bosses, agree with him. Surprise again*
Than Senator El lender, the
Louisiana Dixiecrat, and Senator Byrd, make headlines on the same theme. •
Every one of them was against labor last year and the year before, and as far back as man remembers.
Where are those who won? Have they been bullied by the reactionaries who fought them? Are they reading too many newspapers?
It's time for a showdown. Let the administration bill be reported on the floor. And then let us take careful count of the votes. Let us see how many of these who loved us ao dearly in Novenfber will vote for liberty in April.
—TexUle Labor)
HE KNOW THE MULE
"The mule," wrote little Sammy painstakingly, "is a hardier bird than a goose or * turkey and different. too. He wears his wings on the side of his head. He has two legs to wall} with, two legs to kick with snd' Is sometimes backward about going forward."
Five hundred and eighty-two per* sons lost their lives mosUy through suffocation. In the tragic Iroquois Theatre fire on December 30, 1903.
Senators Told Off
WASHINGTON
I was surprised to read that Senators Taft and McCarran feel we should return our ambassadors to Spain. EvidenUy they have no objection to giving Franco a leg up in the world. Their argument is that if we have representatives in Moscow, we should have them in Spain.
. But I can see very little sense to that. Russia ia a member of the United Nations. We hope that, as the years go by, her continued contacts there will improve her relations with the rest of the world. She was also our ally in the war: she fought against fascism. Yet as long as the USSR is in the UN she has bound herself to do certain things, and we should do our level best to make her understand that we do not want war; that we want better understanding on her part of our objectives, and that we will not try to encroach on her territory. We want co-operation, bi^t no interference iA the democracies; and neither will we interfere with her form of government.
Spain, however, ia another matter. That two of our senators should think It wise to accept a man who openly backed HiUer and Mussolini, and who accepted their help in seising the Spanish government, seems to me strange beyond words.
To explain that in case of war Spain would be in a strategic position, and that we would need her, see ma to put us in an even more curious position. In the first place, we are working for peace and not for war. That U what the Atlantic Pact is designed for. In the second place, we could not trust a Hitler, or Spain controlled by a Hitler, in a future war any more than we could In the last
I am distressed, too, that Senator McCarran, in considering the immigration bill, is not taking into account whst I believe is an Important point. We naturally want no people here as permanent cltl-tena who are not in sympathy with our ideals.
* Yet neither do we want to enact Igws which will make It Impossible for visitors, even those from countries behind the Iron Curtain, SS
come here and see what a democracy is reslly like. How do we expect to persusde people thst democracies are good and trustworthy, if they are completely cut off from them? We are doing exactly what we condemn in the Soviet Union. Blind fear of Communism is not going to help us get wise immigration laws.
(From Chicago Daily Sun-Times)
MY GOODNESS!
The streets of Chicago will one day be canals like thase of Venice, Niagara Falls will be a dry precipice, and the St. Lawrence valley an empty canyon. But all this won't happen for thousands of years, a Yale geologist said assur-ingly after making his prediction.
The scientist. Dr. Richard Forester Flint, said the changes will be caused by "setUing" of the earth. The southern shores of Lakes Michigan, Erie and Superior are now sinking one inch every ten years. As a result, the Great Lakes will ultimately flow into the Mississippi Valley.
JOHNS-MANVILLE RUNS IN SCABS
At Asbestos, Quebec, police overcame 4.000 Johns-Manville strikers and managed to bring in scabs to replace them. (3ver ISO strikers were arrested. . . . One doesn't have to buy Johns-Manville products. . . the profiU go to a notaries playboy anyway, on whose behalf the police "righteously" beat up the strikers.
EUROPEAN TEXTILES WORRY EXPERTS
"European textile experts sre worried that Msrshall Plan aid is building up textile plants In Germany and other countries to the point where there wlU be ever-pmduction and unemployment. Already unemployment In U.8. texUle centers Is making for ill-will toward imported fabrics. . . Historians recall Roma had a similar experience with imperialism that lead to bread, circuses and the decline of Roman power.
New York Stata paid $43,000 for sn electric device to keep pigeons off the State Education BuikMng at Albany. The pigeons flew across the street and settled on the Capitol.