PRIMORSKI DNEVNIK
L1trtSff,“^otov“ Cena 150 lir	Leto XXX. Št. 283 (8989)	TRST, četrtek, 5. decembra 197?
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
01) pričetku gradnje Kulturnega doma v Gorici
USPEH CELODNEVNE SPLOŠNE STAVKE, KI JO JE OKLICALA FEDERACIJA CGIL-CISL-UIL
Današnji dan, 5. december 1974, ima dvojni pomen za Slovence v Italiji: prvič, ker smo zasadili lopato na gradbišču v Ulici Italico Brass v Gorici, na katerem smo se odločili zgraditi toliko pričakovani Kulturni dom; drugič, ker smo prav na današnji dan, pred desetinki leti, svečano odprli Kulturni dom v Trstu.
Za našo narodnostno skupnost simbolizira torej 5. december napore, da na pogorišču Narodnega doma v Trstu in namesto Trgovskega doma v Gorici, ki so nam ga fašisti s silo vzeli, zgradimo nove, ne-obhodno potrebne zgradbe za naš narodni obstoj in razvoj.
Z odpiranjem gradbišča in s Pričetkom gradnje Kulturnega doma, o kateri si vsi želimo, da bi bila čimkrajša, pričenja-nio uresničevati sen naših ljudi, ki jih skeli rana zaradi izgube Trgovskega doma, zlasti Pa uresničevati pričakovanje prosvetnih delavcev, ki so pri svojem delu vedno ugotavljali, da brez lastne strehe ne bomo mogli zadovoljevati naših navadnih potreb.
Hkrati uresničujemo obvezo, ki jo je Slovenska kulturno-go-spodarska zveza sprejela na zadnjem občnem zboru pred dvema letoma, da v tej mandatni dobi pričnemo z gradnjo.
Koliko predlogov, zahtev in sklepov, sprejetih na številnih pogovorih in sestankih, in koliko želja in skritih upov zadoniva z današnjim dnem otiplji-nejšo obliko. Za seboj puščamo razdobje, ko smo v zvezi s Kulturnim domom samo veliko govorili; sedaj so na vrsti dejanja. In to je tisto najvažnejše, kar smo vsi z nestrpnostjo pričakovali. Kot s Kulturnim domom v Trstu pred desetimi leti, tako tudi danes, S pričetkom gradnje Kulturnega doma v Gorici, odpiramo novo poglavje v življenju zamejskih Slovencev, odpiramo ga z zavestjo, da predstavlja ta dogodek uveljavitev naše narodnostne skupnosti nad tistimi temnimi silami, ki so nekdaj hotele izbrisati vsakršno sled, ki bi pričala o slovenski prisotnosti v teh krajih, začenši z uničevanjem in odtujevanjem zgradb, v katerih smo se zbirali.
Ko pričenjamo graditi Kulturni dom, pa ne moremo mimo gluhosti oblasti, ki so zavrnile našo zahtevo po vrnitvi Trgovskega doma, simbola življenjskosti in ustvarjalnosti naših prednikov ter svetinje v o-àeh poprejšnjih in sedanje generacije.
Ob zadovoljstvu, ki nam ga vliva ta dogodek, bledi spomin na omahovanja in razočaranja v letu 1947, na napade podivjanega italijanskega šovinističnega meščanstva na našo skupnost, na stiske s kadri, ker so nam jih pognali čez mejo, na pomanjkanje sredstev in na vse posledice, ki jih je prinašala dolgoletna zaprta meja.
Spodbuja nas zavest, da je v ugodnejšem političnem ozračju prav iz vrst delavcev, uradnikov, študentov, prodajalk in vajencev začel rasti na Goriškem nov lik mladega Slovenca, ki je ob podpori predanih in zavednih delavcev in kmetov postal steber naše prosvetne politike ter oblikovalec naše sedanjosti.
Ti ljudje so tako prekvasili in razvili naše prosvetno in sploh manjšinsko življenje, da je postalo pomanjkanje Kulturnega doma v Gorici objektivna ovira za nadaljnje delo.
S svojo dejavnostjo, katere gonilna sila je bila nuja po vedno večjem kulturno - prosvetnem vzponu, so pokazali na potrebo po zgraditvi Kulturnega doma in s tem dejansko položili njegove prve temelje.
Delo z mladimi in najmlajšimi, posebno v mestu, kjer nas je največ in kjer smo podvrženi najhujšemu raznarodovalnemu pritisku, pa nas je privedlo do spoznanja, da bomo v naši narodnoobrambni politiki zanesljivo uspešni le, če bomo prisluhnili tudi njihovim športnim in rekreacijskim nagnjenjem. Tako je nastala misel o potrebi izgradnje takšnega središča, ki bo pod isto streho združevalo športno in kulturno dejavnost ter zajezilo odtujevanje mlade generacije.
Ob odgovorni in zahtevni nalogi, kakršna je izgradnja Kulturnega doma, pa moramo na Goriškem izreči priznanje našim ljudem tudi za njihovo požrtvovalnost pri gradnji vaških prosvetnih sedežev, osnovnih celic našega naroda. Zgradili so Kulturni dom v Sovodnjah, prihodnje leto bodo dogradili prosvetni dom «Andreja Budala» v štandrežu, kjer je v narodnostnem in gospodarskem
pogledu stiska za naš živelj največja; za izgradnjo lastnega doma se ogrevajo na Vrhu, medtem ko se podobne želje oblikujejo tudi v Doberdobu in v števerjanu.
Današnjemu uvodu v gradnjo Kulturnega doma v Gorici hočemo dati primeren poudarek tudi zato, da za vselej razpršimo dvome nekaterih v resničnost in trdnost naših namenov, ki bi bili že lep čas in z manjšimi žrtvami uresničeni, če bi oblast že od kraja gledala na našo akcijo z razumevanjem.
Pričetek gradnje na zemljišču v Ulici Italico Brass torej ne dopušča več nikakršnega dvoma, da gremo od samega začetka naravnost k uresničitvi zastavljenega cilja.
GORAZD VESEL
Seja CK PSI
RIM, 4. — Centralni komite PSI bo zasedal v Rimu od 11. do 13. decembra: na dnevnem redu bosta proučitev političnega položaja in določitev datuma vsedržavnega strankinega kongresa.
SINDIKATI SO PRIPRAVLJENI NA TAKOJŠNJA POGAJANJA Z VLADO 0 ZVIŠANJU DRAGINJSKE DOKLADE IN POKOJNIN
Lama kritičen do Morovega programa za gospodarstvo - Storti o skorajšnjih pogajanjih in vprašanju sindikalne enotnosti - Tajnika UIL Vannija, ki nasprotuje enotnosti, so delavci v Neaplju izžvižgali
RIM, 4. — Splošna stavka delavcev vseh kategorij, gostinskih delavcev, uslužbencev v trgovini, bankah in javnih uradih, kmetijskih dninarjev in osebja javnih storitev, ki jo je oklicala sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL z namenom, da izvede pritisk na zvezo industrij-cev in vlado v zvezi z zahtevo po poenotenju draginjske doklade na najvišji ravni, zajamčeno plačo, v bran zaposlitve, proti nebrzdanemu narščanju cen in za razvoj Juga, je popolnoma uspela.
Delavci vseh strok so stavkali ves dan, medtem ko so v nekaterih pomembnih storitvah bile pre-
kinitve dela bolj simbolične, vsekakor pa ni dvoma, da so sindikati izbrali ugoden trenutek za ta pritisk, posebno še zaradi tega, ker se je parlamentu komaj predstavila nova Morova vlada in poteka v zbornicah razprava, ki nikakor ne bo smela obiti postavljenih vprašanj.
Po podatkih, ki jih je objavila proti večeru CGIL, je uspeh stavke večji
V industrijskem sektorju je stavkalo nad 90 odstotkov delavcev in uradnikov, v FIAT pa skoraj vsi delavci in velika večina uradnikov. Javni u-službenci so stavkali v razmerju 70 odstotkov, osebje poljavnih ustanov
pa 80-odstotno. Visok odstotek stavkajočih je bilo tudi med kmetijskimi delavci in osebjem trgovin, V večjih italijanskih mestih so se stavkajočim pridružili tudi mnogi trgovci, železničarji so strnjeno stavkali, zaradi česar so vlaki bili ustavljeni najmanj dve uri. Sto trgovskih in potniških ladij pa je zaradi celodnevne stavke pomorščakov ostalo v italijanskih lukah.
Po sklepu sindikalne federacije so stavkajoči delavci priredili "
kot pri prejšnjih sindikalnih akcijah, celotni Italiji le tri mogočna zboro-
vanja, na katera so se odpeljali delavci vseh drugih dežel. Tako je tajnik CGIL Luciano Lama spregovoril 50 tisoč delavcem v Turimi, kamor so prišli stavkajoči iz Ligurije, Lombardije in Piemonta, taj-
iiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiio
Zaključena razprava o programskih izjavah ministrskega predsednika
SENAT BO DANES GLASOVAL 0 ZAUPNICI MOROVIVIADI
V poslanski zbornici se bo razprava zaključila še ta teden
RIM. 4. — V senatu se je danes zaključila razprava o zaupnici Mo-rovi dvobarvni vladi. Sam Moro bo jutri zjutraj povzel zaključke razprave, nakar bo<^j sledile glaso vaine izjave in glasovanje, že jutri popoldne pa se bo začela razprava v poslanski zbornici: pričakujejo, da bodo poslanci že v soboto izglasovali zaupnico novi vladi.
Na dvodnevni razpravi v senatu so prišla jasno do izraza stališča posameznih strank do Morove vlade: KD, PRI, PSI in PSDI bodo glasovale za vlado, liberalci se bodo vzdržali glasovanja, proti pa bodo glasovali komunisti, predstavniki neodvisne levice in misovci.
Liberalci (v razpravo so posegli Premoli, Valitutti in Brosio) so po-udarib, da njihova posredna podpora Morovi vladi ni sad pogajanj in ne pomeni «desničarske hipoteke» na vlado. PLI ne gleda na formule, pač pa na konkretne programe. Vsekakor predstavlja Morova vlada «nekaj novega», treba pa jo bo ocenjevati po konkretnih dejanjih.
Predstavnik KPI Perna je kritiziral «dramatični ton» Morovih izjav in dejal, da komunisti zavračajo «filozofijo obupa», tudi zaradi tega, ker sta bila dosežena dva pozitivna rezultata: ohranitev demokratičnega okvira in poraz sil, ki so hotele potisniti Italijo v slepo ulico. Po mnenju Perne so bila Morova izvajanja «šibka» glede temeljnih točk. kot so vprašanja RAI-TV, preureditev deželnih svetov, preskrba z energijo, denarni in finančni manevri, odnosi z vzhodnimi državami in sploh ves razvoj italijanske zunanje politike. Po drugi strani pa je predstavnik KPI pozitivno ocenil nekatere točke Morove programske izjave. Med drugim je ugotovil, da je Moro z veliko spretnostjo orisal odnose med večino do vladne koalicije, v kateri bi sodelovala tudi KPI. Začenja se torej krhati več kot dvajsetletna teorija, po kateri komunisti niso smeli sodelovati v vladi. To pa je teorija, ki je že povzročila hudo škodo.
Ža socialdemokrate je posegel v razpravo bivši predsednik republike Saragat, ki je napovedal podporo PSDÌ Morovi dvobarvni vladi kot edini možni vladi v sedanjih okoliščinah. Gre za vlado, ki bo znala delovati v korist interesov države, kot jamčita tudi osebnosti Mora in
La Malfe. Vsekakor je Saragat dejal, da bi rajši videl sestavo levosredinske vlade, ki bi edina ustrezala potrebam države. Saragat je omenil, težak gospodarski in družbeni položaj države in poudaril potrebo po zaščiti zaposlitve in za-jamčenju delavskih plač, po zajezitvi notranjih cen, po večjem izvozu, in torej po večjih naložbah in večji proizvodnji. Glavni problem pa je sanacija javne finance, ki jo bo mogoče doseči z zamrznjenjem tekočih stroškov in po potrebi tudi s sproženjem nekaterih izrednih administrativnih ukrepov za zajezitev nekaterih vrst potrošnje, ki na nevzdržen način obtežujejo plačilno bilanco.
Predsednik socialistične senatne skupine Zuccalà je z zadovoljstvom ugotovil, da so bile poražene sile, ki so skušale povzročiti premik na desno. Zuccalà je opozoril na hudo odgovornost vodilne skupine PSDL katere manevre so podprli tudi nekateri demokrščanski sektorji. Ko bi ti sektorji prevladali, ki se KD znašla povsem osamljena ter bi ne mogla prispevati k demokratični prenovitvi, ki jo je sprožil levi center. Po mnenju predstavnika PSI je Morov program realističen ter ustreza potrebam sedanjega trenutka. Besedam pa bodo morala slediti dejanja, začenši s strogim zajamčenjem demokratične in antifašistične zakonitosti, kar je bistven pogoj za pomiritev zaskrbljenosti socialistov zaradi zamenjave Andreottija in Tavianija v ministrstvih za obrambo in za notranje zadeve. PSI — je zaključil Zuccalà — bo dosledno angažirana v podpiranju Morove vlade, kolikor bo ta vlada prispevala k porazu sil, ki delujejo za nazadovanje političnega okvira.
Povsem negativno je ocenil novo vlado predstavnik neodvisne levice Branca, ki je med drugim ugotovil, da je bila kriza sprožena z namenom, da bi izključili iz vlade socialiste kljub jasnim indikacijam nedavnih upravnih volitev.
Za republikance je Chiarelli poudaril, da je udeležba pri vladi sad «zgodovinskega patriotizma in čuta odgovornosti», dodal pa je. da morajo čut odgovornosti pokazati tudi sindikalne sile, kajti s popuščanjem korporativni demagogiji bi izdale same sebe in delavce.
Zadnji je posegel v razpravo načelnik skupine KD Bartolomei, ki je dejal, da se je njegova stranka
DANES
lil:
II
______________________________________________________________:
Po zaključku razprave o Morovih programskih izjavah bo senat danes zjutraj izglasoval zaupnico novi vladi. Razprava se bo nato preselila v poslansko zbornico, kjer pričakujejo, da se bo zaključila še ta teden, saj bi morali poslanci glasovati o zaupnici že v soboto.
Popolnoma je uspela snlošna stavka, ki so jo sindikati oklicali z namenom, da izvedejo pritisk na industrijce in vlado v zvezi z vprašanjem poviška draginjske doklade, zajamčenih plač, višjih pokojnin in investicij na Jugu. S tem v zvezi so sindikalisti na osrednjih zborovanjih v Turinu in Bologni poudarili, da pričakujejo od Morove
vlade čimprejšnji sklic sestanka, na katerem bo govor o cenah in pokojninah-
Deželni svet je na svoji včerajšnji seji izvolil z absolutno večino glasov (KD, PSI, PSDI in PRI) Arnaldo Pittonija za predsednika deželnega sveta po dogovoru med strankami levosredinske koalicije za rešitev krize deželnega odbora. Gre za uspeh socialistične stranke in važen politični dogodek, saj je bil prvič izvoljen na predsedniško mesto socialistični kandidat. Po izvolitvi je Arnaldo Pittoni ime! pomemben pozdravni nagovor, v katerem je tudi omenil vlogo slovenske narodnostne skupnosti
z republikanci z namenom preprečila «dokončni razkol» med PSDI in PSI, se pravi med stran kama, ki predstavljata zgodovinski komponenti italijanskega socializma. Bartolomei je dejal, da pomenijo Morove programske izjave «popoln in zadovoljiv odgovor» na probleme države, kar vzbuja upanje v rešitev najhujših problemov na dnevnem redu. Nadaljnje jamstvo daje. tudi sodelovanje med PSDI in PSI, ki je za sedaj samo zunanje, za katero pa je Bartolomei izrazil u-nično.
Podražitev sladkorja in olja v Jugoslaviji
BEOGRAD, 4. — Z odlokom zvezne vlade je z današnjim dnem povišana cena sladkorja za 67 odst, cena jedilnega olja pa za 32 odst.
nik UIL Vanni 60 tisoč delavcem v Neaplju, kjer so se sestali stavkajoči iz vseh južnih dežel, od Kalabrije do Lacija ter tajnik CISL Bruno Storti v Bologni, kjer ga je pričakala največja množica — več kot 200 tisoč stavkajočih iz Veneta, Emilije - Romagne in Furlanije - Julijske krajine.
Razumljivo je, da so sindikalisti izkoristili prav to priložnost, da delavcem orišejo oceno Morovega poročila zbornicam in v prvi vrsti izrazijo svoje, za sedaj le zasebno, mnenje o tistem delu govora, kjer je novi predsednik vlade napovedal svoj gospodarski program in svoj odnos do sindikatov.
O tem je v prvi vrsti spregovoril tajnik CGIL Luciano Lama, ki poudaril, da je v ospredju boja sinje govoril v Turinu. V začetku je dikalnega gibanja, ki je sprožilo «jesensko ofenzivo» vprašanje utrjevanja kupne moči delavskih plač, kar pomeni predvsem spremembo sistema draginjske doklade, V ta namen odpira pozitivna rešitev «Fiatovega spora» nove možnosti pogovarjanja z zvezo industrijcev. Razumljivo pa je, je dodal Lama, da mora «Confindustria» pokazati dobro voljo in predlagati obnovitev pogovorov, ki so bili pred časom prekinjeni prav zaradi nepopustljivosti in izsiljevanja industrijskih magnatov
Predsedniku vlade Moru, ki je v svojem govoru pred zbornicama o-pozoril sindikate, naj ne napihujejo nebrzdanih bojev za mezdne poviške. je Lama posredno odgovoril, ko je poudaril, da skupaj s poviškom draginjske doklade (kar je stvar pogajanj z industrijci) postavljajo sindikati vprašanje zajamčenih plač in znatnega poviška pokojnin, se pravi tistih delavskih dohodkov, ki so najbolj izpostavljeni zobu inflacije. Ne pozabimo,
odločila za dvobarvno vlado ^ I riUSfo	***
tin italijanskih upokojencev dobesedno «umira od glada».
Lama je nato Ocenil Morov program rekoč, da sindikati branijo kupno moč delavskih plač prav v zvezi z vladnim gospodarskim programom. O Morovem programu bo podrobneje razpravljalo sindikalno tajništvo prihodnji teden, vendar lahko že takoj povemo, je dejal Lama, da se ne strinjamo z dvema etapama reševanja gospodarske krize in obnovo naložb kapitala, kakor se ne strinjamo z načeli o «združljivosti» gospodarskih naporov in reform, ker bi slednje načelo bilo uperjeno predvsem proti nižjim mezdam, nikakor pa se ne tiče visokih dohodkov, ki jih nihče ne nadzoruje.
Sindikati, je zaključil Lama, bodo šli na pogajanja z vlado o konkretnih primerih in problemih: o pokojninah, cenah in tarifah, naložbah v kmetijstvu, energetskih virih, prevozih, gradbinskem sektor-
ju. Od odgovora na ta vprašanja so odvisni nadaljnji odnosi med sindikati in vlado, nikakor pa ne od abstraktnih razprav o gospodarskih strategijah, ki jih predlaga Moro.
Tajnik CISL Bruno Storti je govoril v Bologni. Poudaril je, da je nastop nove Morove vlade pozitivno dejstvo, ker oddaljuje perspektivo predhodnih volitev in ustrezne politične paralize v Italiji. To pomeni, je dejal Storti, da si od Mora pričakujemo, da bo čimprej sklical sestanek, na katerem se bomo pogajali o draginjski dokladi in pokojninah. Na področju zasebnega gospodarstva pa odpira nove perspektive tudi rešitev «Fiatovega spora», toda industrijci morajo pokazati več dobre volje.
Storti je zaključil svoj govor z vzklikanjem sindikalni enotnosti in pri tem poudaril, da je treba v teh težkih trenutkih doseči še večjo strnjenost v sindikalnem gibanju.
Ker je spoznanje o nujnosti čim večje strnjenosti na sindikalnem področju globoko občutena, je ra-
zumljiv tudi dogodek v Neaplju, kjer so delavci (nad 60 tisoč se jih je zbralo) izžvižgali tajnika UIL Raffaeleja Vannija, ki pripada republikanski struji.
Vanni se je namreč v okviru sindikalne federacije dalj časa proti-vil tej splošni stavki in sploh na vse kriplje zaviral napredovanje k sindikalni enotnosti. Od tod delavska mržnja in reakcija neapeljskih delavcev. Vanni je govoril, med žvižganjem, le nekaj minut, nato pa zapustil govorniški oder, kamor je stopil mestni tajnik CGIL. Tega so stavkajoči sprejeli s ploskanjem.
BEOGRAD, 4. — Na vabilo CK bolgarske komunistične partije je danes odpotovala v Sofijo študijska delegacija ZKJ pod vodstvom člana predsedstva CK ZK Slovenije in ravnatelja marksističnega centra CK ZK Slovenije dr. Borisa Majerja. Delegacija bo v Sofiji proučevala dejavnost komunistične partije Bolgarije na področju družbenih ved in ideološke izobrazbe.
Novi generalni konzul SFRJ Ivan Renko prevzel dolžnost
Novoimenovani jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan RENKO, je včeraj, 4. t.m. začel svoje službovanje v našem mestu.
Pred odhodom na to novo delovno dolžnost so Ivana Renka sprejeli najvišji predstavniki slovenskega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja: predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher, predsednik CK ZKS France Popit, predsednik republiške skupščine Marijan Brecelj, predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marinc, generalni direktor RTV Janez Vipotnik, sekretar izvršnega komiteja CK ZKS Franc Šetinc, predsednik republiške gospodarske zbornice Andrej Verbič, rektor univerze prof. dr. Janez Milčinski, podpredsednik republiškega, izvršnega sveta Rudi Čačinovič, riavni urednik dnevnika «Delo» Mitja Gorjup in predsednik komisije RK SZDL za manjšinska in izseljenska vprašanja, Jože Hartman.
Novi generalni konzul SFRJ v Trstu, Ivan Renko, se je rodil 29. nov. 1922 v Ložnici pri Vip a vi. Med NOV je opravljal številne odgovorne dolžnosti, je nosilec «Partizanske spomenice 1941». Diplomiral je na Visoki šoli za politične vede v Beogradu. Bil je med drugim poslanec republiške-

ga sveta skupščine SR Slovenije, sekretar obalne konference ZKS Koper, sekretar ideološke komi-sije centralnega komiteja ZKS, član CK ZKS in član konference ZK Jugoslavije.
Novemu predstavniku naše matične domovine v Trstu izrekamo dobrodošlico in najboljše želje za uspešno in plodno delo.
iiiiiHiiiiiii>n>|lll,l,l,l,lllllilli,l,l,nillIir,li,,l,Iinilllullulil,lill,l,ll,ll,,,ll,,,l,ll,ll,lll,l,l,l,l,,,,,,lll,l,ll,,l,,illilll,,,l,l,,n,,l,llll,lll,l,,,,rfillll,,IIIII,,,l,,llli,,lll,,l>l,l,n,llll,lllllllll,llli,IIIIIMU,IIIIin,ninill,l,,il,Mnil">,a
VSEBINA ODGOVORA DUNAJSKE VLADE NA JUGOSLOVANSKO NOTO
Avstrijska vlada vztraja pri stališču da koroški Slovenci uživajo vse pravice
(Poseben dopis)
CELOVEC. 4. — Iz odgovora avstrijske vlade na jugoslovansko noto, ki ga je v ponedeljek predal avstrijski veleposlanik v Beogradu dr. Aleksander Otto jugoslovanskemu sekretarju za zunanje zadeve Milošu Miniču, jasno izhaja, da ostaja avstrijska vlada povsem pri dosedanjih stališčih kar zadeva manjšinsko vprašanje, predvsem pa, da ni pripravljena reševati manjšinskega vprašanja v smislu določil avstrijske državne pogodbe, ampak samo na podlagi predhodnega ugotavljanja manjšine.
Avstrijska vlada se je tudi to pot poslužila že preizkušenega recepta, s katerim je nastopil že njen predstavnik v odboru Združenih narodov za preprečevanje vseh oblik rasne diskriminacije, in ki ga skuša vedno znova uporabiti tudi pri drugih priložnostih. Z zelo obsežnim odgovorom, ki je zajet v 13 točkah, skuša avstrijska vlada bolj ali manj pavšalno zavrniti vse trditve jugoslovanske note, od neizpolnjevanja avstrijske državne pogodbe do vprašanja ponovnega porajanja neonacistične dejavnosti v Avstriji. Na drugi strani pa Avstrija pri svojih odgovorih in stališčih sploh ne gre v bistvo problematike, ampak skuša s tem, da predvsem poudarja tiste delne pridobitve, ki jih manjšina uživa vsaj na papirju, ter ob zamolčevanju dejanske problematike ustvariti vtis, kot da uživata slovenska in hrvaška manjšina v Avstriji vse pravice in da sta povsem enakopravni z večinskim narodom.
Tako na primer avstrijska nota
dovoljivo rešeno tudi vprašanje slovenščine pred sodišči in v uradih. Nota sicer priznava, da je organi zacijska oblika urada za Slovence pri koroški deželni vladi še vedno odprta, ne omenja pa, da je to posledica dejstva, da je novi koroški deželni glavar Wagner s svojim prvim uradnim aktom po izvo litvi povsem ukinil samostojnost tega urada, pač pa nota na široko govori o tem, da bi bilo mogoče o tem uradu razpravljati v tako imenovanem kontaktnem komiteju, ki da pa ga koroški Slovenci bojkotirajo: o razlogih, ki so pripeljali koroške Slovence do tega, da so
| prekinili, pa ni v avstrijskem od-! govoru niti besedice.
Avstrijska nota bi želela prika-
Po trditvah avstrijske note je za-1 hrvaškim ali mešanim prebival-
pouku in to na 88 osnovnih in 24 glavnih šolah ter da imajo koroški Slovenci svojo gimnazijo in več poklicnih šol. Pri tem pa nota ne omenja dejstva, da slovenska gimnazija v Celovcu še vedno gostuje v tujem poslopju in ima zaradi tega pouk samo popoldne, da na Koroškem sploh ni slovenskih otroških vrtcev, ki postajajo danes v Avstriji že del obveznega osnovnega šolstva itd. Pač pa nota poudarja, da nihče ne more vplivati na starše, ki žele prijaviti otroke k dvojezičnemu pouku, kar je na papirju sicer res, v praksi pa povsem drugače: nota sploh ne omenja najrazličnejših pritiskov na pripadnike slovenske manjšine pri
cev z večinskim narodom tudi z živahno kulturno-prosvetno dejavnostjo slovenske manjšine, s tem, da ima manjšina svoje časopise in da izdaja- svoje knjige, kar pa seveda ni zasluga avstrijske vlade, ampak znak in odraz živosti in življenjske volje slovenske manjšine na Koroškem kljub najrazličnejšim raznarodovalnim pritiskom. Predvsem pa avstrijska nota še naprej odločno zagovarja ugotavljanje manjšine kot pogoj za reševanje manjšinskega vprašanja t:r se pri tem postavlja na stališče, da državna pogodba ne govori o tem, da bi bilo ugotavljanje manjšine prepovedano. To je sicer res, res pa je tudi, da državna pogodba izrecno določa, da morajo uživati
stvom, to pa reševanje manjšinskega vprašanja na podlagi predhodnega preštevanja že a-priori izključuje.
trdi, da so kar zadeva manjšinsko ] prijavljanju otrok k dvojezičnemu I manjšinsko zaščito vsi pripadniki vprašanje vsa določila avstrijske | pouku.	| manjšine na ozemlju s slovenskim,
državne pogodbe zadovoljvo izpolnjena, razen vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov, pri katerem pa je avstrijska vlada tudi pokazala dobro voljo, vendar ga ni mogla izpolniti zaradi razlogov, ki da so znani tudi Jugoslaviji. Celo skrajno konservativna Volkzeitung je označila to trditev avstrijske vlade za — humoristično.
Avstrijska nota med drugim trdi, da pripadniki slovenske manjšine na Koroškem nikakor niso diskriminirani, oziroma, da so kar zadeva šolsko vprašanje celo v pre-viligiranem položaju napram večinskemu narodu. Nota sicer priznava,
da je Avstrija ukinila dvojezično sodelovanje v kontaktnem komiteju šolstvo, ki je bilo v veljavi po vojni, vendar trdi, da to ni poslabšalo položaja manjšine, ker
da imajo starši pravico, da lahko ; zatj enakopravnost koroških Sloven-pnjavijo otroke k dvojezičnemu f,pv 7 večinskim narodom tudi z
OZN za odpravo vseh oblik diskriminacije
Jugoslovanski predstavnik Job o
položaju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji
NEW YORK, 4. — V OZN je v teku razprava o odpravi rasne diskriminacije na osnovi poročila, ki ga je poseben odbor predložil odboru generalne skupščine za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja. Poročilo, ki ga je pripravilo 18 strokovnjakov, podrobno analizira izvajanje konvencije o preprečevanju vseh vrst rasne diskriminacije, ki jo je generalna skupščina sprejela decembra 1965.
V razpravo je posegel tudi namestnik šefa jugoslovanske misije pri OZN Cvijeto Job, ki je poudaril, da Jugoslavija že od n-kdaj pripisuje največji pomen naporom svetovne organizacije za odpravo vseh oblik razlikovanja zaradi rase, barve kože, nacionalnega ali etničnega porekla ali drugih značilnosti. Job je tudi poudaril, da Jugoslavija kot večnacionalna država posveča tem vprašanjem veliko pozornost tako v notranji kok v zunanji politiki. V kakršnikoli diskriminaciji te vrste vidi resno grožnjo prijateljskih odnosov med državami, včasih celo grožnjo miru.
Jugoslovanski predstavnik je pozitivno ocenil poročilo komiteja 18 strokovnjakov tudi zaradi tega. ker odbor priporoča, naj države podpisnice (vseh je 81) pošljejo poročilu še dodatne podatke. Job je dejal, da je jugoslovanska vlada že poslala odboru podatke o demografski sestavi svojega prebivalstva in izrazil upanje, da bodo tudi druge države podpisnice poslale takšne informacije.
Job je tudi dejal, da je jugoslovanska delegacija pozorno preučila poročilo in še zlasti tiste dele. ki se nanašajo na poročila držav, kjer živijo jugoslovanske manjšine. Pri tem se je obširneje ustavil pri delu poročila, ki govori o položaju v Avstriji in v katerem je izražena skrb, ker Avstrija očitno ne uporablja vrste členov konvencije proti rasni diskriminaciji.
«Mojo delegacijo zlasti skrbi izjava — je nadaljeval Job — ki jo je dal predstavnik Avstrije v odboru za odpravo rasne diskriminacije. ko je dejal, da v Avstriji ni posebnih nacionalnih ali etničnih skupin, pač pa verske in jezikovne manjšine, čeprav je znano, da obstajata slovenska in hrvaška manjšina, katerih človeške in druge pravice so izrecno zagotovljene z državno pogodbo iz leta 1955. na podlagi katere je bila Avstrija na novo vzpostavljena kot neodvisna država, podpisala pa jo je tudi Jugoslavija.» Job je polemiziral z izjavo avstrijskega predstavnika v odboru, po katerem so manjšine «popolnoma svobodne, ko razvijajo svojo kulturo in uporabljajo svoj jezik in jim je zato omogočena sleherna priložnost». Ta izjava je v protislovju z odstavkom poročila, v katerem je navedena skrb nekaterih članov odbora, ker v avstrijskih zakonih ni določil o pravici do enakonravne udeležbe v kulturni dejavnosti.
Vrh tega je bil z zakonom o manjšmskih šolah na Koroškem z dne 19. marca 1959. leta ukinjen obvezni dvojezični pouk. Tako je bila ustvarjena možnost za izvajanje pritiska na starše, od katerih zahtevajo, naj vsako leto privolijo, da bodo otroci obiskovali pouk v jeziku manjšine.
Kar zadeva uporabo slovenskega in hrvaškega jezika na sodiščih in drugih javnih ustanovah, je v poročilu znova ugotovljeno, da so o-čitna «določena neskladja med določili nekaterih mednarodnih pogodb, ki vežejo Avstrijo] in tistimi avstrijskimi zakoni, ki se nanašajo na manjšine.» Tako na primer 7. člen državne pogodbe iz leta 1955 določa, da morata biti hrvaški in slovenski jezik priznana kot uradna jezika poleg nemškega v upravnih in sodnih okrajih Koroške. Štajerske in Gradiščanske, medtem ko zvezni zakon iz marca 1959 leta
Avstrijska nota pavšalno zavrača,	, .
tudi opozorilo o neonacistični dejav- ‘ uporablja to določilo samo za nekaj
nosti v Avstriji, češ da je ni in pri tem ignorira številne javne manifestacije te dejavnosti, kot je bilo javno zborovanje pripadnikov esesov-skih enot Hitlerjeve vojske v Krivi Vrbi in številna druga, predvsem pa trdi. da avstrijska vlada ne vidi razlogov za prepoved koroškega Haimat-diensta, češ da njegova dejavnost ni naperjena proti koroškim Slovencem. V tej zvezi avstrijski odgovor tudi zanika navedbe jugoslovanske note v tem, da postaja del avstrijskih informacijskih	sredstev	mednarodni cen-
ter negativne propagande proti Jugoslaviji.	Priznava	samo, da	so	se
iz Avstrije razširile nekatere posamezne neosnovane	vesti, ki	da	so
prihajale iz tujine, kar pa avstrijska vlada obžaluje.
Ob koncu avstrijska vlada v svojem odgovoru sicer izraža pripravljenost za pogovore o spornih vprašanjih med Avstrijo in Jugoslavijo, vendar je ob vztrajanju na stališču, da uživata slovenska in hrvaška manjšina v Avstriji vse pravice, da so vsa določila avstrijske državne pogodbe v	glavnem	izpolnjena	in	da
ugotavljanje manjšine ni v nasprotju z državno pogodbo, kar je brez dvoma zavajanje domače in svetovne javnosti, takšne pogovore najbrž že v naprej onemogočila.
ZVONE ZORKO
sodnih okrajev na Koroškem Iz pojasnila, zapisanega v (avstrijskem) poročilu, da v ostalih okrajih Koroške, Štajerske in Gradiščanske veljajo določila Senžermenske pogodbe (po kateri nudijo državljanom, ki ne govorijo nemščine, razumne olajšave za uporabo njihovega jezikaj pa je videti, da so določene obveznosti, izhajajoče iz mednarodne pogodbe, skrčene oziroma omejene z zveznim zakonom.
Dobro je znano, da slovenske in hrvaška manjšina stalno in odločno izražata nezadovoljstvo zaradi neizpolnjevanja določil državne pogodbe, ki se nanašajo na manjšine.
V	poročilu odbora je navedena tudi izjava avstrijskega predstavnika, da «doslej ni bil pristojnim sodiščem prijavljen noben primer tako imenovane diskriminacije proti jezikovnim manjšinam, in da se nobena podpisnica državne pogodbe iz leta 1955 ni pritožila, da Avstrija ne izpolnjuje svojih obveznosti.»
V	zvezi s tem je Cvijeto Job poudaril. da je jugoslovanska stran od leta 1955 opozarjala avstrijsko vlado na dejstvo, da sta manjšini izpostavljeni neprestanemu pritisku in grožnjam z raznih strani, kar pomeni kršitev sedmega člena dr-
(Nadaljevanje m 6. strani)
' PRIMORSKI DNEVNIK
l ___________________________
I
I
1
(
j
TRŽAŠKI DNEVNIK
5. decembra 1974
PRVIČ V ZGODOVINI DEŽELE FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE PREDSEDNIK NI DEMOKRISTJAN
SOCIALIST ARNALDO PITTONI JE BIL VČERAJ IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA DEŽELNEGA SVETA
Arnaldo Pittoni je podčrtal demokratično vlogo deželnega sveta in vlogo Slovencev v deželi ■ Stališči svetovalske skupine KPI in Slovenske skupnosti
Deželni svet je včeraj na popol- j tom bo prispevala k utrditvi in raz-mski seii z absolutno večino ala- volu vseh možnosti deželne avtono-
Janski seji z absolutno večino glasov izvolil za predsednika deželnega sveta Amalda Pittoni ja (PSI), ker je dosedanji predsednik Alfredo Berzanti (KD) podal ostavko. Arnaldo Pittoni je bil izvoljen z glasovi levosredinske koalicije (KD, PSI, PSDI in PRI) po dogovoru za rešitev krize deželne vlade. Šest svetovalcev se ni udeležilo seje, eden (predsedujoči) ni glasoval, Pittoni je prejel 33 glasov, Morelli (MSI) 4 glasove, belih glasovnic pa je bilo 16. Bele glasov-
Amaldo Pittoni
niče so oddali svetovalci KPI, Drago Štoka (Slovenska skupnost) ter Puppinijeva (Furlansko gibanje).
Izvolitev Pittonija je vsekakor uspeh socialistične stranke in znak-priznanja za njegovo dolgoletno politično delovanje, obenem pa pomeni nekako prelomnico in razbitje dosedanjega demokristjanskega monopola na najvišjih mestih v krajevnih ustanovah v naši deželi, kjer so bili do sedaj vsi predsedniki deželne vlade, deželnega sveta, pokrajin in največjih mestnih občin samo demokristjani.
Pittoni je torej prvi socialist, ki mu je bila poverjena tako visoka funkcija. Izhaja iz delavskih vrst, saj je po poklicu tiskarski delavec, rodil se je 19. novembra 1927 v Trstu, sodeloval je v odporništvu kot član GAP pri Sv. Justu, v PSI je vpisan od leta 1945, od 1961 do 1968 je bil tajnik tržaške federacije PSI, od leta 1986 do 1970 član centralnega komiteja, od leta 1962 do 1970 vodja socialistične skupine v tržaškem občinskem svetu, član Sklada za Trst od leta 1964 in predsednik tega sklada od 1970. Že na prvih deželnih volitvah je bil izvoljen za deželnega svetovalca, nato v drugi in tretji mandatni dobi. Do izvolitve za predsednika je bil vodja svetovalske skupine PSI in podpredsednik deželnega sveta. Poleg tega je predsednik krožka za socialne študije «G. Salvemini» in športnega društva «Inter 1904».
Novemu predsedniku deželnega sveta želimo najlepše uspehe pri opravljanju tako pomembne, ne samo prestižne, funkcije. Prepričani smo, da bo tudi kot predsednik deželnega sveta spremljal življenje slovenske narodnostne skupnosti ter deloval in posredoval za priznanje in uveljavljanje njenih pravic. Mnogi Slovenci, tudi ne člani socialistične stranke, so mu dali svoj_ glas tako na občinskih kot na deželnih volitvah.
Potem ko je podpredsednik Mos-chioni, ki je vodil sejo, na podlagi izida volitev proglasil za novoizvoljenega predsednika Pittonija ter mu čestital in zaželel uspešno delovanje v imenu deželnega sveta, je Pittoni zasedel svoje predsedniško mesto in prebral nagovor. Zahvalil se je za izredno zaupanje ter izjavil, da bo vse svoje energije in sposobnosti posvetil deželnemu svetu, za njegovo uspešno delovanje in uveljavitev njegovih pristojnosti. Težaven politični in gospodarski položaj, je dejal Pittoni, nujnost u-trditve in aktivne obrambe demokratičnih ustanov in svoboščin, ki so sad odporništva, pred vsem prevratniškimi poskusi skrajne fašistične desnice, pereči problemi in njih zahteve, ki prihajajo od vseh slojev prebivalstva, uresničitev programa deželne vlade narekujejo deželnemu svetu dolžnost, da pospeši svoje delovanje in do skrajnosti izostri svoj čut demokratične odgovornosti ter prisluhne zahtevam po socialnem. kulturnem in gospodarskem napredku. Razširiti in okrepiti je treba povezavo med deželo in vsemi teritorialnimi, socialnimi in et ničnimi komponentami, krajevnimi ustanovami, z delavci in njihovimi sindikalnimi organizacijami, s proizvajalnimi silami in z mladino.
V sedanjem izrednem položaju, je še poudaril predsednik Pittoni, menim, da je to najbolj primeren na-čim za valorizacijo in uveljavitev posebne vloge, ki jo ima deželni svet, kot najvišji izvoljeni organ v deželi Furlanija - Julijska krajina, da se bodo našli iz njegovih stališč, diskusij in ustavodajne dejavnosti izhodišča in opore za demokratični, socialni napredek vse deželne skupnosti. Taka zavzetost in obveznost za široko demokratično soudeležbo z deželno upravo in deželnim sve-
kov vseh svetovalskih skupin, ki so izrazili priznanje Berzantiju, je deželni svet sprejel na znanje njegovo ostavko.
• Vladni komisar prefekt Di Lorenzo je v petek sprejel na vljudnostnem obisku kap. Manlia Gianmarinija, ki je prevzel vodstvo pristaniškega poveljstva. Istega dne je vladni komisar sprejel predsednika Fincantieri odv. Basilica.
Oliviero Fragiacomo novi predsednik DZ
Uradni vestnik dežele Furlanije -Julijske krajine objavlja v svoji 63. številki dekret predsednika deželnega odbora Antonia Comellija, s katerim je bil imenovan za predsednika De-
voju vseh možnosti deželne avtonomije, da se uspešno brani demokracija, omikano sožitje in medsebojno razumevanje, v okviru dežele med Italijani in Slovenci, med različnimi tradicijami, izkušnjami in kulturnimi stvarnostmi.
Komunistična svetovalska skupina je ocenila novo dejstvo in važnost izvolitve socialista za tako visoko funkcijo, kar je nekaj novega v deželi, v kateri je KD vedno silila svoje zaveznike na podrejene položaje. Toda izvolitev predsednika deželnega sveta ni sad diskusije in dogovorov v okviru deželnega sveta, s čimer se ne valorizira vloga deželnega sveta. Bele glasovnice, ki so jih oddali svetovalci KPI niso izraz neke ocene in predsodkov na račun PSI ali osebnosti novega predsednika, temveč izražajo globoko obžalovanje, da se pri tem ni uveljavila vloga deželnega sveta, glede česar so komunisti že izrazili svoje stališče in bodo še v tem smislu delovali skupno z vsemi demokratičnimi silami, ki so prisotne v deželnem svetu in zlasti s PSI, v duhu enotnosti in sodelovanja med dvema levičarskima strankama, ker so prepričani, tudi po obveznostih PSI in izjavah novega predsednika, da se glede tega odpirajo nove možnosti.
Tiskovni urad Slovenske skupnosti v deželnem svetu je ob izvolitvi Pittonija izdal kratko poročilo, v katerem Slovenska skupnost želi novemu predsedniku uspešno delo ter poudarja zakonito potrebo po uveljavljanju slovenskega jezika v okviru deželnega sveta. Slovenska skupnost bo sodila in o-cenila delo novega predsednika predvsem po učinkovitih in konkretnih korakih, ki jih bo napravi; za rešitev pravic Slovencev v Italiji h okviru deželnega sveta.
V torek Se je sestala svetovalska skupina PSI v deželnem svetu in je razpravljala o volitvah predsednika deželnega sveta, glede česar se je skupina posvetovala s predstavniki strank ustavnega loka, katerim je obrazložila stališče PSI glede zahtev za dejansko valorizacijo deželnega sveta. Socialistična stranka je glede tega zavzela jasno stališče ter obveznosti in je s tem povezana tudi kandidatura socialista za predsedniško mesto.
Na dopoldanski seji je deželni svet sprejel na znanje ostavko predsednika deželnega sveta Alfreda Berzantija, kS je evoj sklep sporočil v pismu z dne 3. decembra podpredsedniku Pitto-niju. Berzanti pravi v svojem pismu, da je bil 24. junija imenovan za predsednika Tržaškega Lloyda in da je že tedaj javno napovedal svoj odstop, čeprav ne obstajajo juridične nekompatibilnosti med dvema funkcijama.
Po kratkih izjavah predstavni-
.......................
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ
Priprave na občni zbor
Razprava o pooblaščenih šolskih odlokih piede pokrajinskih in okrajnih svetov, začetek gradnje Kulturnega doma v Gorici, dejavnost v Beneški Sloveniji, pohvala mladi folklorni skupini «Stu ledi»
Izvršni odbor Slovenske kulturno- . dor Predan je še omenil ustanovitev gospodarske zveze se je pred ne- novega slovenskega godbenega dru-deljskim občnim zborom poslednjič 1 štva «Vigion Karlič» v Benečiji, ka-
lavskih zadrug Oliviero Fragiacomo, ki bo zamenjal prejšnjega predsednika, prof. inž. Josipa Pečenka.
Fragiacomo, ki ima 61 let in ki je bil 35 let uslužbenec in funkcionar ladjedelnice Sv. Marka, je že uradno prevzel mesto predsednika, ki ga bo obdržal za dobo 3 let.
• Odsek za mestno načrtovanje pri
deželnem odbomištvu za javna dela, ki je imel dosedaj svoje urade v Miramarskem drevoredu, se bo jutri preselil v nove prostore v Ul. Genova 9. Odsek bo še vnaprej povezan s centralnim telefonom dežele (73-55).
• Jutri, 6. t.m. ob 20. uri bo v krožku «Che Guevara», Ul. Madonnina 19, univ. prof. Giovanni Miccoli govoril o temi «Povojna politika Vatikana».
V SOBOTO, 14. DECEMBRA IbsCIIOV
tSIavnostna proslava 50. obktnice obstoja tržaške univerze
Tržaška univerza praznuje letos petdeseto obletnico svojega obstoja. Še posebej velja ta praznik za fakulteto ekonomskih ved, s katero se je pričela dejavnost naše univerze. Ob tej pomembni priložnosti bo univerza priredila svečano proslavo, katere se bodo udeležili ravnatelji vseh 24 italijanskih in 9 tujih ekonomskih fakultet, s katerimi ima tržaška univerza odlične stike. Prisotni bodo predstavniki univerz iz Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske in Romunije, poleg teh pa bo v Trst prišel tudi ravnatelj fakultete ekonomskih ved iz New Orleansa.
Osrednja proslava bo v soboto, 14. t.m., v veliki dvorani tržaške univerze, kjer bodo spregovorili ravnatelj tržaške fakultete ekonomskih ved prof. Calzolari, rektor u-niverze prof. De Ferra, župan Spac-cini, predsednik deželnega odbora Antonio Cornei) i in kot častni gost minister za šolstvo Franco Maria Malfatti.
Sledila bo slavnostna proglasitev treh doktorjev honoris causa. Ta častni naslov bodo prejeli Tržačan Ugo Irneri ter Videnčana Rinaldo Bertoli in Rino Snaidero.
niiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiniiuiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
NA POBUDO SINDIKATOV CGIL, CISL IN UIL
Uspela splošna stavka vseh strok za rešitev težke gospodarske krize
Sindikati zahtevajo povišanje draginjskc doklade, zagotovljeno plačo in zaposlitev ter nadzorstvo nad cenami - Skupščina sindikalnih zastopnikov na pomorski postaji . Delegacija delavcev na manifestaciji v Bologni
Tudi v našem mestu je bila včeraj, kot v vsej državi, splošna stavka, ki so jo napovedale sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Namen včerajšnje stavke je poenotenje dra-ginjske doklade, zagotovitev plač in zaposlitve ter nadzorstvo nad cenami. Stavka je zajela skoro vse stroke proizvodnje in uslug: po osem ur so stavkali uslužbenci industrij, kmetijstva, javnih ustanov, bank ter pri-staniščniki, cel dan so stavkali tudi pomorščaki. Vlaki so bili ustavljeni od 10.30 do 12.30, šolniki pa so prekinili z delom zadnjo uro pouka. Ostale stroke so se stavke udeležile simbolično s skupščinami na delovnih mestih. Stavka je zajela tudi trgovinsko stroko in je bila občutena zlasti v velikih trgovinah in v supermarketih, medtem ko so v manjših podjetjih tudi brez osebja za silo nadaljevali s prodajo.
Kot je znano, včeraj niso izšli časopisi zaradi stavke tiskarjev. Tudi v sedežih časopisnih podjetij in na radiu so bile Skupščine, na katerih so razpravljali o vrsti vprašanj v zvezi s sindikalnimi zahtevami in s specifičnimi problemi.
V Trstu ni bilo manifestacij, ker so številni delavci šli v Bologno, kjer je bil shod delavcev severne I-talije, katerim je govoril tajnik CISL
sestal v ponedeljek, 2. t. m.
Pretežni del seje je posvetil pripravam za občni zbor, ki bo v nedeljo z začetkom ob 9. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronio z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev in pozdravi, 2. Izvolitev verifikacijske in volilne komisije, 3. Poročilo predsednika in tajnika, 4. Razprava, sklepi in poročilo nadzornega odbora, 5. Volitve, 6. Razno.
Nadalje je izvršni odbor po poročilu načelnika komisije za šolstvo Edvina Švaba razpravljal o pooblaščenih šolskih odlokih s posebnim ozirom na slovensko šolo, zlasti v zvezi z novimi pokrajinskimi in o-krajnimi šolskimi sveti. Izvršni odbor je menil, da mora vsa slovem ska narodnostna skupnost v Italiji izdelati o tem občutljivem vprašanju enotno stališče, vsekakor pa bo SKGZ to vprašanje še naprej pozorno spremljala.
Gorazd Vesel je izvršni odbor seznanil z začetkom del za gradnjo Kulturnega doma v Gorici. Izvršni odbor je z zadovoljstvom ugotovil, da se je končno tudi goriškim Slovencem s tem začela uresničevati njihova dolgoletna želja, ki je spričo razmaha in potreb kulturnega življenja goriških Slovencev, postala neodložljiva nuja. Gradnja Kulturnega in športnega doma bo morala seveda angažirati vse naše sile.
Izidor Predan je poročal o dogajanju v Beneški Sloveniji. Pri tem je predvsem omenil nove možnosti za izvedbo tečaja slovenskega jezika in to možnost povezal z novimi programskimi obvezami dežele glede jamstev za svobodno izražanje narodnostne zavesti beneških Slovencev. Nadalje je omenil izid knjig matajurskega župnika Pasquale Gujona ter še prej prof. Petri-ciga, arh. Simonittija in duhovnika Cracine in poudaril, da je vse to odraz volje in prizadevanj Benečanov samih, da izpričajo svojo narodnostno pripadnost in z njo zahtevo po narodnostnih pravicah. Izi-
kor tudi tradicionalno «rudarsko srečanje» v Gornjem Tarbilju.
Dušan Udovič je poročal o udeležbi dveh članov komisije za mladino na kongresu Zveze socialistične mladine Jugoslavije v Beogradu in o stikih s predstavniki jugoslovanske mladinske organizacije.
Končno je izvršni odbor izrekel pohvalo vsem, ki so pripravili folklorno - glasbeni večer v Kulturnem domu in zlasti seveda pobudnikom, organizatorjem ter vodstvu in članom tržaške folklorne skupine «Stu ledi», saj predstavlja skupina nov korak naprej v našem kulturno - prosvetnem delovanju.
Storti. Poseben vlak je odpeljal v Bologno delavce (okoli 2.000) iz Tržiča, Gorice, Vidna in Pordenona. Delavci so se zvečer z istim vlakom vrnili domov. Osrednja sindikalna manifestacija je včeraj bila v veliki dvorani pomorske postaje, kjer so se zbrali sindikalisti in zastopniki osnovnih sindikalnih organizacij na delovnih mestih. Sindikalna združenja so zastopah Burlo in Gerii (CGIL), Cru-ciatti in Degrassi (CISL) in Fabricci (UIL). Razpravljali so o problemih splošnega značaja — zlasti so poudarili potrebo po obrambi nižjih plač in pokojnin — ter o specifičnih, tržaških vprašanjih. Pri tem je prišla do izraza zlasti potreba po socialnem središču v industrijski coni ter rešitev starih gospodarskih vprašanj našega mesta, v. prvi vrsti rešitev krize pomorstva, pristanišča in gradbenega sektorja. Sklenili so tudi, da bodo podprli sklep pokrajinskih sindikalnih združenj, da ne bodo izva' jali nadurnega dela, dokler ne bo sedanji sindikalni spor uspešno rešen.
V mestu je bilo včeraj dopoldne tudi nekaj manjših povork delavcev in študentov, ki so se zbrale pred deželo, kjer so študentje predstavili vrsto zahtev. Stavka je bila občutena do večera na železniški postaji, saj so vlaki imeli po več ur zamude. Na postaji so bile do pozne noči številne skupine jugoslovanskih turistov.
• V občinski umetnostni galeriji
bo danes ob 17. uri otvoritev razstave «Umetnost v kovancih in medaljah». Razstavo, na kateri bodo prikazali modeme in starinske kovance ter medalje, sta pripravila tržaški numizmatični krožek in uprava muzejev zgodovine in umetnosti.
SKLEP DEŽELNEGA ODBORA
Deželo so razdelili na štiri prometne bazene
Deželni odbor je v torek na predlog odbornika za promet Cocianija razdelil področje dežele na štiri prometne bazene, katerih ustanovitev predvideva člen 3 deželnega zakona o prometu. V uradnem poročilu je rečeno, da so upoštevali vsa izražena mnenja in objektivno stanje. Zakon predvideva ustanovitev prometnih bazenov, ki bodo služili za osnovo za organizacijo avtobusnih prevozov in drugih prometnih zvez za ljudi in torej področij, ki zajemajo več občin, ki so gospodarsko in socialno homogena za ureditev koordiniranega sistema prevozov. Zakon tudi določa, da je treba to razdelitev takoj izvesti, ker predstavlja osnovo za nadaljnje ukrepe.
DANES RAZPRAVE 0 PRORAČUNU OBČINE IN POKRAJINE
NAD 22 MILIJARD LIR DEFICIT TRŽAŠKE OBČINE
Predsednik republike Leone bo spomladi otvoril Rižarno
Danes bosta v Trstu pokrajinski in občinski svet razpravljala o proračunih za leto 1975. Obe izvoljeni u-pravi sta v velikih težavah zaradi zelo ostre finančne krize, ki je zajela vse krajevne uprave po Italiji in zaradi katere je v torek bilo tudi deželno zasedanje posvečeno temu perečemu vprašanju.
O tržaškem proračunu je na zadnji seji, ki je bila v torek, govoril odbornik za finance Lonzar, ki je med drugim tudi navedel okrožnico ministra Colomba, ki zahteva, da občinske uprave pripravijo proračune, ki ne bodo višji od prejšnjih. To pa je praktično nemogoče, saj se je že v letu 1974 vrednost lire znižala vsaj za dobro četrtino in lahko za prihodnje leto predvidimo tudi nadaljnje 'padanje vrednosti.
Proračun tržaške občine predvideva v celoti 85 781.000.000 lir izdatkov, ki jih bodo v znatni meri krili s
predvidenimi posojili in med njimi s posojilom 18.740.000.000 lir za kritje rednega deficita in 3.800.000.000 lir za kritje deficita ACEGAT za leto 1973. Celotni deficit torej znaša 22 milijard 640 milijonov lir.
Seveda pa so tudi te postavke nedokončne, saj je resno vprašanje, če bo lahko občina dobila ustrezna kritja in predvsem, če bo mogoče najti posojila. Proračunu je priloženo podrobno poročilo o starr.V raznih javnih del, o že odobrenih finansiranjih in o potrebnih novih kreditih ter končno o znatni podražitvi del. Tudi ta del poročila je neugoden in govori o stvarnem zastoju javnih del.
Župan Spaccini je na torkovi seji tudi sporočil, da je predsedstvo republike odgovorilo na vlogo tržaške
Prometni bazeni vključujejo v celoti 219 občin. Bazen št. I vključuje vseh 51 občin pordenonske pokrajine, bazen št. 2 je isti kot gorska skupnost Karnije (36 občin Kar-nije in Kanalske doline), bazen št.
3	vključuje 102 občini in torej preostali del videnske pokrajine, srednjo Furlanijo in Gradež, bazen št.
4	pa vključuje 30 občin tržaške in goriške pokrajine, z izjemo Gra-deža.
Priletni žrtvi roparja v temni obleki
Neznani zlikovec, majhne postave in temno oblečen, je včeraj popoldne nasilno iztrgal priletni ženici Luigi Fomasarich por. Pellegrino torbico, v kateri je imela 50 tisoč lir in o-sebno izkaznico. Zgodilo se je v Ul. Monti, ko se je ženska vračala proti *knnu v Ul. Boccaccio.
Zvečer je bila žrtev roparskega podviga tudi 80-letna Giuseppina Co-retti. Ropar, verjetno isti, jo je počakal v veži poslopja v Ul. Slataper 2, kjer stanuje, ter ji iztrgal tul za očala, v katerem je imela ključe stanovanja. Da se je lahko vrnila domov, so morali poseči gasilci, ki so odprli vhodna vrata.
«Sovražnik ljudstva» z Buazzellijem v glavni vlogi
V	gledališču Rossetti gostuje od torka igralska skupina Tina Buaz-zellija z Ibsenovo dramo «Sovražnik ljudstva» v italijanskem prevodu tržaškega germanista Claudia Magrisa.
Čeprav datira to Ibsenovo delo iz leta 1882, je še vedno privlačno zaradi političnih nazorov, ki jih norveški dramatik v njem izraža z njemu lastno iskrenostjo in pa zaradi človeških dimenzij. Poleg tega ima delo tudi izrazito dramaturške kvalitete, čeprav ne sodi med najbolj uprizarjane iz Ibsenovega opusa.
Protagonist dr. Stockmann je šef-zdravnik toplic od katerih mestece, v katerem se zgodba dogaja, živi in cvete. Ko pa dobi znanstveno analizo o toplicah, iz katere je razvidno, da so te toplice okužene, se iz resnicoljubnosti in človekoljubnosti odloči, da bo naredil nove toplice in se postavi proti družbi in proti absurdnim političnim igram, ki slonijo na denarju in na težnji po udobju. V svojih donkihotskih sanjah odločno in proti lastnim koristim in koristim svoje družine, nastopi s svojo politično mislijo proti someščanom in proti lastnemu bratu-županu. se izolira, zavrže ljudi, ki jih ne ceni in sistem, ki ga zaničuje. Njegov govor na javnem zborovanju je poln političnih tez o demokraciji, o svobodi, skozi katere se odražajo velike in mučne ibsenovske teme.
V	režiji Edma Fenoglia, kateri bi lahko očitali samo razvlečenost (brez škode bi bil koristen kakšen rez v besedilu), je Tino Buazzelli postavil zanimiv lik dr. Stockman-na, ki je polnokrvno zaživel zlasti v vehementnem nastopu nà javnem zborovanju. Ta del v drami je tudi režisersko posrečeno rešen s prenosom dogajanja v dvorano. Dobri tudi ostali nastopajoči. Izvirno in domiselno sceno ter kostume je zasnoval Sergio d’Osmo. Številno premiersko občinstvo je predstavo zelo dobro sprejelo.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 5. decembra STOJAN
Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 16.22 — Dolžina dneva 8.53 — Luna vzide ob 23.18 in zatone ob 11.37
Jutri, PETEK, 6. decembra MIKLAVŽ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,3 stopinje, najnižja 5,5, ob 19. uri 7,2 stopinje, zračni tlak 1024,2 mb. rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 95-odstotna ,nebo jasno z meglo, morje mimo, temperatura morja 11,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 3. decembra se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo*pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 72-ietnì‘'tìiuseppe Cu-caz, 58-letni Giovanni Voch, 50-let-na Angela Cortigiani por. Schillani, 71-letm Mario Pečar, 66-letni Remigio Grillini, 83-letna Emilia Zorzi vd. Ghebali, 78-letna Anna Mocenigo, 62-letni Alberto Coni in 67-letni Ven-ceslao Sugan.
iiiiiiiiiiiiiitiiiiminiHiiiiiiiimiiiimiiimuiiiiiimiiiiiiiiiimMJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiimiitiimiii
PREDSINOČNJIM OB ŠTEVILNI UDELEŽBI
V dijaškem domu «S. Kosove!» so proslavljali domski dan
Slavje je bilo priložnost za plodno srečanje vzgojiteljev in gojencev s starši in profesorji
V Slovenskem dijaškem domu «Srečko Kosovel» v Trstu so v torek praznovali domski dan, praznik domske skupnosti, ki sovpada s 3. decembrom — obletnico Prešernovega rojstva — in ki je postal že tradicija ter odlična priložnost za srečanje med vzgojnim osebjem in gojenci, njihovimi starši, ravnatelji in profesorji ter predstavniki naših družbenih in kulturnih organizacij. Predsinočnja slovesnost, ki se je začela s kulturno prireditvijo in zaključila v prijateljskem razpoloženju in družabnosti, je v veliki meri izpričala naraščanje pozornosti, ki jo širša javnost in predvsem šolski krogi posvečajo dijaškodom-skemu življenju. To je dokazala že sama udeležba, ki je bila v primerjavi s prejšnjimi leti, številnejša. Poleg staršev in številnih, predvsem mlajšim profesorjev in učiteljev, so bili prisotni štirje ravnatelji. Domski dan so s svojo prisotnostjo počastili tudi konzul SFRJ Tepavac, pedagoški svetovalec Sivec in deželni svetovalec Lovriha. Gostje so si med srečanjem izmenjali mnenja s predstavniki domskega vzojiteljskega sveta ter z gojenci samimi, obenem pa so se seznanili z domsko stvarnostjo. Celotna struktura dijaškega doma, ki je dotlej služila izključno domu zaprtega tipa, kot je v pozdravnem nagovoru dejal ravnatelj Edvin Švab, je bila namreč v obliki Slovenskega mladinskega centra dana v uporabo vsej slovenski mladini, tako da je slovenski dijaški dom danes del celotne dejavnosti Slovenskega mladinskega centra.
Domski dan, je med drugim dejal ravnatelj, ni namenjen dajanju o-bračuna in poročilom. Uvedli smo ga predvsem zato, da skupno z vami, dragi gostje, preverimo utrip in koristnost našega dela in ciljev, do katerih moramo imeti predvsem kot Slovenci in državljani jasno predstavo, ki je v trdni, ponosni in kulturni narodni zavesti ter v široki naprednosti.
O pomenu Domskega dneva je na začetku še obširneje spregovorila predsednica domske skupnosti go-
občine .da bo predsednik republike Leone prisostvoval svečani otvoritvi jencev Marta Bogateč. «Izredno pri-Rižame spomladi prihodnjega leta. I jetno nam je», je med drugim deja-
la, «da se profesorji in starši srečajo na takem večeru, ker bodo v bližnji prihodnosti pogosteje skupno delovali. Te pogostejše stike predvidevajo pooblaščene odredbe, kajti prvič bodo v naši državi vse tri komponente odgovorne za napredek šole».
Sledil je pester kulturni spored z nastopom mlajših in starejših gojencev, gostov iz Nove Gorice ter tržaške folklorne skupine «Stu ledi», ki je ob spremljavi tamburaškega ansambla iz Boljunca prikazala del svojega sobotnega in nedeljskega sporeda v Kulturnem domu.
Porušila se je streha
zapuščene hiše na Opčinah
Na Opčinah se je včeraj popoldan nenadoma porušila streha osamljene hiše v Proseški ulici 91. Hiša je že dalj časa zapuščena in v njej ne živi več nihče. Nedvomno jo je načelo slabo vreme, vlaga teh dni pa je občutno pripomogla do včerajšnjega vdora strehe.
Openski gasilci so seveda porušili najnevarnejše stene ter nekoliko o-čistili neposredno okolico.
V svojem stanovanju v Ul. Genova 14 si je v noči med torkom in sredo 80-letni Platone Cavalieri zasadil nož v srce. Truplo je v sredo dopoldan v sprejemnici odkrila čistilka Teresa Crevatin.
V kamnolomu v Borštu se je včeraj dopoldan laže ranil 29-letni mehanik Darij Bordon iz Kopra. Bordon se je namreč spotaknil, padel in z glavo udaril ob železni drog. Pri tem je zadobil rano na čelu in lažji u-darec v glavo. Ozdravel bo v 10 dneh.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Borzni trg 12: Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2: Costalunga, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16: Davanzo, Ul. Bernini 4: Al Castoro, Ul. Cavana 11: Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
KNJIGE, PLOŠČE, DARILNI PREDMETI
za vsak okus, starost in vsak Miklavžev i^p
tiiaiUa kttiigdknd
Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792
Gledališča
VERDI
Jutri, ob 20. uri zadnja ponovitev Verdijeve opere «I due Foscari» v premierski izvedbi POLITEAMA ROSSETTI Ob 20.30 dramska skupina Tina Buazzellija predstavlja «SOVRAŽNIK LJUDSTVA» Henrika Ibsena. Prevod Claudia Magrisa, režija Edma Fenoglia, scene in kostimi Sergia dOsma
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
France Bevk — Boris Grabnar
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
(Dramatizacija)
Scena	Edvard Zajec
Kostumi	Marija Vidau
Glasba	Ivan Mignozzi
Režija Mario Uršič
V soboto, 7. decembra ob 20.30
Slovensko prosvetno društvo Tabor - Opčine
vabi
v PROSVETNI DOM na
Miklavževo razstavo
knjig in gramofonskih plošč,
ki bo še danes, 5. t.m., od 16. do 19. ure. Za MIKLAVŽA je slovenska knjiga najlepši dar.
Mamice
razveselite vaše malčke!
Odbor
PD RDEČA ZVEZDA — SALEŽ
priredi jutri, 6. t.m., ob 19. uri v prostorih osnovnošolske telovadnice v Saležu
MIKLAVŽEVANJE i ZA OTROKE
Vabljeni otroci in starši!
Kulturni krožek Devin - štivan
priredi vsakoletno tradicionalno MIKLAVŽEVANJE v soboto, 7. decembra, ob 16. uri v društvenih prostorih v Devinu. Miklavž vabi starše, naj se javijo jutri ob 18. uri.
PD SLAVKO ŠKAMPERLE
priredi danes, 5. decembra ob 16. uri
MIKLAVŽEVANJE
ZA OTROKE
Sprejemanje daril 1 uro pred pričetkom.
Vabljeni otroci in starši!
Po komaj zaključeni beneški razstavi se BORIS ZUUAN ponovno predstavlja v Trstu z osebno razstavo v Tržaški knjigami. Vabimo vas, da si razstavo ogledate do konca decembra.
Prosveta
Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju vabi na Miklavževo razstava knjig. Razstava z bogato izbiro knjig za male in velike ter lepih gramofonskih plošč bo odprta še jutri od 17. do 19. ure.
Prosvetno društvo «Kraški dom»
s sodelovanjem osnovne šole priredi danes, 5. t.m., ob 15.30 v stari šoli na Colu miklavževanje. Vabljeni. Istočasno obvešča, da je odprta razstava in prodaja knjig vsak dan od 19. do 21. do vključno 5. t.m.
Kino
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODEL) VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
IRSI Viale XX
TEL. 796-301 Settembre št. 16/Ul
La Cappella Underground 19.00—21-30 «Respiro libero di Marta Meszaros», igrata Ersebet Kutvogyi in Gabor Nagy, madžarski film.	,	..
Ariston 16.00—22.00 «E comincio u viaggio nella vertigine», barvni film, G. Moschin in Ingrid Tuling.
Nazionale 16.00 «Il giudice e la minorenne», barvni film, igrata C. Abram in S. Scott, prepovedan mladim pod 18. letom.
Excelsìor 15.30 «La poliziotta». Barvni film, v katerem igrajo Mariangela Melato. Orazio Orlando. Renato Pozzetto. Mario Carotenuto.
Grattacielo 16.00 «Incontro d’amore»-Barvni film, v katerem igrata L. Antonelli in U. Orsini. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 17.45 «Il segno del potere». Barvni film, v katerem igra glavno vlogo Roger Moore.
Eden 15.30 «Fatti di gente perbene». Barvni film. Igrata Giancarlo Giannini in Catherine Deneuve
Ritz 15.30 «Un uomo, una città», barvni film, igra E. M. Salerno, Pre" povedan mladini pod 18. letom-
Aurora 16.30 «Chi te l’ha fatto fare»-Barvni film, v katerem igra Bar-bra Streisand.
Capito! 16.30 «La signora gioca bene a scopa?» Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Ha muso duro», barvni film, igra Charles Bronson.
Impero 16.30 «La monaca di Monza», barvni film, prepovedan mladini pon 18. letom.
Filodrammatico 16.00 «Furia infernale». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Jonny svelto», barvni film.
Ideale 16.00 «Seminò la morte • • • Lo chiamarono il Castigo di Dio» Brad Harris, Jose Torres.
Vittorio Veneto 17.00 «Wang Yu Teng la morte vestita di bianco», barvM film, prepovedan mladini pod 1 • letom.
Abbazia 16.00 «Mani che stritolano», barvni film, igra Chang Yi.
Astra 16.00—22.00 «Monterey Pop»- .
Mignon 16.00—22.00 «Godzille furia ni mostri», barvni film.
Radio 16.00 «Beati i ricchi», barvni film, igrajo L. Toffolo, P. Villag gio in S. Koscina.
Volta - Milje: 17.00 «Il mio nome è Mollery, M. come morte», barvni film, igra R. Wood.
Razna obvestila
šahovski odsek Kulturnega krožka Devin - štivan vabi vse ljubitelje šaha k četrtkovim večerom v klubskib prostorih v Devinu.
Prihodnji diskusijski večer v Dl. Donizetti 3/1 bo danes. 5. decembra. na temo «Ima vsak narod Pra' vico do lastne države?» Začetek °b 20.15. Zaželeni so kratki uvodni referati.
SPDT vabi na lil. planinski večer jutri, 6, decembra, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na predavanje o Ženski ekspediciji na Benaver (Perzija). Predavala bo znana alP1" nistka in zdravnica dr. MAJDA MA" ZOVEC s prikazom številnih dia' pozitivov.
Prosimo svoje člane, naj prinesejo s seboj izkaznico za poravnavo članarine.
Kulturno združenje Most prireja v mali dvorani Kulturnega doma ciklus predavanj ob 70-letnici Edvarda Kocbeka pod skupnim naslovom: «M»)® osebno srečanje z Edvardom Kocbekom». Prvo predavanje bo imel Maf-jan Rožanc jutri 6. decembra. °b
20.30.	Prisrčno vabljeni!
PD Kraški dom priredi v dvorani občinske kopalnice v Repnu tradicionalno Miklavževo razstavo knjig. Razstava bo odprta še danes od do 21. ure.
PD Vesna iz Križa v sodelovanju z odborom Ljudskega doma in sekej' jama KPI in ANPI iz Križa priredi v nedeljo, 8. decembra, v Ljudskem domu v Križu ob 17. uri proslavo 25-LETN1CE moškega pevskega zbora Vesna pod vodstvom F. žerjava. Sodelujejo moški pevski zbor y MIRK s Proseka, I. GRUDEN « Nabrežine, F. ZGONIK iz Branika ter mešana pevska zbora PRIMOREC iz Trebč in RDEČA ZVEZDA iz Saleža.
Mali oglasi
TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; M 71. 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spr der 69; 124 coupé 68, 69; 124 breg; 850 special 68, 70; 500 L 88; 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 130« 66 tn drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 111 Ul. Cologna 7 — Autosalone Trieste.
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 90. letu starosti zapustil naš dragi oče in nono
MIHAEL KURET
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 5. decembra, ob 15. uri iz hiše žalosti v Ricmanjih štev. 20.
žalujoči: sinovi, hčeri, snaha, zet, vnuki in drugo sorodstvo
Ricmanje, 5. decembra 1974
primorski dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
S PONEDELJKOVE SEJE DEVINSKO-NABREFNSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Odločno nasprotovanje vsakršni možnosti da bi kamnolomi pripadli istemu podjetju
Pripraviti je treba nov občinski pravilnik o kamnolomih
Vmedelj«* se je zopet sestal de-1 odločno nasprotovanje možnosti, da bi i izraža solidarnost mestu Savoni, ki «nsko-nabrežinski občinski svet. Na | prišli vsi kamnolomi v upravo ene- ga je v zadnjem času fašistično na-
zahtevo, naj bi oddali kamnolom Montecatini na dražbo.
Razpravo je prekinil župan dr. Le-giša, ki je naglasil, da gre vsekakor za kratkoročne rešitve. Treba (e izdelati pravilnik in določati splošne smernice, dotlej pa je treba poseči po začasnih pogodbah, ki edine lahko zagotovijo občinski upravi višji dohodek. Vsekakor je pristal na predlog, da bi o vprašanju razpravljali na prihodnji seji. pred tem pa se bodo o vprašanju pogovarjali načelniki posameznih svetovalskih skupin.
Ob začetku seje je občinski svet osvojil resolucijo svetovalske skupine KPI, ki je predlagala, naj bi občina pripravila vrsto sestankov, na katerih bi prebivalcem obrazložila nova določila pooblaščenih odredb o šolstvu in izglasoval resolucijo, v kateri'
j.	---- ”~~****-“i	* 'd i	z o za vox	v upi a v
evnem redu je bila razprava	o	ga	podjetja,	ker	bi	tako	nastal	mono-
mnolomu, ki ga je do lanskega	le-	pol,	in	Colja,	ki	je ponovno	poudaril
t® upravljala družba Montedison,	ki
P® je prenehala z obratovanjem	in
Prodala vse svoje premičnine in nepremičnine podjetju Gorlato, ki se-u®J izkorišča kamnolom, brez pogodb 2 občinsko upravo.
Na ponedeljkovi seji je podal obšir-
Poročilo o tem vprašanju odbornik Zandomeni, ki je najprej obrazložil kakšno je stanje v kamnolomih. Dejal Je. da bodo do leta 1976 zapadle sko-raj vse pogodbe in da bo torej treba izdelati nov pravilnik kamnolomov, ki ga že dalj časa pripravlja pristoj-u® občinska komisija. Dejal je. da so zapadle že tri pogodbe in predlagal. u®J bi jih obnovili do konca leta 1975, seveda z drugačno najemnino;
Podjetje SMAT je pripravljeno plačevati 1.200.000 lir namesto dosedanjih 200.000, podjetje Cava Romana Pa 3 milijone namesto dosedanjih 1.200.000 lir. Vsekakor je treba o tem
razpravljati, ker ni bila sklenjena ®e nobena pogodba. Kar se pa tiče kamnoloma Montecatini, je predlagal, n^J bi ga dali v najem podjetju Gorlato do konca prihodnjega leta za >)®jemnino 4 milijone lir letno (podjetje Montecatini je plačalo 400.000 Ur).
V diskusijo je najprej posegel svetovalec Caldi (PSI), ki je poudaril, d® je pred časom on predsedoval občinski komisiji, ki je obravnavala to vprašanje in tedaj je komisija soglasno sklenila, nai da občina kamnolom na dražbo in ga odda v najem najboljšemu ponudniku, ki bi obenem zagotovil, da sprejme v službo vse delavce podjetja Montecatini. Caldi J® zato izrazi) nezadovoljstvo nad o-dločitvijo občinskega odbora in poudaril. da je v tistem kamnolomu ka-nien najlepši in najboljši ter nagla-sil svoje nasprotovanje taki enostran-®ki odločitvi. Svetovalec Parentin 1KD) je izrazil zadovoljstvo, da so
silje zelo prizadelo.
V nedeljo proslava 30. obletnice ustanovitve «tržaške brigade»
V nedeljo, 8. t.m., bo ob 10. uri v Avditoriju, Ul. Tor Bandena 4, slovesna proslava 30. obletnice u-stanovitve XIV. tržaške udarne brigade (Garibaldi d’assalto Trieste). Ob 9. uri se bodo udeleženci zbrali na Trgu sv. Justa, četrt ure kasneje bodo položili venec na obeležje padlim v odporniškem gibanju v Spominskem parku, ob 10. uri pa bo proslava, na kateri bo govoril član vsedržavnega vodstva ANPI prof. odv. Ettore Gallo.
MO VČERAJŠNJO TRIURNO STAVKO
Delavci podjetja Adani pričakujejo da bo javna pomoč odstranila krizo
Lastnik podgorske tekstilne tovarne sporočil svojo namero, da vpiše v dopolnilno blagajno 200 delavcev ■ Bodo to odločitev sprejeli že prihodnji ponedeljek?
5. decembra 1974
iiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiliiiriliiuiiiiilliiiiiiliilllliiiiiirmiiiiiiiiiiii
S TORKOVE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Krajevnim upravam priznati večjo stopnjo avtonomije
Deželi več pristojnosti za reševanje vprašanj slovenske narodnostne skupnosti
Deželni svet je na torkovi seji obravnaval položaj krajevnih u-prav v luči pobude, ki jo je pred časom sprejel koordinacijski odbor
krajevne ustanove Ribezzi v daljšem poročilu orisal pobudo koordinacijskega odbora in v tej zvezi poudaril, da se krajevne ustanove
ru iiiiiu m ijvuucu n uà oc i	i i *	m	*	i
strinja s predlogom odbornika Zan nJene P^de m predloge ter nala-domeniia o kamnolomu Montedison. ! ga deželnemu ooboru nalogo, da
med italijanskimi deželami, pokra-	j	ne borijo za to, da bi prejele od
jinami in občinami in predlogov	j	osrednjih organov večja finančna
odseka ANCI (Vsedržavnega zdru-	|	nakazila za izvajanje svojih zako-
ženja italijanskih občin). Ob koncu	]	nitih nalog na gospodarskem, dru-
seje je skupščina sprejela resoluci-	•	žbenem in drugih toriščih. — če-
io — za katero so glasovale vse	i	prav je jasno, da brez finančnega
neTateri	zakupnikr^rpristaT	Z	!	Polit!ine skuPine razen MSI ~ ki	!	^ ^ vsaka dejavnost nemo-
višjo	najemnino	m	poudaril,	da	se	;	sprejema smernice m namene orne-	goča-temveč predvsem za dosego
■	1-----—u"')" — —ncio- tolikšne stopnje avtonomije, da bodo
lahko izvajale svoje naloge brez neštetih zaviralnih dejavnikov, ki so značilni za sedanje poslovanje krajevnih uprav. V razpravo so posegli svetovalci Štoka (SS), Puppini (MF), Zanfagnini (PSI), Lonza (PSDI), Colli (KPI) in Varisco (KD). Svetovalca Štoka in Colli sta se v svojih posegih dotaknila tudi vprašanja Slovencev v Furla-niji-Julijski krajini in naglasila nujnost, da bi dtžava priznala deželni upravi večjo avtonomijo tudi kar zadeva reševanje,, vprašanj slovenske narodnostne, skupnosti
Posl. škerk je orisal vprašanje ka Polomov in poudaril potrebo, da komisija čimprej izdela novi pravilnik. Dejal je. da sedanje stanje ni tako kritično, kot je bilo v prvih povojnih letih, ko je bila občinska uprava prisiljena pristati na nizke najemnine, ker je bilo v občini približno 500 brezposelnih. Glede kamnoloma Montedison je predlagal, naj bi počakali do odobritve novega pravilni-
nastopi na vseh ravneh in še zlasti pri osrednji vladi za dosego nakazanih rešitev in da se pridruži vsaki nadaljnji pobudi koordinacijskega odbora in združenja italijanskih občin. Resolucijo so podpisali svetovalci Rigutto (KD), Pittoni (PSI), Lonza (PSDI), Colli (KPI). Puppi-nijeva (MF), Štoka (SS). Bertoli (neodv.) in Trauner (PLI). Misovci so predložili lastno resolucijo, ki
k® in ga uvedli že ob pogodbi s pa so jo druge skupine soglasno Podjetjem Gorlato. V diskusijo sta zavrnile.
Posegla še Markovič, ki je izrazil I V začetku seje je odbornik za
odprto pismo našim klientom
V tem težkem trenutku moramo vsi stisniti zobe in skušati zavreti val pesimizma in zaskrbljenosti, ki nas preveva zaradi nestalnosti cen, ki težijo k naraščanju.
Proti povišanjem se bomo mi borili z nadvse pozitivno pobudo. V nasprotju s prakso, ki predvideva znižanje cen in popuste ob koncu sezone, smo mi že začeli z našo o-fenzivo proti draginji. Svoje kolekcije, ki so kompletne v vseh oddelkih, dajemo na prodaj po zares ugodnih pogojih in to sredi sezone, v času Miklavževega obdarovanja in v vse bolj pomembnem času božičnih daril.
NAŠE PONUDBE ZA NAKUP V GOTOVINI:
Plašči, obleke, jopice, jopiči, vo nene moške, ženske in otroške hlače Imitacija krzna, kostimi, krila Oblačila za smučanje Smučke, vezi, smučarski čevlji ter čevlji za po smučanju Izdelki za novorojenčke in nosečnice Dragocena in navadna krzna
+
Drugi izdelki, ki niso navedeni Konfekcija Marzotto za moške
popust 20% popust 20% popust 20%
popust 15% popust 20% popust 10% blagovni bon 5% popust 10% popust 10%
POSEBNE PONUDBE ZAKLJUČNIH SERIJ
Moški, ženski in otroški izdelki Pletenine, srajce Športni izdelki Smučarski izdelki Smučarski čevlji in čevlji za po smučanju
N.B. V omenjenih popustih so všteti vsi drug! popusti
popust 50% popust 50% popust 50% popust 30%, 40%, 50%
popust 30%
PREPRIČANI SMO, DA BODO NAŠI ODJEMALCI CENILI TO NASE PRIZADEVANJE IN NAM BODO KOT VEDNO 0STAU ZVESTI V PREPRIČANJU, DA SMO RESNO POOJETJt IN OA SO ZNIŽANJA ZARES STVARNA
conFEZioni /.
CtllHct
UL CARDUCCI 10
UL 0RIANI 3
godi določilom kona.
vsedržavnega za-
9 Pokrajinska uprava v Gorici je dovolila lov na ribe v zalivu Panzane od 1. decembra 1974 do 31. januarja 1975. Ribiči bodo morali dovoljevati prost prehod ladjam, ki vozijo v žitni silos De Francese!.
Med včerajšnjo dopoldansko stavko so delavci in uslužbenci podjetja Adani iz Gorice v sprevodu šli po glavnih ulicah ter opozorili prebivalstvo na hudo krizo, ki je nastala v tem razmeroma mladem in v začetku obetavnem kovinarskem obratu in zaradi katere je sedaj ves kolektiv v gmotnih težavah, saj je gospodar sklenil podjetje zapreti.
Na čelu sprevoda so delavci nosili transparent z napisom «Tovarniški svet ADANI». Ta svet namreč predstavlja delavce v podjet Vodstvo sindikata občinskih ju in do neke mere tudi njihovo službencev CGIL je na sestanku oblast, saj so prav na predlog to 1 preučilo položaj, do katerega je varniškega sveta ter v soglasju s I prišlo v vsedržavnem merilu. Sin-sindifcalnimi organizacijami konec ! dikalist Colleoni je poročal, da ni
Sindikalne vesti
prejšnjega tedna delavci obrat zasedli in s tem preprečili, da bi ga lastnik dejansko zaprl, kakor je to tudi hotel storiti.
V sprevodu so nosili tudi druge napise, transparente in risbe, ki ponazarjajo sedanji gospodarski trenutek v Italiji, za katerega je značilna težnja gospodarjev, da bi zaprli clorate, odnesli denar v tujino, delavce pa pognali na cesto.
Kot je sedaj v Gorici že splošno udomačena praksa, so delavci tudi včeraj nosili v sprevodu slovenski napis. S tem sindikalno ribanje dosledno spoštuje, v okviru svoje dejavnosti, pravico do javne uporabe slovenščine, a hkrati je bila s tem napisom pr' azana skrb za specifične potrebe slovenskih delavcev, ki so v precej velikem številu zaposleni tudi v tem kovinarskem obratu.
Kakor smo poročali ob izbruhu krize v Adani, je to stanje med drugim povzročilo zavlačevanje z izplačilom finančne podpore s strani krožnega sklada. Adani je že pred enim letom in pol vložilo prošnjo za izstavitev posojila iz krožnega sklada v višini ene milijarde in pol, vendar nanjo ni dobil nobenega odgovora. Vse se nam vidi, da se bo vodilno telo krožnega sklada sestalo v torek, 10. decembra in razpravljalo o Adanijevi zahtevi. Delavci tega podjetja kot prvi, z njimi pa vse goriško prebivalstvo, pričakujejo, da bodo sredstva iz krožnega sklada sanirala položaj v podjetju in da tistih 160 zaposlenih ne bo več na prepihu kot so sedaj.
Med včerajšnjo stavko, ki je v industrijskih obratih popolnoma uspela, nekoliko manj pa v trgovinskem in javnem sektorju, so trgovci spustili navojnice povsod tam, kjer se je sprevod pomikal.
Primer podjetja Adani, žal, v naših krajih ni edini. Prav v teh dneh govorijo,' da bo tudi podgorska tekstilna tovarna (Bustese) vpisala en del svojega zaposlenega osebja v dopolnilno blagajno. Za enkrat grozi začasni odpust okoli 200 od 2.300 delavcev. Prav včeraj so se na zvezi industrijcev sestali predstavniki sindikata tekstilnih delavcev ter lastnika, kjer je v informativnem pogovoru delodajalec sporočil to svojo hudo namero. Vse kaže, da bodo s tem v zvezi dokončno sklepali na sestanku, ki bo v ponedeljek v Milanu, tako da obstaja zelo resna nevarnost, da se | bo val suspenzij, ki je zajel ko-i vinarske in papirničarske obrate,
'• zaradi pomanjkanja naročil razširil I tudi na tekstilne.
I	-------
Kako odpraviti primanjkljaj splošne bolnišnice
Predsednik upravnega sveta splošne bolnišnice v Gorici dr. Peter i Sanzin ter ostali člani so poslali ministru za zdravstvo, predsedniku deželnega odbora, deželnemu odborniku za zdravstvo ter načelnikom političnih skupin v deželnem svetu besedilo resolucije, ki jo je sprejel na svoji seji 26. novembra. V tej resoluciji se svet seznanja s stališčem deželnega odbornika za zdravstvo glede izvajanja zakona 386 ter zahteva od vlade, da takoj izvrši svoje obveznosti, ki jih predvideva ta zakon glede kreditov bolnišnicam. Obenem poziva vlado, naj deželam izplača zneske, ki so se nabrali v vsedržavnem skladu, da bi s 1. januarjem 1975 v celoti krili stroške za poslovanje bolnišnic, ne da bi kaj bremenili deželne u-prave. Ob koncu upravni svet poziva deželno upravo, da se prila-
osrednje vodstvo ANCI sprejelo deželne pogodbe, ki so jo sindikati sklenili s krajevnimi upravami v naši deželi. Sindikat bo izvedel mobilizacijo vseh uslužbencev krajev-
nih uprav v naši deželi v znak protesta proti tej odločitvi zveze oočin v Rimu.
Danes miklavževanje v prosvetni dvorani
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredi miklavževanje, ki bo danes ob 16. uri v prosvetni dvorani v Gorici. Naši najmlajši so za to priložnost pripravili igrico ter bodo recitirali nekaj pesmi. Ob zaključku bodo obdarili navzoče otroke.
Miklavževanje priredijo tudi v Sovodnjah in Dolu. Prvo bo danes zvečer ob 19. uri v Kulturnem domu. V Dolu bo otroška prireditev, ki jo prireja prosvetno društvo «Kras» jutri ob 19. uri v Mikolih.
PREDLOG ŠOLSKEGA ODBORA
Za enoten nastop staršev na volitvah za šolske svete
Zahteva po samostojnem okrožju za slovenske šole
Dne 2. decembra 1974 se je sestal šolski odbor — sestavljajo ga predstavniki slovenskih političnih in kulturnih organizacij ter šolskega sindikata — in pretresal o pooblaščenih odredbah (zakon št. 477, 3. julija 1973), zlasti v odnosu do naše manjšinske šole.
Navzoči so bili mnenja, da pooblaščene odredbe niso take, da bi ščitile naše šolstvo; saj so jih parlamentarci in vlada sestavili, ne da bi vprašali za svet političnih in kulturnih predstavnikov naše manjšine. Zlasti je negativna okolnost, da bo v okrajnem šolskem svetu imela slovenska manjšina le predstavnike učnega osebja in staršev, in sicer v razmerju 1/4 oziroma 1/5 (čl. 34), nobenega zastopstva pa med voditelji šolskih zavodov, med sindikalisti, med predstavniki kulturnih organizacij in med občinskimi predstavniki. Zatorej je šolski odbor sklenil, da se bo pritožil pri pristojnih oblasteh in zahteval — tudi na podlagi čl. 10 omenjenega zakona — avtonomen slovenski okraj-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMniiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHumiuDiiiiiiiiiiiiu
POSLEDICA VSAKOVRSTNIH PODRAŽITEV
V zadnjih mesecih se je na Goriškem prodaja novih avtomobilov zmanjšala
Kar za tretjino manj novih vozil ■ Več gredo v prodigo rabljeni avtomobili
ni šolski svet za Goriško ali pa v povezavi s prav tako avtonomnim svetom na Tržaškem. V takem primeru bi slovenski okrajni šolski svet postal deželni in se zavzemal za potrebe, slovenskega šolstva na deželni ravni.
Glede bodočih izvolitev nekaterih organov, ki jih predvidevajo pooblaščene odredbe, se bo šolski odbor zavzel za enoten nastop, t.j., da ne bi bili seznami kandidatov politično, ideološko, socialno ali kakor koli obarvani, zlasti pa, da bodo kan-didatje osebe, ki žanjejo zaupanje in so voljne aktivnega sodelovanja v prid naše šole. V bližnji prihodnosti bodo volitve za naslednje organe: razredni dijaški zbor, razredni zbor staršev, razredni ali med-razredni svet, zavodni svet, okrožni svet (za osnovne šole).
V Šempetru v soboto koncert dveh zborov
V kinodvorani v Šempetru bo v soboto, 7. decembra, ob 20 uri skupni koncert Komornega zbora iz Nove Gorice in zbora občinskih uslužbencev iz Gorice.
Gospodarska kriza je potrkala tudi na vrata prodajalcev avtomobilov. Zato so tudi tovarne avtomobilov morale skrčiti proizvodnjo. Padec prodaje novih avtomobilov smo opazili v tem letu tudi na Goriškem in to zlasti od julija naprej. Prodaja novih avtomobilov se je skrčila kar za eno tretjino. Nekam bolje gre s trgovino rabljenih avtomobilov, vendarle tudi tu ni vse rožnato. Zato pa imajo več dela mehaniki in avtoličarji, saj so ljudje prišli do spoznanja, da se izplača obdržati več časa svoj avtomobil in ga zato bolje vzdrževati kot nekoč.
Za padec prodaje krivijo seveda splošno krizo, vendarle pa je treba tudi upoštevati višje cene vozil. še pred nekaj leti je navadni fiat 500 stal komaj pol milijona lir, danes pa njegova cena presega milijon lir. Tudi bencin ima svoje prste vmes. Pri nas sicer tega vprašanja ne čutimo kot v ostalih krajih države, ker imamo na razpolago bencin proste cone, ki stane 150 lir in jugoslovanski bencin, ki velja manj kot 200 lir.
Do lanskega leta so v goriškem avtoklubu izdajali mesečno nad 500, včasih tudi 600, evidenčnih tablic. Šlo je v glavnem za registracijo novih avtomobilov, precej pa je bilo tudi takih, ki so že imeli evidenčne tablice v drugih italijanskih pokrajinah. Sedaj pa se je nevzdržno višanje nekoliko zaustavilo in trgovci z avtomobili se boje, da se bo prodaja še znižala.
V prvem letošnjem polletju so prebivalci goriške pokrajine kupili 1.906 novih avtomobilov. V istem razdobju lani pa so jih kupili 2.170. Znižanje je bilo torej v prvih letošnjih šestih mesecih minimalno. Huje je bilo v naslednjih letošnjih mesecih. V juliju so letos kupili 329 vozil, lani pa 435; v avgustu letos 305, lani pa 440; v septembru letos 150, lani 265; v letošnjem oktobru pa 285. v lanskem kar 451. Kot vidimo je padec prodaje precejšen. V zgoraj omenjenih štirih mesecih je prodaja novih vozil padla od lanskih 1.590 na letošnjih 1.060.
minske muzejske zbirke, celo letošnjo pomlad in poletje pa je bila odprta na kromberškem gradu, kjer je pritegnila veliko zanimanje obiskovalcev. Na otvoritvi razstave v Ljubljani je direktor Slovenskega etnografskega muzeja dr. Boris Kuhar poudaril pomen sodelovanja dveh muzejev, kustos Naško Križnar pa je tudi spregovoril o delu celotne ekipe in prisotnim predvajal kratek film o planini na Mangrtu, ki je ena od treh še delujočih ovčjih planin na tem področju.
Absolventka šempetrskega oddelka ljubljanske pedagoške akademije Sonja Lipušček je v prvi letošnji številki (1/1974-75) revije Jezik in slovstvo objavila krajši povzetek svoje seminarske naloge, ki ima naslov Osemdeset let po Gabrščko-vih narodnih pripovedkah v soških planinah (1894-1974). Razprava je ženo zanimiva in prinaša tudi nekaj odlomkov v prozi in pesmi.
Pesnik in planinec Ludvik Zorzut je za novembrsko številko Planinskega vestnika prispeval svojevrst-
Kulturne novice iz Nove Gorice
Pred kratkim so v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani odprli razstavo «Ovčje planine v porečju zgornje Soče ’73», ki jo je pripravil Goriški muzej. Na otvoritvi so bili prisotni nekateri slovenski etnografi, predstatmiki SAZU in Etnografskega inštituta Razstava, ki je sad terenskega dela etnografske ekipe pod vodstvom kustosa etnologa Naška Križnarja, je bila, kot znano, prvič postavljena novembra lani v prostorih tol-
KLUB «SIMON GREGORČIČ V GORICI
vabi drevi, ob 20.30, na otvoritev dokumentarne razstave o temi
«2G0-LETNICA ŠOLSKE
NAREDBE
NA SLOVENSKEM
Ob tej priliki bo predaval Gvido Stres iz Ljubljane. Razstava je prirejena v sodelovanju s Šolskim muzejem iz Ljubljane.
VABUENI!
Jutri, 6. t.m., ob 19. uri bo v župnijsko dvorano v Doberdobu prišel Miklavž. Otroci ga bodo počastili z igrico
Maja in Murni pričakujeta Miklavža
Na to prireditev so vabljeni vsi otroci in njihovi starši.
no razgiban zgodovinsko bibliografski spis, ki prijetno zaključuje jubilejno leto (200-letnica rojstva) Valentina Staniča. Spis obsega sedem strani, ilustrirajo pa ga tudi tri slike. Zorzut je dal naslov svojemu spominskemu članku Valentina Staniča iščemo; pisec ga predvsem išče po Gorici in bralcu predstavlja Staničevo Gorico spred 130 ali še več let. Na koncu je objavljena tudi Zorzutova prigodnica «Bodrežanom, Staniča Balanta — pozdrav sovaščanom», ki je bila prebrana na proslavi Staničeve dvestoletnice v Bodrežu 12. maja 1974.
T. P.
V soboto dijaški ples
Dijaki slovenskih višjih šol bodo tudi letos priredili svoj tradicionalni ples, ki bo v soboto, 7. decembra v prosvetni dvorani v Gorici. Na zabavi, ki se bo pričela ob 20.30, bo nastopil, sovodenjski ansambel «The Loyers», ki je letos poleti žel veliko uspeha na raznih prireditvah na Goriškem in Tržaškem.
Dijaki obveščajo, da za sobotni ples prodajajo vabila na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ulica Malta 2, ter pri Loredani Berlot (Dol), Loreti Mikluš (Oslavje), Al-du Jarcu (Doberdob) in Žarku Grilju (Vrh).
Zanimiv filmski večer na Oslavju
V zgornjih prostorih gostilne «Pri Tildi» na Oslavju je bil v torek zanimiv filmski večer, na katerem je Miladin Čeme prikazal film o svojem potovanju v dežele Severne Amerike. Večer je pripravilo prosvetno društvo «Naš prapor» iz Revme, štmavra in z Oslavja.
Polna dvorana domačinov, predvsem pa mladih, je dokaz, da vlada v teh krajih precejšnje zanimanje za take pobude. Torkov večer pa je bil poleg tega zelo zanimiv, ker je avtor film sam uglasbil ter ga od časa do časa tudi komentiral.
Dogodki na platnu so nas najprej popeljali v oddaljeno Kalifornijo, skozi Grand Kangon pa smo prišli v velika mesta ob obali A-tlantskega oceana. Po ogledu številnih zanimivosti New Yorka in Washingtona smo dospeli do nya-gorskih slapov ter do meje s Kanado.
Ob zaključku večera so številni prisotni povabili Černeta, da jih spet obišče ter jim pokaže druge filme, ki jih je sam posnel na svojih potovanjih v raznih deželah sveta.
MLADINSKI KROŽEK GORICA
priredi v ponedeljek. 9. decembra, ob 20.30 v sejni dvorani SKGZ v Ulici Malta 2 koncert
DUA PAHOR-SLAMA
Miloš Pahor bo nastopil s kljunasto in prečno flavto, Dina Slama na čembalo.
Vabljeni!
Več prometnih
nesreč na Goriškem
Hujša nesreča se je pripetila včeraj popoldne v Ločniku in sicer na Ul. Udine. Zaradi trčenja med avtomobilom in kombijem so sprejeli v bolnišnico tri osebe. Gre za 41-letnega delavca Amelia Ozzana iz i Percotta pri Vidnu, katerega so v bolnišnici pridržali za 20 dni zaradi ; zloma leve ključnice, ter za 18-letnega Klavdija Omenetta iz Vidna (zdravil se bo 10 dni zaradi poškodbe na nogi). Oba sta se vozila v kombiju, ki je bočno trčil v avtomobil, v katerem se je vozila 23-letna učiteljica Claretta Boemo iz Ločnika, Ulica Udine 113. Slednjo so v bolnišnici zaradi laž-I jega možganskega pretresa pridržali za sedem dn' na zdravljenju.
Na Travniku je v včerajšnjih popoldanskih urah avtomobilist povozil 14-letno dijakinjo Vando Čeme z Vogrskega v Jugoslaviji. Mladenki so v bolnišnici ugotovili mož ganski pretres.
V Ulici Rabata se je s kolesom ponesrečil 70-letni upokojenec Luigi Lenisa iz Ločnika, katerega so v bolnišnici pridržali za 60 dni na zdravljenju zaradi zloma leve noge.
Na cesti, ki iz Dola pelje proti Jamljam (pri odseku, kjer cesta pelje k Doberdobskemu jezeru), se je včeraj zjutraj ponesrečil 44-letni Giorgio Santi iz Gorice, Ul. Volta 19. Verjetno zaradi mokre in na nekaterih krajih poledenele ceste, je mož izgubil nadzorstvo nad vozilom in zavozil v 50 m globok prepad, kjer je obležal nezavesten.
| V tržiški bolnišnici, kamor so ga i odpeljali z rešilcem Rdečega križa, j so mu ugotovili možganski pretres,
I verjeten zlom reber in poškodbe na nogah. Ozdravel bo v dveh me-! secih. Pri nesreči se je avtomobil I bmw 3000 GO 85812, docela razbil;
J škode je 12 milijonov lir.
Zadnja nesreča se je pripetila na mostu 9. avgusta. Ranila se je 34-letna delavka Diana Nanut iz Kraške ulice v štandrežu, ki se je s kolesom zaletela v avtobus. V bolnišnici so jo pridržali s prpgnozo okrevanja v 20 dneh.
Šolske vesti
Ravnateljstvo gimnazije-liceja «Primož Trubar» v Gorici sporoča, da bo v četrtek, 12. decembra, ob 18. uri v risalnici učiteljišča, Ulica Croce 3, roditeljski sestanek. Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo.
Ravnateljstvo učiteljišča «Simon Gregorčič» v Gorici sporoča, da bo v sredo, 11. decembra, roditeljski sestanek. Ta bo v risalnici šole v Ulici Croce 3 s pričetkom ob 18. uri. Starši dijakov učiteljišča in tečaja za otroške vrtnarice ali njihovi namestniki so vabljeni, da se udeležijo roditeljskega sestanka.
Ravnateljstvo slovenske trgovske šole obvešča, da bo v ponedeljek, 9. decembra, ob 18. uri v prostorih šole roditeljski sestanek. Starši trgovske šole so vabljeni, da se sestanka udeležijo.
Ravnateljstvo nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Gorici, Ulica Ran-daccio 10, obvešča, da bo roditeljski sestanek v torek, 10. decembra, ob 18. uri. Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo.
Prosveta
Prosvetno društvo «Oton Župančič» v štandrežu vabi drevi ob 20. uri na predvajanje kratkometražnih filmov goriškega amaterja Zdenka Vogriča. Gost bo prikazal razne filme, ki jih je posnel na raznih potovanjih ter druge, ki prikazujejo razne manifestacije na Goriškem.
Delavci in uslužbenci podjetja Adani so med včerajšnjo triurno stavko, ki so jo okli aie sindikalne organizacije, da bi okrepile pogodbeno moč na pogovorih z vlado, nosili po mestnih ulicah številne transparente,
ki so prebivalstvo seznanjali z njihovimi težavami
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Christian Viola, Giorgio Cavalli.
SMRTI: 92-letna upokojenka Oršo-la Oblaščak vd. Furlani, 68-letna Albina Brandoiin por. Quargnal.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdi jev korzo, tel. 28-79.
Gorica
VERDI 16.30—22.00 «Le farò da padre». L. Proietti, T. Savay. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 16.45—22.00 «Romanzo popolare». Ugo Tognazzi in Omelia Muti.. Ranni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Il giardino dei Pinzi Contini». L. Capo-licchio, D. Sanda. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «Il potere di Satana». O. Welles. P. Franklin. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CENTRALE 17.15—21.30 «Il burattino di nome Pinocchio». Barvna risanka.
Tržič
AZZURRO 17.30—22.00 «L’uomo della Mancha». Bareni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Il grande Gatsby». Bareni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Slam! colpo forte». Bareni film.
Vovti dorica
SOČA «Peter in Tilka», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Policaj», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Na severu Aljaske», ameriški barvni film ob 20.00.
PRVAČINA «Ugrabitev na sodišču», francoski barvni film ob 20.00.
RENČE «Lepi spomini», španski barv-vni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, Ul. 1. maja, tel. 73-328.
PRIMORSKI DNEVNIK
4'
5. decembra 1974
Škofjeločani na Goriškem
Kot smo že poročali, so v soboto prišli na Goriško na obisk gostje iz Slovenije in sicer iz Škofje Loke. Predstavniki škofjeloške občine in škofjeloške prosvete so najprej obiskali sedeže goriške Slovenske prosvetne zveze, nato občini v Doberdobu in Sovodnjah, zvečer pa bili navzoči in so tudi sodelovali na italijansko - slovenski glasbeni prireditvi v Ronkah. Na gornji sliki vidimo srečanje na občini v Doberdobu, na spodnji pa je srečanje v Sovodnjah
Na koncertu slovenske in italijanske pesmi v Ronkah sta nastopila doberdobski pevski zbor (gornja slika) in ansambel «Lojze Hlede» iz Števerjana
Hliiiiiiiillillliiiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiliiiiillliiiiiiiiuiiiiiiliilliiiiiiiiiiiiiiuiiililiiill
NA FILMSKIH PLATNIH
Alberto Lattuada:
«Le farò da padre...»
Alberto Lattuada je režiser še prevelike finese, ki se včasih dotika akademičnosti. Dejstvo, da je začel svojo filmsko dejavnost v okviru kaligrafskega gibanja ter dejstvo, da se pogosto poslužuje adaptacije literarnih del, poudarjata Lattuadovo oddaljenost od lastne snovi. Vtis pa imamo, da je ta oddaljenost le navidezna, nekakšno retorično sredstvo, za katerim se menda skriva precej občutena življenjska komponenta, ki bi jo bilo treba razkriti.
Njegov zadnji film, «Le farò da padre...» (igrajo čudovito odkritje Teresa Ann Savoy in Luigi Proietti nadalje Irene Pappas Mario Scaccia, Bruno Cirino, Clelia Ma-tania, Isa Miranda, v kratki vlogi zdravnika režiser), je zanimiv, tudi ker je plod režiserjevega scenarija. Njegova zgodba je v resnici kompleksnejša, kot se je komu zdelo:	ni le ne družbena satira
no samodopaden prikaz spolnega odnosa med odraslim mošldm in mladim odtujenim dekletom, ^di se nam, da noče Lattuada ne ironizirati nad zgodbo ne se ji prepuščati. Morda išče tisti «dvoumni» teren, na katerem zavzema tudi izraz odtujene realnosti vendar tudi potencialno nov pomen.
lerja in novi ciklus, ki so ga čudno programirali ob četrtkih in petkih ob 19. uri, tako da so vsak film razpolovili: gre vsekakor za čudovito serijo «musicalov», ki jo je uredil Giulio Cesare Castello (medtem ko je Wylerjev ciklus uredil Claudio G. Fava). V sobotnem programu eksperimentalnih filmov pa smo lahko gledali dve deli brazilskega režiserja Glauberja Roche, koprodukciji z italijansko televizijo: «Tatù Bola» (1971) in «Can-cer» (1972).
«Tatù Bola» je pravzaprav plod kolektiva, v katerem so bili poleg Roche Joel Barcellos, Gianni Bar-celloni, F. Tullio Altan, Gustavo Dahi, glasbenik Gato Barbieri idr. Zdi se nam, da Rocha pogosto teži k preočitni metafori, ki izraža tokrat strah pred smrtjo, ki se mu ne more izogniti niti bogat oblastnik. Filmski izraz nudi tokrat precejšnjo, tipično Rochovo, iznajdljivost.	S. G.
S SPREHODA PO STOCKHOLMU
Švedski pogledi na sodobni svet
Zakaj Svedi kritizirajo velike jedrske sile in spodim* jajo k učinkoviti razorožitvi ■ Paradoks jedrskih arzenalov in aranžmajev • Nekaj o švedski obliki neuvrščenosti
Nevtralce je najlažje razpoznati v nedeljo. Švicarji se odpravijo na strelišče, da bi tu izpolnili svojo obveznost v vojaškem streljanju. Švedi ob nedeljah nosijo transparente, izpisane s parolami, s katerimi izražajo svoje nezadovoljstvo spričo številnih krivic, ki se dogajajo po vsem svetu, a najpogosteje se v teh omenja nasilje ter postavlja zahteva po zaščiti malih, revnih in tlačenih narodov. V Stockholmu prihajajo švedski pogledi na svet najlepše do izraza na pločnikih : tu Švedi spontano in brez ovinkanja izjavljajo, da v marsičem niso nevtralni, da niso pasivni in ravnodušni, marveč aktivni, opredeljeni in občasno resno angažirani v zamisli, kako popraviti svet.
Švedskih politikov ne moti «politično angažiranje» navadnega državljana s pločnika oziroma zunaj parlamenta. Prvič, ker so se zadnja leta sami odločili za aktivnejšo zunanjo politiko, drugič, ker so tudi sami v posebnem položaju, zunaj glavnih svetovnih tokov, skupin in blokov, zunaj dometa svetovnih pritiskov, kar jim vliva hrabrost, da glasno, pogosto glasneje in odločneje od drugih nevtralnih držav, ocenjujejo vzroke ter odgovornosti za današnje spore, krize in nevarnosti glede svetovnega miru.
Mnogi na svetu se opredeljujejo za razorožitev, toda Švedska sodi med najdoslednejše utemeljitelje oziroma pristaše razorožitve in se še zlasti zavzema za odpravo a-tomskegà orožja. Švedi so v stanju izdelati atomsko bombo, vendar se temu odpovedujejo in uradno izjavljajo, da se ne nameravajo opremiti z jedrskim orožjem. V tem je tudi moralna vrednost pozivov, ki jih švedska zapovrstjo pošilja a-tomskim silam, da naj, namreč, prenehajo s tekmo v oboroževanju z atomskimi bojnimi konicami in raketami.
Kot nevtralna dežela se švedska ne udeležuje pogajanj, ki jih vodita obe največji sili oziroma oba bloka o bodoči razorožitvi (SALT in dunajska konferenca), je pa zelo aktivna v OZN ter v Ženevi, na konferencah o razorožitvi ter evropski varnosti, stremeč za tem, da bi prispevala k odpravi diktatov s pomočjo orožja.
Naslanjajoč se na podatke oziroma odkritja Stockholmskega inštituta za preučevanje miru (SIPRI), ki ga sama finansira, švedska vlada pogosto opozarja svetovno javnost na vse nevarnejši obseg tek-nie velikih v atomskem oboroževanju. S podatki, da je lani na svetu bilo porabljenih 207 milijard dolarjev za orožje, kar predstavlja natančno šest odstotkov celotnega svetovnega proizvoda, od tega pa okrog 70 odstotkov vojnih izdatkov odpade na samo štiri sile — ZDA, SZ, Veliko Britanijo in Francijo — se švedski politiki trudijo dokazati, kako nesmiselno je takole prizadevanje v pogledu ohranjevanja nekakšnega jedrskega ravnotežja vzajemnega strahu. Gredo pa še dalje in kritično analizirajo, kakšne neugodne posledice izhajajo za majhne dežele iz dosedanjih popuščanj ter aranžmajev, ki ne izključujejo možnosti lokalnih zapletov in spopadov.
Švedski premier Palme je te kritične poglede svoje dežele iznesel že nekajkrat: pred dvema letoma je razsrdil ZDA zaradi ostre obsodbe ameriškega bombardiranja vietnamskih mest, pred nedavnim pa je spet izrazil svoje nezadovoljstvo spričo nadaljnje ameriške pomoči Južnemu Vietnamu v višini milijard dolarjev, kjer, navzlic Pariškemu sporazumu, še ni bil vzpostavljen mir.
V kritičnih analizah švedskega premiera so vsebovani resni očitki jedrskim silam: da ob vsej odgovornosti, ki jo imajo in so jo še razširile z dvojno obveznostjo nadzorovanja ter odpravljanja «vseh kriz v svetu», upoštevajo le svoj ožji cilj, namreč, da preprečijo izbruh jedrske vojne med njimi samimi, da spričo tega kritične točke drže pod nadzorstvom, da intervenirajo ... Po mnenju švedskega premiera je takole stanje paradoksno, ker se ustvarja videz, da «jedrski arzenali tem silam dajajo pravico, da intervenirajo zaradi svetovnega miru», iz česah izhajajo tudi določene komplikacije, ki o-grožajo varnost malih držav. Od velikih sil Palme zahteva, da dokažejo svojo sposobnost glede ostva-ritve vzajemne solidarnosti ter e-notnosti v reševanju mednarodnih problemov, pri čemer pa naj bodo zaščiteni interesi tudi malih držav.
Na vsa ta švedska sporočila ni bilo odgovora, vse dokler jih Kitajci v svojem tisku niso uporabili kot bodice v svoji polemiki s sovjetskimi državniki. Pred tem pa je ameriška diplomacija več kot le-
to dni bojkotirala Palmejevo vlado.
Upoštevajoč svoje skromne sile dežele komaj osmih milijonov prebivalcev, ki je kljub najvišji življenjski ravni odvisna od velikih zunanjih partnerjev, od svetovnega tržišča in tujega kapitala, se Švedska zatem ni globlje spuščala v polemike. Ni se pa odpovedala možnostim, da s svojimi stvarnimi a-nalizami, konstruktivnimi potezami, predlogi in pozivi prispeva k spodbujanju svetovnega javnega mnenja y prid resničnega, splošnega popuščanja, polne varnosti ter enakopravne zaščite interesov vseh držav in narodov.
V švedskih izjavah, ocenah ter opredelitvah se zadnji čas vse pogosteje pojavlja tolmačenje švedske vloge v politiki neuvrščenosti.
Švedska vlada se opredeljuje za neuvrščeno politiko v obdobju miru ter nevtralnost v obdobju morebitne vojne. Pod tem je mišljen
(Nadaljevanje v.a 6. strani)
PREDSEDNIK D’ESTAING ODOBRIL POSOJILO
Francija preureja avtom, industrijo
200 milijard lir v naši valuti - Da bi ostala kompetitivna na mednarodnih tržiščih - Gre za deio enega milijona ljudi
PARIZ, 4. — Tudi francoska avtomobilska industrija doživlja težave, ki so posledica energetske krize oziroma dviga cene nafte. Drugače tudi biti ni moglo, saj Francija ni otok sredi razburkanega sveta. Iz težav pa se francoska avtomobilska industrija skuša izvleči z nekakšno reorganizacijo, ki bo privedla do tega, da bo francoska avtomobilska industrija dejansko imela le dva velika avtomobilska industrijska kompleksa, in sicer državni kompleks, ki ga bo vodila družba Renault, ter zesebni kompleks, ki mu bo na čelu grupa Peugeot.
Gre za preureditev, za katero je država dala na razpolago eno milijardo 450 milijonov frankov, torej približno 200 milijard lir, ki naj bi bila na voljo avtomobilski industriji v prehodni fazi, ko bo na primer Peugeot vsrkala pa-djetje Citroen in ko se bodo tudi razna druga podjetja «razčlenila» v to ali ono, torej v zasebno ali
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniriiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii
NA SRECO ZELO REDEK PRIMER...
Okamenela Alfrida je vendarle vedra
Vsi sklepi so ji «zarasli», tako da je nepremična - Ceh ust ne more odpreti ■ Da bi ne bila v breme drugim...
V majhnem naselju severovzhodnega Visconsina živi ob jezeru Michigam skromna družina, ki jo ohranja praktično le izredno dobra volja in požrtvovalnost. V skromni hiši živijo 65-letna mati vdova, njen sin ter hčerka. Govorili bomo v glavnem o hčerki.
Nesrečna Alfrida, ki je danes stara že 43 let, je že dolgo povsem negibna zaradi redke bolezni, ki ti zdraviti. Od časa do časa jih sificans». Bolezen je baje tako redka, da so v ZDA doslej zabeležili le 10 takšnih primerov, vendar pa še nikoli v tolikšnem obsegu kot v primeru Alfride Langer, o kateri je govor.
Alfrida Langer se spominja, da je občutila prve izrazite težave, ko je bila stara 13 let. Tedaj je morala k zobozdravniku, da bi ji izpulil dva nagnita zoba. Ko ji je pulil zofcr ji je zdravnik odlomil tudi košček čeljusti. Tako je bil namreč zob že zarasel v čeljust in «kamen», ki je obdajal čeljust. Od tedaj pa so ji tudi čeljusti «o-trpnile», tako da jih ne more premikati. Že v letih, ko je obiskovala še nižjo srednjo šolo, je morala uživati le zmleto ali tekočo hrano, saj se že danes spominja, kako so se ji sošolke smejale, ker je jedla oziroma pila juho s slamico. Čeljusti so se ji zarasle, vendar si jih ni skušala niti zdraviti. Od časa do čaja jih je vendarle malo premaknila. Ko je dočakala 18. leto pa je doživela prometno nesrečo, pri kateri si je zlomila levo nogo. Ta se ji je ponovno zarasla. Medtem pa se je z izredno naglico nadaljevala tako imenovana kalcifikacija udov. V začetku je menila, da je to le težava prehodnega značaja. Toda v času enega leta je bila praktično nepremična, kot okamenela.
Od svojega 20. leta Alfrida Langer ne more več sesti, ne more se pripogniti, ne more obrniti glave, ne more več premakniti čeljusti, celo roke ne more več dvigniti. Vsa je kalcificirana, njeni sklepi so zarasli. Edini gibi, ki jih še zmore, so gibi prstov, premikanje oči in premikanje ustnic. Toda samo ustnic in ne čeljusti. Usta ima pravzaprav vedno nekoliko odprta, toliko da lahko uživa tekočo ali zmleto hrano ali z žličko ali s slamico. Seveda se ne hrani sama, hrani jo 65-letna mati ali pa 45-letni brat.
Nekaj časa, tam pred dvajsetimi leti, se je Alfrida še samostojno premikala po stanovanju s pomočjo bergel. Nekaj časa je lahko tudi sedla. Seveda s težavo je sedala in še težje vstajala. Nato se je tudi to prenehalo. Danes lahko le leži in sicer ali na primerno urejeni postelji, ali pa na vozičku, ki je temu ustrezno preurejen. Lahko tudi stoji in se o-pira na palice. Skratka Alfrida je invalid, kakršnih je zelo zelo malo. In vendar ženska ni izgubila volje do življenja.
Ko je spoznala, da za njo ni rešitve, je sklenila biti koristna vsaj tako, da bi ne bila svojcem v breme. Vpisala se je na neki dopisni tečaj in se naučila po-
Horoskop
FILMI NA TELEVIZIJI
Glauber Rocha:
«Tatù Bola»
Glede novejših filmskih sporedov italijanske televizije se splača opozoriti predvsem na nekaj ciklusov, kot je komaj zaključeni ciklus ameriškega režiserja Williama Wy-
..................................................................................................................
Izpolnili boste načrt, toda z veliko zakasnitvijo. Navidezna hladnost drage osebe.
STRELEC (od 23.11. do 20.12) Nikakor ni koristno prepletati svoje delo z lastnimi razpoloženji. Rešili boste družinsko krizo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prišlo bo do sestanka z vplivno osebo. Ne dovolite, da bi vas omrežila oseba, ki ne predstavlja vašega ideala.
VODNAR (od 21,1. do 19.2.) Nepredvidena sprememba na delu vas bo razvedrila. Potrebno bi bilo razčistiti položaj.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zelo spretno boste uporabili svoje sposobnosti. V teku večera zanimiv pogovor s prijatelji.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne gradite svojega mnenja o neki osebi na osnovi prvega vtisa. Večja skromnost v družbi ne bo škodila.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vse, kar boste storili za izboljšanje svojega položaja, vam bo uspelo. Skušajte razumeti občutljivost drage osebe.
DVOJČKA (od 21.5. do 22 6.) Uspeh vam bo zagotovljen, pokažite le nekaj potrpežljivosti. V družinskem življenju bo nekaj za-šepalo.
RAK (od 23.6 do 22.7.) Dan bo srečen, toda ne bodite pretirano
optimistični. V večernih urah boste doživeh presenečenje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Bodite bolj vljudni z neko vplivno osebo. V čustvenih odnosih boste doživeli uspeh.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne pristanite na predloge, ki niso v skladu z zakoni. Prijetno srečanje s prijateljem.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne zaupajte skrivnosti osebi, ki ne zna držati jezika za zobmi Do ljubljene osebe ste preveč zahtevni.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
pravljati polomnjene lutke. In sedaj je skromno stanovanje Lange-rovih postalo na neki način delavnica, v kateri Alfrida dela tudi po deset ur na dan. Rekli smo že, da lahko premika prste. In zato Alfrida razdeli svoj delovni dan najprej na pletenje, nato na popravljanje lutk in končno na pisanje pisem.
Vrhu tega so ji preuredili tudi telefonski aparat tako, da lahko govori preko njega, ne da bi dvignila slušalke. Telefon je njena odlična vendar pa edina zveza z zunanjim svetom. Mnogi prijatelji in znanci jo od časa do časa pokličejo, da bi se z njo pomenili o dogodkih v svetu, pa tudi o dogodkih v okolici, ker vedo, kaj telefonski pogovor za nesrečno žensko pomeni.
Njen primer je znan tudi izven njenega območja."‘Zato Alfrida dobiva pogosto pisma in darila. Neki ženski klub ji je pred nedavnim poslal nov televizijski sprejemnik. Neki drugi klub ji dobavlja material za pletenje.
Neki zdravniki trdijo, da je Alfrida bolna že od rojstva. Njena mati te trditve ne sprejme, ker pravi, da je bila njena hči ob rojstvu popolnoma zdrava. Naj bo kakorkoli, Alfrida ve, da ji ni rešitve, vendar pa se tolaži, da ni povsem v breme svoji materi in bratu, še več, zdravnik, ki ji je pri dvajsetih letih prisodil le še osem do deset let življenja, je že zdavnaj pod rušo in Alfrida meni, da bo preživela tudi kakega drugega zdravnika, ki ji je že prisodil kratko življenje.
Na vsak način pa ne sme preživeti svojega brata 45-letnega Hermana, ki je njen na j več ji dobrotnik, kajti zjutraj, preden gre v službo, ji pomaga pri vsem, tako da je nesrečna ženska ob 7. uri na svojem «delovnem mestu» pri oknu, kjer prebije ves svoj delovni dan vse do 17.30, ko se brat vrne z dela. Seveda Alfrida nima posebnih želja in je v svojih zahtevah skrajno skromna, tako da je tudi svoj organizem «privadila» na bratov delovni urnik, kajti sicer kdo naj bi ji pomagal, ko ji tudi 65-letna mati ne bi mogla pomoči pri raznih potrebah, saj jo mora brat dobesedno nositi iz sobe v sobo, iz stanovanja na dvorišče, iz kuhinje v kopalnico ...
In vendar je Alfrida le redkokdaj duševno potrta, nasprotno pogosto je zelo vedra,
BERITE V DANAŠNJI ŠTEVILKI
TV-15
Str.
5 Silvo Teršeki SPOMINSKI;,,DOM — IZVOR BISTRIH TOKOV JUTRIŠNJEGA DNE
Str. 8-9 Iz Montgomeryjevih spominov:
OD ALAMEINA DO BERLINA
Str. 16 Janko Perat:
PUŠČAVSKE BITKE
javno družbo.
Predsednik Valéry Giscard D’E-staing, ki je pred nedavnim zagotovil izredno širokopotezne u-krepe v pomoč avtomobilski industriji, pa je koj poudaril, da francoska država ne namerava avtomobilsko industrijo podpreti kar tako, pač pa ji skuša le omogočiti prehod iz teževne faze v znosnejšo fazo. Finančna (»moč pa ne sme bremeniti francoskega davčnega obvezanca. Predsednikovo izjavo so koj razložili tako, da Francija daje avtomobilski industriji le posojilo, in sicer v smislu tistih dosedanjih številnih državnih posojil, ki jih francoska banka daje za ekonomski in socialni razvoj v deželi. Gre torej za posojilo, ne pa za darilo.
Na osnovi že izdelanih načrtov bo delniška družba Peugeot absorbirala družbo Citroen, vtem ko bo družba Berliet, ki je prav tako del družbe Citroen in ki proizvaja težke tovornjake, prešla v sklop podobnega oddelka družbe Renault. Iz tega izhaja, da se bo družba Citroen razcepila na dvoje. Večji, pomembnejši dei, ki proizvaja osebne avtomobile, bo prešel v okvir zasebnega podjetja Peugeot, manjši del družbe, ki izdeluje težke tovornjake, pa bo prešel v sklop državnega podjetja, državne dražbe Renault.
Kot je podčrtal minister za industrijo, ima sedanja preureditev avtomobilske industrije namen, povečati konkurenčnost francoskega avtomobila na francoskem in tudi na mednarodnem tržišču.
Ne glede na nove upravne in finančne povezave pa bodo na domačem in tujem trgu posamezne znamke avtomobilov ostale v veljavi kot doslej. To pomeni, da bomo na francoskem oziroma na tujem trgu še vedno mogli kupovati vozila Citroen in Peugeot ali pa tudi tovornjake Berliet in Saviem, to se pravi tovornjake, ki jih bo izdelovala družba Renault.
Omenjeno vsoto 200 milijard lir, ki jo daje francoska vlada na razpolago, se razdeli na posojilo tovarnam, ki proizvajajo osebna vozila, in tovarnam, ki proizvajajo tovornjake. Pravzaprav do-
9.30
12.30
12.55
13.30
15.00
17.00
17.15
18.45
19.15
20.00 20.40
21.55
22.55
13.15
18.30
18.45
19.00
20.00
20.30
21.00
21.25
22.35
bi Peugeot skupno s Citroenom eno milijardo frankov, 450 milijonov frankov pa dobita Berliet in Saviem.
Posojilo, ki ga državni sklad za ekonomski razvoj daje francoski avtomobilski industriji, se bo moralo vrniti v 15 letih Toda grešil bi tisti, ki bi menil, da daje Francija to posojilo poceni. Francoska avtomobilska industrija bo morala plačati skoraj 10-odstot-ne obresti, iz česar izhaja, da bo državi vrnila dvakrat toliko, kot bo dobila. Predsednik Giscard D’Estaing pravi, da bo sedanja reorganizacija omogočila francoski avtomobilski industriji takšne proizvodne razmere, da ji bo zagotovila konkurenčnost za bodočnost.
Družba Renault bo kljub tej preureditvi še vedno največji francoski proizvajalec avtomobilov. Podjetja te družbe bodo še vedno vrgla na trg poldrugi milijon vozil na leto. Toda tudi Peugeot - Citroen bo proizvajala obilen milijon 200 tisoč vozil. Skupina Berliet - Saviem pa bo dala lahko na trg do 270 tisoč tovornjakov na leto.
8.10
9.05
9.35
17.30
18.00
18.20
19.10
19.30
20.05
21.00
21.10
21.50
22.20
19.55
20.15
20.30
22.00
ČETRTEK, 5. DECEMBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
-	11.30 Šola
Poljudna znanost: TOGLIATTI Sever kliče Jug — Jug kliče Sever DNEVNIK
-	17.00 Šola DNEVNIK
Program za najmlajše Poljudna znanost: Govorica živali
Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK
Giorgio Strehler uprizarja Brechtovo delo L’Opera da tre soldi Detektivka: VRAŽJI SAMOKRES DNEVNIK
DRUGI KANAL
Protestantizem
Tedenska oddaja o judovskem kulturnem izživljanju Športni dnevnik
Zlata doba ameriškega musicala
Tudi današnje, drugo srečanje z ameriškim musicalom je posvečeno staremu filmu «42. cesta».
Ob 20. uri DNEVNIK
Federico Zeri in Via Appio Antica v Rimu Umetnostni zgodovinar Federico Zeri bo govoril o tem, kako je razvoj Rima pokvaril eno najbolj znanih cest iz davnine. Via Appia Antica. Je to cesta iz davnih rimskih časov in namesto da bi ji oblasti posvetile ustrezno pozornost, so jo povsem zanemarile.
VČERAJ IN DANES	.
Severino Gazzelloni, Annamaria Guarnieri in Alberto Lionello bodo gostje četrtega nadaljevanja oddaje, ki jo vodi Paolo Ferrari. Alberto Lionello je veliko sodeloval s TV kot režiser nadaljevank, Anna Maria Guarnieri je prav tako znana iz vrste del. Med drugim smo jo videli kot Agneso v Davidu Copperfieldu. Gazzelloni pa je znan virtuoz na flavti BORBA PROTI MRAZU
V današnjem prvem nadaljevanju bo govor o tem, kako se človek bori proti mrazu. Za letošnjo zimo napovedujejo hud mraz, saj so že v septembru govorili, da bo zima dolga in ostra. V današnjem nadaljevanju oddaje bo prof. Brancati, docent za fiziologijo človeka, razlagal, kakšna naj bi bila optimalna temperatura v stanovanju za otroka, starčka in bolnika
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
in 14.10 TV ŠOLA
Predmet, Otroški domovi in šole v NOB, Afrika, Zagreb itd in 15.05 Angleščina in 15.35 Francoščina
Tone Seliškar: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA Obzornik
Svet v vojni: JUTRI BO PRIJETEN DAN Za Veliko Britanijo je bila Burma nekakšen ščit, ki je varoval tedaj britansko indijsko cesarstvo pred Japonci. Za Japonce pa je bila Burma območje, s katerim so mogli varovati ozemlja, ki so jih zasedli v jugovzhodni Aziji.
Risanka
DNEVNIK
M. Vitezovič: DIMITRIJE TUCOVIČ
Leta 1904 pride do spopada med Tucovičem in Skerhčem ter Popovičem. Naslednjega leta, 1905, imamo poskus revolucije v Rusiji. Hkrati beležimo smrt urednika «Radničkih novin», Radovana Dragoviča, ki je bil tudi eden od ustanoviteljev strankine šole in ki je Dimitriju Tucoviču že na srednji soli v Užici dajal marksistično čtivo Kam in kako na oddih?
Monitor: Beograd
Karol Pahor: ISTRIJANKA
DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček: Risanke DNEVNIK
Tiste iz Hamburga — celovečerni film Madžarska kavalkada
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba;
11.35	Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.10 Ital. gledališče v Ljubljani; 19.25 Pisani balončki;
20.00	Šport; 20.35 Salvatore Di Giacomo: «Marijin mesec»; 21.20 Skladbe davnih dob; 21.50 Južnoameriški ritmi.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	20.30 Pročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Glasbena galerija; 10.10 Oddaja za šolarje: 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 15.30 Oddaja za šolarje:
16.45	Pojo 777; 17.00 Mladinski klub; 18.00 Popevke; 18.30 Primor ski skladatelji: Srebotnjak; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasba v večeru; 21.00 Cankarjev «Martin Kačur»; 22.00 Ritmi; 22.35 Ansambel Slavko Osterc.
NACK Né.lNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba;
8.30	Popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.10 Intervju z D’Annunziom; 11.35 Izbran spored; 13.00 Četrtkov spored; 14.40 Nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 17.05 Komorna in operna glasba; 19.30 Jazzovski koncert; 20.20 Ponovno
na sporedu z Marcellom Marche-sijem; 21.15 Orkestri lahke glasbe; 22.00 Gino Rossi in evropsko slikarstvo.
H PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30.	19.30
Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orke stri; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Nadaljevanka: 9.55 Popevke; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimen to»; 13.50 Kako in zakaj?; 14 00 Plošče; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori;
19.55	Plošče; 22.50 človek v noči.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15 00,
19.00	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: pesmi Josipa Murna; 9.30 Glasbena šola Moste-Polje; 10.15 Po Talijinih poteh:
11.15	Z nami doma in na poti;
12.30	Kmetijski nasveti: 12-40 S pihalnimi godbami; 13.30 Pripo^ ročajo vam...; 14.10 Akademski pevski zbor; 14.40 Med šolo, družino in delom; 16.45 Jezikovni pogovori: prof. dr Jože Toporišič;
17.00	Aktualnosti; 17.20 Iz doma_
čega operetnega arhiva:	1805
Znanstveniki pred mikrofonom;
18.35	Zabavni orkester; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.00 Pesnik Madagaskarja J. J. Rabearivelo: 21-40 Lepe melodje; 22.20 Orgelska glasba; 23.05 Prežihov Voranc: Ajdovo strnišče; 23.15 Paleta popevk.
ZA OČETOM
..................................................................lllllllllllllllllllllllllllllllHllllHlllllllllllllllllllllllllllllllllllll■ll",,l*,,,,l,l,......
PISE JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER
Bojan in Zoran sta izdelala za grob svoje mame najlepši križ, kar so ga zmogle njune še mlade roke. Nanj sta pritrdila tudi deščico in nanjo napisala materino ime: Ivanka Močnikova, rojena Čuk, in dodala še dan, mesec in leto njenega rojstva ter smrti. Ko sta se vrnila s pokopališča v sobico, sta bila popolni siroti.
«Kaj sedaj?» je prvi vprašal mlajši Zoran.
—	Bojan je nekaj časa molčal, nato pa dejal lido in odločno: «Za očetom pojdeva.» — «Za očetom?» se je začudil Zoran. — «Ali si nemara ne upaš?» je vprašal Bojan. — «Lipam si,» jc odvrnil mlajši, «samo kod in kako naj ga najdeva? Pragozd je velikanski.»
—	«Poizvedovala bova pri Indijancih,» je samozavestno dejal Bojan.
Zdaj sta se dečka z vso vnemo lotila priprav za odhod. Posteljnino, perilo, obleke in vse drugo sta zložila v zaboje in jih zabila. Za na pot pa sta si odbrala le tisto, kar sta nujno potrebovala: šotorno plahto iz balonske svile, nekaj posode, jedilni pribor, igle, škarje, nože in drugo drobnarijo ter dva samokresa, ki sta ju našla v skrinji.
PRIMORSKI dnevnik
SPORT SPORT SPORT
5. decembra 1974
SMUČANJE
V VAL D' ISERU
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED 3. AMATERSKE LIGE
AVSTRIJKA WILTRUB DREXEL Osmo kolo je bilo negativno PRESENETLJIVO PRVA VSMUKO za večino naših enajsteric
Favoritinja ProlMVSoserjeva šeie sedma - Slaba uvrstitev Italijank
VAL DTSERE, 4. — Na prvem pomembnem smučarskem tekmovanju te sezone, «Kriteriju prvega snega» v Val dTseru, je prišlo do velikega presenečenja: prvo mesto Y ženskem smuku je povsem nepričakovano osvojila Avstrijka Wiltrud Drexel. Presenečenje je tem večje, *er je glavna favoritinja, rojakinja zmagovalke Annemarie Pròll-Moser, skončala nič manj kot šele na sedmem mestu.
Na 2.150 m dolgi progi z višinsko razbko 555 metrov in 33 vrati je dokaj slab uspeh dosegla tudi italijanska reprezentanca, saj so sko-rai vse «azzurre» razočarale. Niti ena se namreč ni uvrstila v skupijo boljših tekmovalk. Najboljša 'e mia še Maddalena Silvestri, ki je “ila 22., Claudia Giordani pa je bila celo šele 42. Nekaj boliše od nje_.so bile Tisotova (29.), Colom-barijeva (31.) in Hoferjeva (32).
Jugoslovanke niso startale.
Velika poraženka tega smuka, Proll-Moserjeva, je po prihodu na «M, izjavila: «Zagrešila sem naj-VBč.jo napako svoje smučarske kariere: že na prvem zavoju me je močno zaneslo in tam sem zapra-vila toliko časa, da zamujenega nisem mogla več nadomestiti, čeprav sem imela na drugem delu proge Ufjboljši čas.» Vmesni časi na pro-td so potrdili, da je imela «kralji-c" smuka» prav. Tako je sama demantirala govorice, ki so se razši-r,le takoj po nienem neuspehu, češ, da jo vozila tako slabo zato, ker 10 letos shujšala kar za osem kilo-P^mov.
Zmagovalka Drexlova pa je deja-la: «Niti najmanj nisem pričako-vsla, da bom danes zmagala. In že pomislim, da sem lani celo sklenila. prenehati s tekmovanjem . . -» Lestvica
L Wiltrud Drexel (Av.)	1’25”90
2-	B. Zurbringen (Švi.)	1’26”16
•I, D. Debernard (Fr.)	1’26’ 74
L Cindy Nelson (ZDA)	1’26”78
3 Straudl Treichi (ZRN)	1’27”24
3. BrigiHp Schroll (Av.)	1’27”33
1 A. Proli - Moser CAv.)	1’27’45
3-	Kathy Kreiner (Av.)	127’ 43
8- Irene Epple (ZRN)	1’27’ 62
NA NEVEJSKEM SEDLU
Nedfljski tečaj
SPOT uspel
V nedeljo se je uspešno zaključil 1; smučarski tečaj SPDT na področju Kanina: deloma na glavni prosi med kočo in Nevejskim sedlom, deloma ob koči Gilberti.
Otroci začetniškega tečaja in o-stalih razredov so vadili na progi, ki teče pod kočo Gilberti, kjer so Intos jzpeljali novo hitro vlečnico. Tekmovalci pa so z novim trenerjem iz Rajbla, Lorisom Saviom, dokaj nepričakovano (ker je zasnežilo šele v četrtek) vadili po glavni in strmi progi, ki je bila zelo hitra in trda, v zadnjem delu pa je bila bolj skromno prekrita s snegom. Na sedlu samem, kjer je bila temperatura nad ničlo, niso delovale vlečnice.
Ob koči, kjer do konca februarja ne zasije sonce, pa je bila tempe-
ratura zelo nizka (minus osem in minus šest ves dan). Sneg pa je bil krasen, ves dan iste kakovosti.
Ljudi ni bilo toliko, kot je bilo pričakovati. Na progah število prav gotovo ni preseglo petsto smučarjev. Tudi na spodnjem parkirišču ni bilo težav s prostorom. Bilo je le šest avtobusov, za številne avtomobile je bilo tako prostora dovolj.
Cesta iz Reklanice je bila delno zasnežena do sedla. Skrbno pa je bila posuta, tako da ni bilo treba verig.
Po skromni jesenski pripravi je
Vodstvo športne stave TOTOCALCIO je sporočilo dokončno višino dobitkov natečaja št. 13 z dne 24. novembra letos. Višina dobitkov je taka:
13 - 5.537.840 lir 12 -	165.275 lir
bila za naše smučarje prava sreča, da so si lahko tako zgodaj nataknili smuči. To velja predvsem za tekmovalce, za katere je koledar zelo bogat, kakor tudi za začetnike in ostale, ki bodo lahko uspešno tekmovali na domačih tekmah (v organizaciji SPDT in drugih tržaških klubov).
BOKS
V SREDNJETEŽKI KATEGORIJI
Domenico Adinolfi evropski prvak
CAMPIONE D'ITALIA, 4. — Italijan Domenico Adinolfi je postal evropski prvak srednjetežke boksarske kategorije. S t.k.o. je po 2’12” prvega kroga premagal Nemca Karla Heinza Klenina.
* * #
MARSALA, 4. — Giovanni Cingenti je ohranO naslov italijanskega boksarskega prvaka težke peresne kategorije. Izzivalca Vezzo-lija je premagal po točkah.
Primorec je trenutno najboljše uvrščena slovenska ekipa
V	osmem kolu so vodeče enajsterice potrdile svojo premoč nad o-stalimi in so obdržale svoja mesta na vrhu lestvice. To kolo je bilo negativno za naše enajsterice; zmagala sta le Primorec in Sovodnje, Mladost, Union, Gaja in Olimpija so doživeli poraz.
Na Goriškem dvojica Viilesse — Fogliano nadaljuje svojo pot na vrhu lestvice; v nedeljo je celo povišala svojo prednost pred zasledovalci. Po porazu s Foglianom se je položaj Mladosti nekoliko poslabšal, medtem ko so Sovodenjci (kljub zmagi) ostali praznih rok, saj ekipa Torriane B nastopa izven konkurence.
Na Tržaškem smo v skupini O zabeležili podvig Aurisine in uveljavitev vodeče dvojice CGS - Domio, medtem ko Lib. Sv. Marko zaostaja. Nepričakovano je klonil Union, ki ima sedaj za petami Lib. Rocol in Bar Veneto.
V	skupini P sta enajsterici Op. Supercaffè in Edile Adriatica potrdili svojo odlično formo in s tem povišali svojo prednost pred zasledovalci, med katerimi je Inter SS
llllllllllllllll■llllllllllllllmllUIlllllllllllllllllllIllllUllllllllllllllllllllllllllllllllITlllllll^....lllllll■llllIullllllllllIIl||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|I,|||l,I|,|||||l|||,llll,
BiBBBlgB— NAŠE EKIPE V MLADINSKIH LIGAH
Mladi Bazovci bi zaslužili višjo uvrstitev na lestvici
Med naraščajniki meri Vesna na vstop v finale
MLADINCI
Rosandra — Zarja	0:2
ROSANDRA: Morisani, Allegretto, Cacich, Zuccmeri, Chiccaro, Cerova, Vattanzio, Zanzarelli, Catta-ruzza, Mihelčič, Kralič.
ZARJA: Kalc, Ghezzo, D. Grgič, Franko Ražem, Cecchi, Terčon, De Michele, Colja, I. Grgič, Okretič (Malalan).
STRELCA: Colja, Okretič
Mladinci Zarje so v nedeljo prepričljivo zmagali in dokazali, da ne zaslužijo zadnjega mesta lestvice. Na blatnem pravokotniku se je igra v začetku odvijala pretežno na sredini igrišča, dokler ni Colja zatresel mreže domačinov-. Po prejetem golu Rosandra ni znala odgovoriti, tako da so Bazovci imeli prosto pot do gola, ki ga je po lepi akciji dosegel Okretič. Pred koncem polčasa pa so napadalci spravili v zagato obrambo Zarje, toda odlični Kalc je lepo posredoval.
V drugem polčasu smo prisostvovali neorganiziranim napadom Ro-sandre, ki pa so naleteli na razigrano obrambo gostov. Kmalu so zarjaši prevzeli vajeti igre v svoje roke in jih obdržali do konca.
GIB
NARAŠČAJNIKI Vesna — S. Giovanni 3:0
VESNA: Bubnič, Kovačič, Zuc-
Italijani in Jugoslovani uspešni
IBP RJM - Hapoel Japur (Izrael)
Caen (Fr.) - PARTIZAN BEOGRAD
Bosna Sarajevo - paok (Grč.)
INNOCENTI MILAN - Denain (Fr.)
Brina RIETI - Liegi (Belgija)
Villeurbar.ne (Fr.) - Groningen (NL.)
YMCA Madrid (Šp.) - Olympique (Fr.) 81: 7_4 Boanne (Fr.) - Ostende (Belg.)
Hapoel (Izrael) - Monaco (Fr.)
Aris (Grč.) - Spartak (Bolgar.)
Tours (Fr.) - Bamberg (ZRN)
Vichy (Fr.) - Wolfenbiittel (ZRN)
Barcellona (Šp.) - Porto (Portug.)
Forst Cantù (prvak). Dinamo Moskva in Strojkel Kijev so že kva-tificirani za četrtfinale.
(osmina finala)		
2.	1.	Kvali-
tekma	tekma	ficiran
79: 71	72: 59	IBP RIM
90: 87	79:100	PARTIZAN BG
83: 73	74: 77	BOSNA SA
98: 74	76: 96	INNOCENTI Ml
81: 65	67: 69	BRINA R1ETI
87: 64	82: 90	Villeurbanne
81: 74	82:106	Olympique
79: 78	79: 81	Ostende
112:110	74: 94	Monaco
83: 64	37: 66	Spartak
121: 69	77: 72	Tours
95: 62	86:102	Vichy
83: 65	88: 36	Barcellona
ca, Slatič, Degrassi, Košuta, Guštin, Sosič, Biagi, Pipan, Russignan, 13 M. Sedmak, 14 Eva.
S. GIOVANNI: D'Orlando, Boz, Bernich, Furlan, Bossi, Cociancich, Wendler, Grego, Coppola, Proietto, Francini, 12 Colino, 13 Kavčič.
STRELCI: Russignan in Biagi (2)
KOTI: 10:4 za Vesno
GLEDALCEV: 50
Mlada enajsterica kriške Vesne je gladko odpravila S. Giovanni in s tem odličnim nastopom dokazala, da je kriza (v katero je zašla) že mimo. «Plavi» so tokrat zaigrali dobro predvsem v obrambi, kjer sta bila kapetan, ,govačič in Košuta praktično nepremagljiva. Tudi domači napad je dobro igral, čeprav so si napadaldi (predvsem v drugem polčasu)'"'žApravili nekaj res lepih priložnosti.
Torej zelo pozitiven nastop najmlajših Križanov. Ti upravičeno merijo na drugo mesto lestvice, ki avtomatično pomeni vstop v finalni del prvenstva.
Sandor
Primorje — Ponziana 0:4
PRIMORJE:	Bresciani, Rupel,
Čok, Giullini, Verša, Persi, Lanza, Bezin, Albi, Milič, Claudio, 12 Adamič, 13 Terčič.
Naraščajniki Primorja so ponovno doživeli visok poraz, čeprav je bila ekipa ojačena s petimi standardnimi igralci mladinske enajsterice.
Naj omenimo, da je poraz previsok, saj so Prosečani v tej tekmi prikazali boljšo igro kot v prejšnjih nastopih. Gostje so izkoristili negotovost proseške obrambe in so bili štirikrat uspešni, čeprav je bil zadnji zadetek nedvomno iz off sida. Na žalost manjka domačinom napad, zato je prodornih, hitrih- in nevarnih akcij zelo malo.
Izkazala se je predvsem sredina igrišča, kjer je bil Milič nedvomno najboljši.
V. H.
Breg — Domio	2:0
BREG: Mauri, Kuret M., Kreva-tin, Grizonič, Novello, Peroša, Sancin, Kuret D., Ferluga, Klun, Lovrečič.
DOMIO: Giacomini, Gnesda, Gia-comini P., Giacomini R., Strain, Del Bello, Cocciani, Peruzzi, Her-vatich, Bertesina, Palcich.
SODNIK: Cok
STRELCA: Klun in Lovrečič (iz enajstmetrovke)
Bregovi naraščajniki so tudi v tekmi s sosedi od Domia dokazali, da so trenutno v dobri formi. Igrišče je bilo blatno in je oviralo pravilno izvrševanje akcij obeh ekip. Kljub temu so «plavi» prikazali zadovoljiv nogomet, predvsem v drugem polčasu. V prvem delu so stalno ogrožali Giacominijeva vrata, a vratar se je vedno izvrstno izkazal. Naši zastopniki so povedli šele sredi drugega polčasa z lepim strelom Kluna, za drugi zadetek je poskrbel Lovrečič z dobro izvedeno enajstmetrovko v zadnji minuti. Ob tej priložnosti je sodnik izključil Do-mianca Hervaticha (zaradi žalitev).
Jolo
ZAČETNIKI
Breg — Rosandra	0:2
BREG: Smotlak L, Smotlak S., Mahnič, Klabjan, Ražem, Viola, Kocijančič (Kofol), Zonta, Grizonič, Pavletič, Scheriani.
ROSANDRA: Ličen, De Grassi, Gianetti, Brasi, Schettini, Zol, Cu-satelli, Basiacco, Della Luce, Picchieri, Calabrese.
SODNIK: Indrizzi
STRELCA: Della Luce in Calabrese
Po nedeljskem počitku so tokrat Bregovi začetniki naslonili proti Rosandri. Čeprav je bilo igrišče preveč blatno, se je igra dobpo odvijala in je bila precej lepa. Tekma sama je imela dve lici. V pr vem polčasu so imeli vajeti igre v svojih rokah Brežani, po odmoru pa so prevladovali krepkejš' in spretnejši gostje. Tekma bi se lahko končala neodločno, če bi sodnik Indrizzi razveljavil prvi go! Rosan-dre, ker se je strelec sam znašel v očitnem offsidu pred strelom na vrata. Kljub temu moramo poudariti, da niso gostje ničesar «ukradli».
Jolo
OBVESTILA
SPDT bo v nedeljo, 8. 12., priredilo smučarski izlet na Nevejsko sedlo. Vpisovanja v Trstu, Ulica Ceppa 9
(od 8.00 do 14.00 ure).
* * *
SPDT sporoča vsem udeležencem izleta prejšnjo nedeljo, ki niso plačali trikratnega abonmaja, naj potrdijo svojo udeležbo zaradi rezervacij mest v avtobusu.
nepričakovano klonil, Don Bosco pa je s težavo izbojeval remi proti šibkemu S. Vitu.
V skupini Q sta enajsterici De Macori in Barcola spet zmagali in s tem pustili za seboj vse ostale ekipe, od katerih se je izkazal le Primorec, ki zaostaja za pet, oz. za tri točke (s tekmo manj). Gaja in Olimpija sta zopet razočarali svoje navijače.
SKUPINA N
IZIDI
Mladost — Fogliano 1:5, Poggio
—	Falco 1:1, Vermegliano — Romana 2:0, Torriana B — Sovodnje 1:3, Lib. Tržič — Viilesse 0:1, Fos-salon — Staranzano 1:1.
LESTVICA
Villesse 12, Fogliano 11, Staranzano 10, Poggio, Fossalon in Falco 9, Romana, Vermegliano in Mladost 5, Sovodnje 4, Lib. Tržič 0, Torria-na B izven konkurence.
PRIHODNJE KOLO (8. 12.)
Falco — Staranzano, Fogliano — Poggio, Sovodnje — Villesse, Romana — Lib. Tržič, Tomana B — Vermegliano, Mladost — Fossalon.
SKUPINA O
IZIDI
CGS — Lib. Sv. Marko 2:1, Acconciatori — Lib. Rocol 1:3, Union
—	Bar Veneto 0:1, Esperia SL — Domio 0:2, Baxter — Aurisina 0:2.
LESTVICA
CGS 13, Domio 12, Aurisina 11, Breg 10, Lib. Sv. Marko 9, Baxter in Union 6, Lib. Rocol 5, Bar Ve: neto 4, Esperia SL in Acconciatori nič točk.
PRIHODNJE KOLO (8. 12.)
Aurisina — Breg, Domio — Baxter, Bar Veneto — Esperia SL, Lih Rocol — Union, Lib. Sv. Marko — Acconciatori.
SKUPINA P
IZIDI
Inter SS — Campi Elisi 0:1, Zau-le — Ginnastica 0:2, Op. Super-caffè — Fiamma 3:2, Edi le Adriatica — Libertas Opčine 4:0, San Vito — Don Bosco 0:0, Edilcolor — GMT 1:1.
LESTVICA
Op. Supercaffè 13, Edile Adriatica 12. GMT 11, Don Bosco 10, Inter SS 9, Zaule in Ginnastica 7, Campi Elisi in Lib. Opčine 6, San Vito 4, Edilcolor 3, Fiamma 1.
SKUPINA Q
IZIDI
Primorec — Sampvito 4'0, Lib. S. Sergio — Olimpija 1:0, Barcola
—	Pellicana 3:0, Virtus — De Macori 0:2, Lib. Prosek — Gaja 2:0.
LESTVICA
De Macori 13, Barcola 10, Primorec in Gaja 8, Virtus in Lib. Prosek 7, Olimpija in Lib. S. Sergio 5. Roianese 4, Sampvito 3. Pellicana 2.
PRIHODNJE KOLO (8. 12.)
Gaja — Roianese, De Macori — Lib. Prosek, Pellicana — Virtus, Olimpija — Barcola, Sampvito — Lib. S. Sergio.
B. R.
V torek se je sestal na svoji prvi seji novoizvoljeni odbor Združenja slovenskih športnih društev, ki je na obširnem in delovnem sestanku obravnaval razne tekoče probleme in med drugim razdelil tudi prosta mesta v odboru. Podpredsedniško mesto za Goriško je bilo zaupano Jožku Prinčiču, za Tržaško pa bo na tem mestu Emil Gombač, medtem ko je bil za blagajnika imenovan Radivoj Pečar. V nadaljevanju seje se je odbor, pod predsedstvom Vojka Kocmana, dotaknil tudi vprašanja referentov za posamezne panoge in sklenil, da bo to področje podrobneje proučil, saj je njihovo sodelovanje potrebno za lažje delovanje na posameznih področjih. Do večjih stikov bo prišlo tudi s posameznimi včlanjenimi društvi, saj bodo odborniki na razpolago za pojasnila in pomoč v večernih urah v uradu Združenja, kot v preteklosti pa se bo nadaljevalo 7 nhiski nri nosameznih društvih.
TENIS
RIM, 4. — Italijanska teniška zveza je sporočila, da bo italijansko teniško prvenstvo «indoor» 1975 v Modeni med 6. in 12. januarjem.
MUCANJE
a
.a
CERVINIA, 4. — Zaradi ponarejene brzojavke, ki so jo poslali neznanci, so morali organizatorji smučarskega tekmovanja za «Trofejo Perolino» v ženskem smuku, veljavnega za evropski pokal, to prireditev odgoditi za en dan. Tekmovanje bi moralo biti prvotno na sporedu jutri.
Neznanci so iz Verone obvestili z lažno brzojavko tudi smučarske zveze Avstrije, Švice in ZRN, da je tekmovanje odpovedano.
4
1ÈÈÈL f
DORTMUND, 4. — V srečanju državnih amaterskih nogometnih reprezentanc je Zah. Nemčija premagala Italijo z 2:0 (0:0).
«tiiiiiiHiiiiiHiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiinuHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiintiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»
Za Borom in Kontovelom je uspelo Lloyd premagati tudi Poletu
KOŠARKA
VSE SLOVENSKE EKIPE ZMAGALE
Borovi mladinci premagali Italsider Robi Klobas junak tekme - 40 točk
V naraščajniškem prvenstvu zmage Bora, Kontovela in Poleta
MLADINCI
Bor — Italsider 73:63 (40:23)
BOR: Sestan, Lisjak, Kraus 10, Guštin 11, Žerjal, Klobas 40, Košuta, Francia (k) 4, Oblak, Vatovec 8.
ITALSIDER: Michelis 5, Zampa 4, Zanini, Redolfi, Ceccotti 5, Bac-chelli 21, Neppi (k) 14, Bon 8, Giuliani 4, Gattonar 2.
SODNIKA: Popazzi in Mengotti iz Trsta
PROSTI METI: Bor 4:5, Italsider 11:24.
PET OSEBNIH NAPAK: Michelis (43:47), Bacchelli (51:71) in Kraus (58:71).
Borovi mladinci so v soboto v Dolini iztržili dve pomembni točki še nepremaganemu Italsidru. Kbub odsotnosti standardnega centra Korena zaradi izključitve, je moštvo igralo zenesliivo kot še nikdar. V vrstah ItelsMra pa sta nastopila tudi Bacchelli in Ceccotti, ki navadno uspešno nastopata s prvo ekipo v C ligi. Končno sta sodnika opravila deoro svojo nalogo, saj sta bila do obeh ekip objektivna. Borovci so začeli v izrednem slogu in silovito povedli ne da bi prepustili nasprotnikom časa, da se organizirajo. V 7. minuti so namreč prepričljivo vodili z 18:4. To začetno vodstvo so tudi obdržali vse do konca tekme. Tudi tokrat je odločilno pripomogel k zmagi izredno razpoloženi Robi Klobas, ki je bil v napadu. neusfavliiv in v obrambi zelo koristen. Uspehu so seveda botrovali tudi vsi ostali in mislimo, da je bila ta najlepša tekma naših košarkarjev v tem prvenstvu S to zmago sn se borovci povzpeli na tretje mesto na lestvici in dokazali, da se da z voljo marsikaj doseči.
edko
NARAŠČAJNIKI Bor — Italsider 51:49 (28:23)
BOR: Udovič 21, Furlan 16, Dovgan 2, Mazzucca, Trevisan 6, Pegan. Slobec, Mesesnel 4, Gruden, Bachi.
PROSTI METI: 3:6.
V soboto je Bor odigral tekmo proti Italsidru. Borovci so samo za dve točki razlike premagali Tržačane. Z igro niso povsem zadovoljili. Popustili so zlasti v obrambi in to se jim je pozneje maščeva-
Andrej Udovič, ki je dosegel 21 točk. Borovci bi namreč lahko zmagali z večjo razliko, če bi bolj sproščeno igrali v obrambi in v napadu.
(Canciani)
Polet - Lloyd 52:43 (19:31)
POLET: Malalan 4, Daneu 12, Benčina, Leniša 4, Piccini M., Piccini A., Ferluga 3, Pisani, Petje 2, Sosič 27.
PROSTI METI: 2:12.
PET OSEBNIH NAPAK: Leniša (23:33).
V	naraščajniškem prvenstvu je v nedeljo Poletu, kot tudi Boru ter Kontovelu, uspelo premagati na domačih tleh Tržaški Lloyd. Zmaga pa ni bila prav nič lahka, saj so gostje na koncu prvega polčasa vodili kar za 12 točk, medtem ko po letovcem ni in ni hotelo od rok.
V	drugem polčasu pa so se do mačini popolnoma spremenili: začeli so braniti v coni, lloydovcem ni šel met od daleč in tako je našim uspelo s hitrimi protinapadi nadoknaditi razliko in povesti; v 9 minutah so namreč dosenli kar 18 točk, gostje na nobene. Od tistega trenutka da'ie so vodstvo ohranili do konca, tekme.
Zelo dobro sta v drugem polčasu zaigrala Sosič ter Daneu, treba pa je pohvaliti celotno opensko moštvo. da ni v kočljivih trenutkih izgubilo glave in tako doseglo zmago, v katero je malokdo up-L
Lota
Kontovel — Ricreatori 68:54 (31:19)
KONTOVEL: Klavdij Starc 6, Regent, Majevski, Perini 12, Ivo Starc 19. Čuk 18, Ban 9, Bukavec, Walter Ban in Nabergoj 4.
RICREATORI: Bencich 7, Bertn-lotti 10, Pastori 24, Scaramelli, Ta-tarella 7, Mariutto 2, Ducei, Mero-la 4, Rampare in Kollmann.
SODNIK: Tommasi.
PROSTI METI: Kontovel 16:30, Ricreatori 4:10.
Kontovel je zopet zapustil igrišče kot zmagovalec, tokrat na račun peterke Ricreatorija. S to prepričljivo zmago se tako nadaljuje zmagovita pot Kontovelcev, ki so ostali neporaženi na vrhu lestvice.
Tekma ni bila posebno zanimiva Domačini so si kmalu nabrali deset točk prednosti, katero so obdržali do konca prvega polčasa.
Drugi polčas so začeli s silovitim tempom in Ricreatori je moral položiti orožje. V trinajsti minuti je bil rezultat že 64:39 v korist domačinov, ko sta trenerja Starc in Kofol razvrstila na igrišču vse razpoložljive igralce. Tako se je razlika v koših znatno zmanjšala
I. S.
Priprave Pro Gorizie pred tekmo s Trevisom
Precejšen optimizem vlada v go-riških nogometnih krogih po nedeljski zmagi Pro Gorizie v gosteh proti Sampietreseju. To je bila namreč prva zmaga v gosteh goriške ekipe v tem prvenstvu. Razveseljivo na je tudi dejstvo, da je v tej tekmi zaigrala dobro celotna ekipa posebno pa napad, ki je bil večkrat skop v golih. Tukaj velja omeniti, da se je zelo dobro izkazal srednji napadalec Trevisan, ki je od tekme do tekme boljši Trener Franz.on bo moral odslej polagati več pozornosti temu igralcu, saj se je do sedaj vsa napadalna igra odvijala pretežno na levi strani, kjer igra Omizzoln ki je (pri tem n-mamo dvoma) najboljši goriški napadalec. To pa še ne pomeni. da mora zato dobiti sam vse žoge.
Nedeljska zmaga je moralno dvignila same igralce. Ti se vestno pripravljajo na nedeljski spopad s Trevisom. ki je prvi na lestvici. Vsekakor bo to težka tekma za Goričane. Trener Franzon in njegovi najožji sodelavci menijo, da bo Pro Gorizia obdržala točko: seveda, u-pati na zmago, proti tako močni ek'Pi. je preveč. Tudi Trevisu bi verjetno razdelitev točk prišla prav, saj iz lanskoletnih izkušenj dobro ve, da so «belo-modri» trd oreh na domačih tleh.
Po vsej verjetnosti bo v nedeljo nastopila ista ekipa, ki je v nedeljo premagala Sanpietrese in sicer: Siricano. Furlani. Ghermì (igralec je v nedeljo zamenjal Gazzollo, ki ni v tem trenutku v najboljši formi). Zoratti, Torninovi. Domeneghet-ti. Donda. Ridolfi, Trevisan, Barile. Omizzolo. Rezervni igralci pa naj bi bili Plesničar, Gazzella in Zuttion.
P. R.
---- Janko Perat
UMIRAJOČI
____CAS	« =.
Kmalu nato smo se poslovili od letalcev. Sonce je pravkar vzšlo iz morja, ki je bilo še temno od noči. Toda valovi so se že zlato kodrali. Nad pokrajino je še visela rahla, prosojna jutranja meglica. Sonce jo bo kaj kmalu prepodilo, sem po-misliL Kljuvanje v moji glavi je medtem prenehalo. Najbrž ga je pregnala jutranja svežina ali pa tudi tablete. Zapeljal sem na glavno cesto in pritisnil na plin. Po ravni, gladki cesti smo med vinogradi odbrzeli proti jugu.
«Daj, druže, vozi hitreje, da nam veter shladi glave!»
Se bolj sem pritisnil na plin. Avto je požiral kilometre, mi pa smo zečeli razposajeno in razglašeno prepevati. San Severo je bil kmalu daleč za nami. Ko smo se po dokaj strmem klancu vzpenjali proti Monte S. Angelo, sem v vzvratnem ogledu opazil, da se podi za nami džip z ameriškimi vojaki. Očitno nas je hotel prehiteti.
«Američani nas hočejo prehiteti. Naj jim damo popra?» sem vprašal, razpoložen, da bi jim ponagajal.
«Kaj! Oni da bi nas prehiteli? Vozi do boga, če nočeš odgovarjati pred partijo!» je prešerno zavpil kemisar. Začel sem še bolj pritiskati na plin. Toda bil sem že prepozen in nisem več mogel pridobiti potrebne brzine. Američani so kmalu vozili vzporedno z nami. Smejali so se, mahali z rokami in nekaj vpili, vendar jih nismo mogli razumeti.
«Vozi, sunce ti žarko! Vozi!» je z zadnjega sedeža vpil komisar.
Toda moč motorja je bila že do skrajnosti napeta. Vr/ndar nas tudi Američani niso mogli prehiteti. Nekaj časa smo vozili vštric, potem pa smo zapeljali v ozke ulice Monte S. Angela. Američani so bili prisiljeni zmanjšati brzino in so zaostali. Mi pa nismo zmanjšali hitrosti. Ljudje so se nam že od daleč umikali s poti, ko smo divjali skozi mestece.
Na drugem koncu mesteca, proti morju, se je cesta strmo in v ovinkih spustila navzdol. Začelo me je skrbeti, kaj bo, če se bo divja vožnja nadaljevala. Toda Američani očitno niso nameravali popustiti. V vzvratnem ogledalu sem znova opazil, da so se z desne premaknili na levo stran ceste, da bi nas prehiteli.
«Ne daj hudičem!» je zavpil Janez. «Pokaži, kaj smo!»
Sklonil sem se nad volan in ga še trdneje stisnil, hkrati pa še bolj pritisnil na plin. Džip je kar zdivjal. Začel se je tresti, kajti bil je že čisto na meji svoje zmogljivosti. Nisem več gledal ne na levo ne na desno, temveč samo na cesto. Sklonjen naprej sem pazil, da bi se čimbolj držal desnega roba cestišča. Tako bi v tej divji in neumni tekmi ne oviral nasprotnikov v njihovem stremljenju.
Bežno sem spet pogledal v vzvratno zrcalo in že izven njegovega zornega kota videl, da nas Američani dohajajo. Kolesa džipa so cvilila, ko smo z nezmanjšano hitrostjo drveli skozi ovinke. Komisar je nekaj vpil, vendar ga nisem utegnil poslušati. Vso svojo sposobnost, vso koncentracijo sem potreboval za vožnjo.
Pred menoj se je prikazal ovinek, ostrejši	in	manj pregleden od drugih, ki sem	jih bil	prevozil, še	močneje sem
stisnil krmilo in se še bolj	sklonil	naprej. A že	v	naslednjem
trenutku sem z vso močjo	silovito	zavrl. Gume	so	oglušujoče
zaškripale in avto se je divje stresel. Strašna sila mi je hotela iztrgati krmilo iz rok, vendar se mi je posrečilo obdržati
avto na cesti. Šlo je za drobce sekunde. Videl sem namreč, kako je izza ovinka pred menoj privozil avtomobil. Zavrl sem, da bi Američani ne prišli v škarje pred nami in da bi se izognili trčenju.
Toda bilo je prepozno. V naslednjem hipu se je džip ameriških vojakov zaletel v bok avtomobila, ki je vozil naproti, in se prevrnil. Voznika naproti vozečega avtomobila je vrglo na cesto. Ko je bil še v zraku, sem videl, kako so zavihrali dolgi, črni, ženski lasje.
Moj bog, ženska je! sem pomislil, skočil iz avtomobila in stekel k ponesrečenki. Ležala je iztegnjena, na obrazu, pred svojim avtomobilom. Trije moji sopotniki so skočili na desno, k prevrnjenemu avtomobilu Američanov. Od tam so prihajali nečloveški kriki. Spotoma sem v naglici opazil, da je prevrnjeni avtomobil pritisnil enega izmed vojakov čez nogo in spodnji del trebuha. Toda jaz sem tekel k ženski, ki je negibno ležala na cesti. Upal sem, da bodo ameriškega vojaka, ki je tako grozljivo vpil izpod prevrnjenega avtomobila, rešili oni trije.
Ženska, oblečena v battle-dress angleške vojske, je negibno ležala na cesti, črni, dolgi lasje so ji pokrivali obraz, izpod njih pa je počasi curljala kri.
Sklonil sem se k njej in jo pazljivo obrnil. Obraz je imela umazan od cestnega prahu, iz nosu in ušes pa ji je tekla kri.
«Olive!» sem pretresen vzkliknil. Sredi ceste, kjer sem bil, sem pokleknil poleg nje in ji dvignil glavo.
«Olive, me slišiš? Olive, ljubica, jaz sem, Frenok. Povej, me slišiš?» Oči je imela odprte, toda strmele so v daljo. Ni me videla.
«Olive, ljubica! Olive . . .»
Za hip so se njene oči zganile in v njih je še bil žarek življenja. Zastrmela se je vame in zašepetala:
«Oh, my dear boy, my dear boy!»
Američan je rjul še bolj nečloveško, šlo mi je skozi kosti.
Toda ob meni je bila Olive. Spregovorila je. Videl sem, kako njene oči strmijo v rdečo zvezdo na moji kapi.
«Oh, dragi moj fant! Vendar si našel svojo domovino. Tudi jaz sem jo našla. Moja domovina bo večnost.»
«Ne bo, Olive. Nič hudega ne bo, moja ljuba. Videla boš... Tu, z menoj je zdravnik, naš najboljši zdravnik. Vse b0 dobro,» sem hitel govoriti, da bi jo pomiril. Ona pa me je gledala. Iz kotičkov oči so ji privrele solze in ji zdrsele po licih. Zlivale so se s krvjo, id ji je curljala iz ušes.
«Oh, my dear boy,» je še zašepetala, potem pa so njene oči postale hipoma negibne. Le srepo so strmele vame. Tudi solze so se ustavile.
«Olive, Olive, me slišiš?»
Čas se je ustavil. Nič več nisem vedel, kaj se dogaja okrog mene. čez nekaj hipov sem se zavedel in obšla me je groza.
Nad njo se je sklanjal zdravnik. Prej ga nisem opazil. S stetoskopom ji je preiskoval bitje srca. čez čas ji je s prsti razširil veke in ji pogledal v oči, nato pa jih je zatisnil.
«Tu se ne dà nič več napraviti, dragi moj,» je rekel. «Pomagaj mi, da jo položiva na rob ceste.»
Vstal sem in samogibno, brez lastne volji, pomagal no-ložiti Olive v travo.
«Si jo poznal?»
Mar naj mu zdajle pripovedujem, kdo je bila in kaj mi je pomenila? Prav zdaj?
«Je to važno? Bi to kaj spremenilo?»
«Ne, nič. Prav imaš. Zdaj pa pridi z menoj! Vojaška policija je že tu.»
Pogledal sem okrog sebe. Na obeh straneh ceste je že bila kolona vojaških avtomobilov vseh vrst. Rešilni avtomobil si je utiral pot med vojaškimi policisti. Eden izmed njih je pravkar fotografiral prizorišče nesreče. Visok britanski ser-žant je pristopil k nama in naju začel zasliševati.
(Nadalnjevanje sledi)
79 46 38 79 58 23 76 14 70 GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2,— din, za zasebnike mesečno 18,— letno 180 — din za organizacije in pooietja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pr oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri
Stran 6
5. decembra 1974
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska	ZTT * Trst
SEDMI FRANCOSKO-SOVJETSKI VRHUNSKI SESTANEK
Brežnjev v Franciji
Poglobitev gospodarskega sodelovanja - Giscard d’Estaingo-va vloga pri reševanju krize v EGS - Schmidt v ZDA
PARIZ, 4. — Generalni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev je- prispel danes iz Moskve na letališče pri Orlyju, kjer ga je sprejel francoski predsednik Giscard D'Estaing. Državnika sta se v letališki hali pogovarjala deset minut, nakar je Brežnjev odpotoval v grad pri Rambouilletu, kjer bo bival za časa svojega tridnevnega obiska v Franciji. Kot v juniju lanskega leta, so tudi letos rezervirali za Brežnjeva v gradu apartmaje v stolpu. Njegovi sodelavci, vštevši zunanjega ministra Gromika, pa bodo stanovab v drugem nadstropju.
Sedmi francosko - sovjetski vrhunski sestanek (prvi je bil leta 1966, ko je obiskal Moskvo general De Gaulle) predvideva naslednji dnevni red: tri pogovore med Giscardom D Estaingom in Brežnjevom ter tri srečanja obeh državnikov, katerih pa se bodo udeležili tudi ministri za zunanje zadeve in finance ter drugi sodelavci.
Prvi sestanek na štiri oči med francoskim predsednikom in sovjetskim gostom bo jutri ob 11. uri. Sledilo bo delovno kosilo, katerega se bodo u-deležili tudi člani obeh delegacij. Popoldne se bosta državnika srečala spet v navzočnosti obeh zunanjih ministrov. Tudi Giscard D'Estaing bo prenočil v gradu Rambouillet, tako da se bo lahko pojutrišnjem zjutraj
IZ STRAHU PRED PRAVDNIKOM
Nad sto agentov javne varnosti jo moralo predsinočjim zastražiti občinsko gledališče v Catanzaru, da bi ga zaščitilo pred razjarjenimi gledalci. Ti so odločno protestirali, ker se igralka, ki je v «musicala» imela nosilno vlogo, ni slekla do golega kot je bilo napovedano v programu, pač pa je ohranila, čeprav mikroskopske, hlačke in modrček.
Taka potegavščina je seveda razburila vročekrvno občinstvo, ki se nikakor ni hotelo odpovedati tudi slabo prikritim čarom mlade igralke, naj si je vodja dramske skupine še toliko prizadeval in ga prepričeval, da je moral popolni strip-tčase črtati iz programa proti svoji volji. Poseči je morala policija, ki je ukazala gledalcem, naj zapustijo dvorano.
V pogovoru s časnikarji je vodja dramske skupine pozneje povedal, da je črtal strip-tease iz programa iz strahu vred morebitno represalijo državnega pravdnika Bartolomeia, straha in trepeta vseh pomograjm. Dr. Bartolomei je v pogledu pornografije dvojnik palermskega pretoria Salmerija, saj je v slabih dveh letih odredil zaplembo 15 filmov, ki naj bi žalili splošni moralni čut Italijanov».
MIŠI GORILE 30:1
Brazilski biolog Antonio Cavalcante je pred nedavnim sporočil, da je v državi okrog 30 milijard miši, se pravi trideset miši za vsakega prebivalca. Znanstvenik je poudaril, da so glodalci, poleg že znanega dejstva o prenosu virusnih bolezni, tudi prava šiba božja za gospodarstvo, saj požrejo vsak dan 300 tisoč ton živil. Miši so se doslej požvižgale na vse protiukrepe oblasti in se še naprej nemoteno množijo. Priznati je treba, da so mali glodalci res pogumni, če r. upajo zoperstavljati se volji brazilske vlade, saj je splošno znano, da so v tej državi na oblasti gorile.
srečal ob 10. uri z Brežnjevom na drugem sestanku.
Jutri zvečer bo predsednik Giscard D'Estaing priredil slavnostno večerjo, ki se je bo udeležilo kakih 20 povabljencev.
Francosko - sovjetski vrhunski sestanek se bo zaključil v soboto, ko bo prišlo do tretjega srečanja na štiri oči med državnima poglavarjema. Predvidevajo, da bodo na koncu srečanja objavili uradno sporočilo ter morda tudi «skupno izjavo».
V francoskih in sploh zahodnih krogih so nekoliko skeptični glede rezultatov tega srečanja. Vsi pa poudarjajo, da bodo zabeležili precejšnje u-spehe na ravni gospodarskih odnosov. Govori se, da bo Francija dosega precejšnje možnosti za sodelovanje na področju sovjetskega gospodarstva z izgradnjo tovarn in raznih drugih gospodarskih objektov. Nekoliko bolj so ti krogi zadržani glede čisto političnih problemov, kot na primer vprašanja zaključka vrhunskega srečanja ženevske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Na splošno prevladuje mnenje, da se ta sovjetska zamisel vsaj za sedaj ne bo mogla uresničiti spričo hudih nasprotij, ki so se pojavila na zadnjih sestankih.
Na drugi strani pa sovjetski državniki pričakujejo, da bo Giscard D'Estaing potrdil splošno francosko politično linijo iz časov De Gaulla in Pompidouja, ki so jo nekoliko omajali Giscardovi nastopi v zadnjih časih. Verjetno pa gre le za začasne nesporazume.
Brežnjevov obisk v Franciji pa
moramo uokviriti v sedanjo francosko politično akcijo, ki stremi za tem, da bi rešila evropsko gospodarsko skupnost pred propadom. 9. in 10. t. m. se bodo srečali v Parizu državni poglavarji, ministrski predsedniki in drugi ministri držav deveterice, ki bodo morali obravnavati številna pereča vprašanja. Angleški laburisti trdijo sicer, da so bili v zadnjem času deležni posebne pozornosti članov deveterice zaradi njihovega težkega položaja, toda res pa je tudi, da je v Angliji še vedno odprto vprašanje pripadnosti EGS in da bo v teku prihodnjega leta prišlo do referenduma. V teh razmerah si je Francija zadala težavno morda celo nehvaležno vlogo, da ■ bi reševala Evropsko gospodarsko skupnost pred propadom.
Vse kaže, da na Zahodu vedno bolj prevladuje mnenje, da mora vsaka država reševati probleme in težave, ki se ji postavljajo, neodvisno od interesov skupnosti. Tudi zahod-nonemški državniki so zelo ostro napadli svoje partnerje v EGS ter so izjavili, da ne bodo samo oni plačevali izgub skupnosti.
V tej zvezi je treba omeniti, da je danes odpotoval v Washington za-hodnonemški državni kancler Helmut Schmidt, ki se bo srečal z ameriškim predsednikom Geraldom Fordom. Na srečanju se bosta državnika pogovarjala predvsem o energetski krizi ter skušala zbližati francoska in ameriška stališča glede tega vprašanja. Schmidta spremlja zunanji minister Hans Dietrich Genscher ter minister za gospodarsko sodelovanje Bahr.
V SREDIŠČNI ULICI ROMA V TURINU
Roparji v notarskem uradu:
na tridnevnem obisku 19-letno dekle ob življenje
Banditi, ki so bili zelo mladi in živčni, so streljali brez vzroka
OZN za odpravo vseh diskriminacij
(Nadaljevanje s 1. strani)
TURIN, 4. — Devetnajstletno dekle je bilo ubito pri ropu v notarskem uradu v središču Turina. Trije zakrinkani in oboroženi banditi so okrog 17. ure vdrli v urad notarja Emme Rosati v Ulici Roma in zahtevali denar, ki je bil shranjen v jekleni blagajni. Nepričakovano so začeli streljati kot nori. Ena od uradnic. 19-letna Maria Grazia Venturini se je zgrudila na mestu mrtva, 21-letna Elisabetta Povero pa je bila huje ranjena
Kaže, da so bili vsi trije roparji zelo mladi in morda še bolj prestrašeni kot oropanci. Ves čas so kričali in grozili, kar naenkrat pa so brez navideznega vzroka začeli streljati. S svojim banditskim podvigom pa niso imeli sreče, saj je bilo v notarski blagajni le par desettisočakov.
Val roparskih podvigov je bil tudi v Milanu, kjer so v enem dnevu našteli kar štiri rope. Najbolj odvraten je bil vlom v stanovanje 40-letoe Luise Martinelli, kjer sta bandita grozila, da bosta ubila 6-letno hčerko Martinellijeve. če jima ženska ne bo izročila vsega denarja, ki ga ima v hiši.
Martin-ellijeva je vratarka v nekem poslopju v Ulici Venini. Bilo je že pozno ponoči, ko je zabrnel vhodni zvonec in ženska je vprašala. kdo zvoni. «Rdeči križ,» se je oglasil odgovor in Martinellijeva je, nič hudega sluteč, odprla vrata. Mi-
iiimiiiiiiiiiiiii::
v
iviiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiimiiii
Švedski pogledi
(Nadaljevanje s 4. strani)
žavne pogodbe in da se njun položaj stalno slabša. V najnovejši jugoslovanski noti avstrijski vladi (29. oktobra 1974) je poudarjeno, da Avstrija ni izpolnila svojih obveznosti iz členov 6, 7, 9 in 10 državne pogodbe,-ki se nanašajo na slovensko in hrvaško manjšino.
«Tu bi opozoril na nemoteno šovinistično dejavnost takšnih organizacij na Korošlfgm, kakršna je Hei-matdienst, ki izvaja neonacistično in rasistično politiko in izvaja zastraševalne akcije proti slovenski narodni manjšini, kar ima za cilj njeno asimilacijo. .Aktivnost takšnih organizacij neposredno prepovedujeta sedmi člen državne pogodbe in 4. člen omenjene konvencije. Moja delegacija bi želela tudi izraziti zaskrbljenost zaradi dejstva, da v Avstriji pripravljajo poseben popis, «preštevanje» naših manjšin za leto 1981, uveljavljanje ukrepov za izboljšanje stanja manjšine pa odlagajo v pričakovanju rezultatov takšnega «preštevanja», ki je že samo po sebi nedopustno. Takšni popisi naj bi bili, kot že v preteklosti, o-rodje za pritisk na manjšino in za zastraševanje».
Jugoslovanski predstavnik je tudi opozoril, da je v poročilu odbora poudarjeno, da «pravice manjšin niso odvisne od njihovega števila ali od odstotka manjšine v celotnem številu prebivalstva», nato pa je prešel k obravnavi položaja v Bolgariji in makedonske manjšine v tej državi.
predvsem samostojen in neodvisen položaj, zunaj vojnih zvez in blokov. Švedska je na Alžirsko konferenco poslala svojega opazovalca. V OZN švedski predstavnik pogosto podpira pobude neuvrščenih držav, kot so po drugi plati tudi mnogi švedski predlogi, zlasti o razorožitvi, dekolonizaciji ter pomoči deželam v razvoju deležni podpore neuvrščenih dežel. Vendar Švedska meni, da ji njen status nevtralne dežele ne dovoljuje, da se pridruži pobudam, ki jih sprejemajo neuvrščene dežele. Toda v načrtu svojega prpgrama, ki ga pripravlja vladajoča švedska socialdemokratska stranka za kongres, ki bo prihodnje leto, je prav tako poudarjeno, da bo Švedska vodila «aktivno politiko neuvrščenosti». In to je švedski zunanji minister Anderson potrdil tudi na generalni skupščini OZN letos jeseni.
Aktivnejše delovanje švedske na svetovnem političnem prizorišču je prišlo do izraza tudi v njenih naporih za odpravo nevarnosti nadaljnjih zapletov na Bližnjem vzhodu, ki ga Palme smatra za «najbolj militarizirano področje sveta», kakor tudi na vzhodnem Sredozemlju v zvezi s Ciprom. Pozivajoč velike sile, da pri odpravljanju teh kriz upoštevajo ne samo interese lastne varnosti ter jedrskega ravnotežja, marveč da vodijo tudi računa o življenjskih interesih narodov in dežel v tem predelu sveta, Švedi opozarjajo: če bo prišlo na jugu Evrope do izbruha vojne, pa naj bo ta še tako «lokalna», potem bo do njenega izbruha lahko prišlo tudi na severu stare celine. Švedska sama pa je živa priča, kako je moč celih 160 let živeti v miru in ga prav zato še bolj ceniti.
liiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiinuuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiliiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiliiiiiii
BENEŠKI DNEVNIK
SLOVESNOST V GORENJEM TARBIUU
Lepo uspel praznik beneških rudarjev
Italijanske oblasti naj se zavzamejo, da bodo emigranti uživali vsaj najosnovnejše socialne pravice
V Gorenjem Tarbilju so številni bivši slovenski in italijanski rudarji in svojci rudarjev, ki delajo povečini v belgijskih rudnikih proslavili dan svojega patrona sv. Barbare. Več kot stopetdeset se jih je najprej zbralo pri maši, kjer je med drugimi spregovoril tudi Videnški nadškof Alfredo Batisti. Zelo pozitivno je ocenil dejstvo, da v tem delu videnske pokrajine živi slovenski živelj, ki ohranja in razvija svojo kulturo, jezik in navade. Dejal je, da je cerkev dolžna ne le spoštovati te značilnosti slovenskega prebivalstva temveč jih je dolžna tudi braniti. Govor pa je zaključil z vzklikom «Ohranite te značilnosti, saj so veliko bogastvo».
Zatem so za vse prisotne pripravili kosilo, na katerem je najprej spregovoril predsednik združenja delovnih invalidov iz Vidna in zagotovil, da bo njegovo združenje delovalo v prid reševanju problemov rudarjev. Nocerino Franco je v imenu rudarjev Rečanske doline znova opozoril, koliko fantov in mož iz Benečije je moralo zapustiti družine in rojstno zemljo, da so se podali v Belgijo po košček črnega kruha.
Opomnil je oblasti in od njih zahteval, da posredujejo za izboljšanje nemogočih pogojev rudarjev v tujini, in da jim zagotovijo vsaj uživanje najbolj osnovnih socialnih pravic. V imenu vseh rudarjev, ki so se včlanili v društvo «Ivan Trin-ko» je v nekaj slovenskih besedah spregovoril Mario Zodar. Dejal je, da po vojni ni bilo druge možnosti, kot da gredo mladi ljudje iz Benečije v belgijske rudnike. «Takrat ni bilo treba referenduma, da bi obdržali enotnost družin, razdru-žili so nas s silo», je dejal Zodar.
Pri počastitvi dneva rudarjev so bili tudi štirje župani, pozdravni brzojavki pa sta poslala predsednik deželnega odbora Comelli in društvo slovenskih emigrantov v Belgiji.
Sledil je kulturni spored v katerem so sodelovali Briški oktet, harmonikarji, ki jih je vodil Anton Bir-tič. in beneški otroci ki so v slovenščini recitirali nekaj beneških o-troških pesmi. Poznavalci pravijo, da sploh ne pomnijo tako prisrčne in tako dobro obiskane proslave rudarskega praznika.
j. p.
siila je, da je kdo od stanovalcev potreboval zdravniško pomoč. Vrata so se odprla in ženska je zagledala pred seboj bandita, ki sta ji grozila s samokresom. Nasilneža sta jo porinila v stanovanje in, ko sta opazila spečo deklico, sta namerila orožje proti nji. Martinellijeva jima je izročila vse svoje imetje: 280 tisoč lir in nekaj poštnih bonov.
UBOJ V MAŽAROLAH
Macorig na svobodi
VIDEN, 4. — Sodnijska oblast je sklenila, da bodo izpustili na pogojno svobodo 59-letnega Petra Ma-coriga iz Mažarol, ki je bil obtožen, da je skupaj z Linom čenčičem ubil 1. 1960 tedaj 48-letno Pierino Cassino.
Na obravnavi prve stopnje pred videnskim porotnim sodiščem je bil čenčič obsojen na dosmrtno ječo, Macorig pa na 23 let. Na drugostopni obravnavi pred tržaškim prizivnim sodiščem so porotniki spoznali čenčiča za krivega ter so ga obsodili na 26 let zapora. Prav tako so spoznali za krivega tudi Ma-coriga, ki je bil obsojen na 21 let zapora. Po nekaj manj kot 14 letih, potem ko je prestal že skoraj
dve tretjini kazni, bodo Macoriga (ki je sedaj še v Videnških zaporih) izpustili na svobodo, čenčič se nahaja sedaj v zaporu v Porto-longonu.
GENOVA, 4. — Rimski preiskovalni sodnik dr. Filippo Fiore, ki vodi preiskavo o Borghesejevem poskusu državnega udara, je včeraj izdal zaporni nalog za 40-let-nega Leopolda Zunina, uslužbenca neke brodarske družbe in znanega desničarskega prevratnika. Zunino pa je, kot mnogi drugi, pravočasno zaslutil nevarnost in pobegnil. Kaže, da je zapustil Genovo že pred nekaj tedni, ob prvem «rafalu» zapornih nalogov za fašistične prevratnike. Pobeglega fašista rimski sodnik dolži politične konspiracije in oborožene vstaje proti državnim oblastem.
RIM, 4. — Komisija poslanske zbornice, ki preučuje zahteve za sodne postopke proti poslancem, je danes sklenila priporočiti zbornici, naj dovoli sodni postopek proti parlamentarcu MSI Saccucciju. Ta je med drugim kot eden od ustanoviteljev razpuščenega gibanja «Ordine nuovo» obtožen obnavljanja fašistične stranke.
VČERAJ ZJUTRAJ V NASELJU LAMBRUGA PRI COMU
NICOLETTA Dl NARDI OSVOBOJENA
Dramatična primera dveh ugrabljencev v Lombardiji in na Sardiniji
COMO, 4. — Nicoletta Di Nardi, 11-letna hčerka milanskega trgovca z dragulji je bila osvobojena v prvih jutranjih urah v Lamburgu pri Comu, majhnem naselju ob super-cesti Milan — Lecco. Deklica je bila oblečena v trenirke, ki jih je imela 16. novembra, ko je bila u-grabljena, in je bila bosa.
Ugrabitelji so jo pripeljali do Lamburga in jo tu pustili na cedilu. Manjkalo je nekaj minut do petih in Nicoletta je zaman skušala ustaviti kak avto, ki bi jo zapeljal do bližnjega naselja. Peš je hodila do vasi in se ustavila pred prvim poslopjem, ki ga je našla. Tu je pozvonila na več zvoncev. Njeni prošnji za pomoč se je prva odzvala Rina Zardone, ki jo je povabila v stanovanje in jo nahranila preden je obvestila policijo in dekličine starše o osvoboditvi Ni-colette. Funkcionarji letečega oddelka kvesture v Comu so takoj prišli po deklico in jo odpeljali na kvesturo, kamor sta kmalu nato prišla Nicolettin oče in stric.
«Malo pred 5. uro — je povedal pozneje časnikarjem Flavio Magni, sorodnik Zardonove — je deklica pozvonila pri moji sorodnici, ženski, ki se je zaspana prikazala na vratih, je povedala v eni sapi' «Sem Nicoletta, tista, ki so jo ugrabili v Milanu. Pomagajte mi prosim!»
«Skuhali smo ji kavo — je nadaljeval Flavio Magni — in nemu
doma obvestili policijo rir družino Di Nardi. Deklica je bila pre-mražena, saj je bila le v trenirkah in je bila bosa. Vtis imam, da se o ugrabitvi in o ujetništvu ne spominja veliko. Ko sem jo vprašal, ali je jedla, mi je odgovorila, da ne ve, da se ne spominja »
Opoldne je družina Di Nardi sprejela časnikarje, a le pod pogojem, da ne vprašajo ničesar Nicolette. Deklica je očitno še pod šokom, kot je potrdil zdravnik, ki jo je pregledal takoj po osvoboditvi in kot priča njen stalno preplašen izraz.
Mario Di Nardi je obširno govoril o pogajanjih z banditi, ki so se oglasili že dobro uro po ugrabitvi Nicolette. Dejal je, da so bila pogajanja težavna predvsem, ker so roparji precenjevali njegovo premoženje. Kolikšna je odkupnina, ki jo je izplačal, ni znano, govori se pa, o 350 ali celo 500 milijonih lir.
Z osvoboditvijo Nicolette bnajo ugrabitelji v Lombardiji v rokah še tri osebe in sicer Emanueleja Ri-bolija, Giovannija Cucchi ja in Lui-gija Genghinija. O Riboliju in Gen-ghiniju se ne ve veliko, kaže vsekakor, da so v teku pogajanja med banditi in družinama ugrabljenih. Naravnost dramatična pa je Stucchi-jeva zgodba. Zanj je družina že plačala 700 milijonov lir odkupnine, a roparji ga še niso osvobodili, ker zahtevajo dodatno odkupnino, baje 300 milijonov lir. Pred nekaj dnevi
so našli njegove dokumente pri avtocesti Turin—Milan,kar je pri preiskovalcih vzbudilo sum, da so ga ugrabitelji ubili.
Še en dramatičen primer ugrabitve, tokrat na Sardiniji. Luigi Daga, študent iz Oristana, ki je že 109 dni v rokah banditov, je poslal nekemu krajevnemu listu pismo, v katerem sporoča, da so ga ugrabitelji «obsodili» na smrt, ker njegov očj ni še izplačal odkupnine. «Izpolnili so mojo zadnjo željo — P1" še fant — da s tem pismom pozdravim starše, brata in zaročenko. Ne žalujte za menoj.»
Fantov tie Benigno Daga, ki je zvedel za sinovo pismo od časnikarjev, je poudaril, da je naredil vse, kar je bilo v njegovih močen, da bi zbral denar za odkupnino. «Rotim ugrabitelje — je dejal — naj ne storijo nič žalega mojemu sinu. Skušal bom najti še nekaj denarja.»
Daga je v treh obrokih izročil ugrabiteljem 25 milijonov lir.
CATANZARO, 4. — Načelnik državnega pravdništva v Catanzaru dr. Cinque je poslal Valpredi, Fredi, Venturi in drugim 40 obtožencem sodno obvestilo, naj se 27. januarja javijo pred catanzarskim porotnim sodiščem. Ukrep je posledica dejstva, da je kasacijsko sodišče spomladi prekinilo proces proti Valpredi in ga združilo s procesom proti Fredi in Venturi.
NA PRIIOZNOST
VELEBLAGOVNICI
ULAMUIE
TRST, KORZO SABA 15,
srečanje s
prihrankom
številne priložnosti nakupa zelo aktualnih artiklov v vseh oddelkih za oblačila po
izrednih cenah