rmmm Ir i '^msssmt • . ' ****4»«*s***K*c* Ob pelindvafselležnici majske deklaracije Nevarnosti germanske in romanske poplave so rodile zlasti med manjšimi slovanskimi narodi že več ko pred sto leti klice po vzajemnosti in združitvi. Pavel Šafarik (1795-1861) in Jan Kollar (1795-1852), oba doma iz ogrske Slovaške, sta v svojem delu in v svojih spisih razvijala misli vseslovanske kulturne skupnosti. Ne glede na verske in kulturne razloge je Kollar predlagal, naj bi se Sidrani razdelili v štiri glavne jezikovne skupine: rusko, poljsko,češko in ilirsko. To misel so posebno navdušeno sprejeli Hrvatje, ki so bili že od druge tretjine XIX.stoletja v hudih bojih z Kadjari.Madjari so stremeli za tem, da postanejo popolnoma neodvisni od Dunaja,s katerim naj bi jih vezala le skupna vladarska hiša. Madjarski apetit Je bil že v teh časih zelo velik. Ogrsko državo so si zamišljali tako, da bi imela obsegati tudi Hrvaško in Slavonijo ter Beko. Povsod naj bi bila madjarščina uradni jezik. Celo v cerkvah naj bi duhovnik enkrat na mesec pridigal po madjarsko. - Iz odpora proti madjarskim naklepom in iz ideje slovanske vzajemnosti, ki jo je oznanjal Kollar, je vzrastel na jugu takozvani ilirizem. Utemeljil ga je Ljudevit Gaj, ki je hotel na ta način združiti vse južne Slovane v eno kulturno e-noto s skupnim,edinstvenim književnim jezikom.Da bi ne bilo nasprotovanja in ljubosumnega prerekanja zaradi imena in da bi novi skupni jezik južnih Slovanov Označil splošneje,ga je krstil z ilirskim imenom.Tega imena se je že svoječasno poslužil Napoleon s svojimi "ilirskimi deželami". Gaj se Je nadejal,da bo v ilirskem imenu združil vse južne Slovane v en sam narod z enim književnim jezikom. Leta 1855 je Gaj razglasil, da je "treba sedaj prenehati z brenkanjem vsak na avojo struno.Liro je treba spraviti zopet v edinstveno skupno soglasje s strunami,ki so:Koroška, Gorica, Istra, Kranjska, Štajerska, Hrvaška, Slavonija,Dalmacija, Dubrovnik, Bosna, Črna gora, Hercegovina, Srbija, Bolgarska ii ______v_ _o______ Nekatere mlade slovenske rodoljube" je ilirska Zamisel silno navdušila,zlasti vieokošolce,ki so bili doma v bližini hrvaške meje in so se šolali v Va-raždinu.Eden največjih slovenskih kulturnih delavcev koroški rojak,Matija Majar Ziljski je zagovarjal mi-®el, da bi se slovenska, hrvaška, srbska in bolgarska podnarečja združila v en sam književni jezik.Ilirizem je prišel prekasno. Slovenci so izjavili, da 'Slovenci slovenščine ne bodo opustili."Tudi Srbi so Be po večini izrekli zoper to, da bi opustili svoje staro čestitljivo ime. Čop in Prešeren sta slovenskemu jeziku dala že °ako močne temelje, da jih ni bilo mogoče več izru-vati. Proti ilirizmu pa so nastopale tudi avstrijske °blasti, ki so naslutile, da se za njim skriva vele-siovanska miselnost, ki bi lahko omajala temelje av-etrijake države. 0 kaki novi jugoslovanski zamisli po ilirskem “ouspehu ni bilo med Slovenci dolgo nič slišati. Še-okrog leta 1870 je zopet vstala želja - ki jo je prekoval ptrah pred bodočnostjo - da bi se malošte-^ilni Slovenci naslonili na kak večji slovanski na-* Najprej so se mladi slovenski izobraženci nav- duševali za ruščino, ker jim samosvoja pota Hrvatov, ki so svojo politiko uravnavali preveč po zgledu Mati jarov,niso bila všeč. Pozneje okrog 1.1870 pa se je ponovno sprožilo vprašanje jugoslovanske skupnosti in sicer tako,da bi se imeli Slovenci in Hrvatje strniti v eno. Ostalo pa je samo pri razgovorih. Vendar so ta pogajanja bila stvarnejša, ker v politične zadeve niso mešali jezikovnega vprašanja.Vstaja v Bosni in Hercegovini 1.1875 je ponovno razplamtela jugoslovansko misel. Mnogo so k temu pripomogli slovenski tabori, ki so krepili narodno zavest in predvsem da jedi duška narodni zahtevki po Zedinjeni Sloveniji. Od tega časa pa vse do izbruha svetovne vojne ni jugoslovanska misel več zamrla med slovenskim narodom, pač pa je dobivala čim dalje bolj konkretne oblike. Posebno balkanski vojni sta napra— vili velik korak naprej. - V 27. marčevski številki "Bazovice" je o teh dogodkih več govora. - Z izbruhom prve svetovne vojne so se politični krmarji avstro-ma-djarske monarhije dobro zavedali, da bo izid te vojne definitivno rešil vsa narodnostna vprar-šanja stare monarhije. Z zmago Avstrije in Nemčije bodo Nemci zavladali celotni monarhiji. To se pravi, da bi se v tem slučaju zgodilo to, kar se je zgodilo v teku te vojne. Saj je Hitler svoj koncept po razkosanju slovanskih narodov zasnoval na načrtih viljemovske ^Nemčije. V nasprotnem slučaju bo'avstro-ma-djarski nestvor razpadel v svoje sestavine in se organiziral po lastnih potrebah in političnih zamislih. - Avstrijski državniki so se dobro zavedali vseh teh rešitev, zato so tudi v tem smislu postopali. Vsako izven germansko politično koncepcijo so preganjali kot veleizdajo. V nekoliko manj barbarskih izvedbah se je v naših deželah dogajalo v bistvu vse to,kar se dogaja danes.Strah pred porazom je seveda Hitlerjevim razbojnikom narekoval še znatno okrutnejša sredstva.Prusjaški vandali so prepričani, da zadostuje, če narodu pobiješ nje-je, pa je stvar likvidirana. Hitler meri svoje sklepe po vzorcih prusjaških telebanov, ki v svoji nadorganiziranosti in naddisciplini-ranosti ne poznajo drugega kot ukaz. Če jim spodmakneš tistega, ki te ukaze deli,razpade ves organizem. Pri zrelih narodih pa ni tako. če izgubi svoje voditelje je gotovo strahovito prizadet, ali narodov nagon preboli tudi take praznote,sledeč naukom onih,ki so ga vodili. V prvih letih svetovne vojne je politično delo Slovencev, vsaj na zunaj počivalo. Avstrijski zapori in vešala so zatrla javno izpovedovanje narodnih po— litičnih zasnov. Avstrijski parlament je bil zaprt. Politični voditelji, v kolikor niso bili v zaporih, so bili vpoklicani ali drugače obsojeni na molk. Posebno je bilo težko stanje ob časih pogostih in navidezno velikih zmag prusjaško-avstrijakih armad.Vse je potekalo tako,kakor v sedanjih časih.Jugoslovanski rodoljubi so pričeli obupavati nad zmago zaveznikov. Prusjaške armade so držale dve tretjini Evrope v svojih kremplih. Ali čas je potekal, čas, ki je bil zaveznikom tudi takrat naj zvestejši zaveznik in pomočnik. Blo- (Nadaljevanje na 2.str.) (Nadaljevanje s l.str.) kada je čedalje ostrejše pritiskala na prusjaško-av-strijeke želodce in tudi ostale sirovine za izdelavo vojnega materijala so kopnele z veliko naglico.Stvari so se za zaveznike na notranji fronti pokojne monarhije čedalje ugodnejše razvijale. Tedaj pa je meseca marca 1917 revolucija strmoglavila carski absolutizem v Rusiji. Postavila je načelo, da se sklene mir brez aneksij in brez vojnih odškodnin na podlagi samoodločbe narodov.Samoodločba narodov je vlila avstrijskim narodom, zlasti pa slovanskim,nove nade in novega poguma. Daši je kapitulacija ruskih armad porazno prizadejala zaveznike, vendar je ravno iz ruskih step prihajal razkroj najprej v Avstrijo, pozneje tudi v Nemčijo. Po miru v Brest Litovskem so se pričele vračati v domovino ogromne množice vojnih u-jetnikov,ki so prinašali s seboj revolucijonarne kali, ki so se zlasti na bojiščih širile z epidemično hitrostjo. V vojno pa je vstopila v tem času tudi A-merika. Notranje razmere so postajale v Avstriji čedalje nezdržnejše. Novi avstrijski cesar je uvidel, da brez sodelovanja parlamentarcev ne bo mogoče pomiriti razgibanih avstrijskih narodov. Zato je sklical k zasedanju poslansko zbornico za 50.maj 1917.Jugoslovanski poslanci v avstrijskem parlamentu so se dobro zavedali zgodovinske dobe in svojega političnega poslanstva pred narodom in zgodovino.Takratni čas je k sreči našel velike ljudi. Vsi jugoslovanski poslanci so se združili v enoten jugoslovanski klub. Na predlog pokojnega dr.Janeza E.Kreka so jugoslovanski po- 'O.urka zima - Šele sedaj pronicajo k nam poročila o strahotah letošnje zime.Vse to kar smo poslušali v zimskih mesecih na radiju, čitali v časopisju ali zvedeli na kakršen'koli drug način izgublja na svoji vrednosti jiri čitanju poročil izvedencev in strokovnjakov ta-kozvanega vremenoslovja. Hitler je že pred izbruhom sovražnosti na Poljskem mobiliziral vremenoslovce,ki so pazljivo zasledovali vremenske spremembe v vseh delih sveta in na podlagi takih opazovanj več ali manj točno napovedovali vreme za ves mesec v naprej. Na ta način so postala vremenska poročila vojaška skrivnost in kmalu po nastopu vojne so posamezne države prepovedale objavo vremenskih podatkov.Za take slučaje je imel Hitler na razpolago svojo peto kolono, ki je redno pošiljala vremenske podatke osrednjemu vremenskemu u-radu v Berlin. Ves svet, zlasti pa vojaški strokovnjaki, so se začudili, da je Hitler pričel s svojim napadom na Poljsko 1.septembra.Mesec september je na področju Poljske države skoro najbogatejši mesec na padavinah. L.1939 pa je bilo ravno v tem mesecu najlepše vreme,ki je v mnogem pripomoglo pruejaškim hordam do vojaških uspehov. Tudi pri naslednjih nacističnih vpadih na ostalo Evropo je Hitler pred vsakim novim udarom povprašal vremenske preroke o zadržanju vremena v prvih tednih novega napada.Tako je postopal tudi pri napadu na Rusijo. Tu je prusjaška vremenska znanost odpovedala. Nekateri vremenoslovci so sicer na podlagi statističnih podatkov prerokovali,da bo zima 1941/42 izredno ostra in so svoja prerokovanja utemeljevali z različnimi ugotovitvami, ki niso brez vrednosti. Deset in desetletna opazovanja in primerjanja vremenskih podatkov, so dognala,da so vremenske razmere v mnogem odvisne od sončnih peg in stanja ozvezdij ob določenem času. Sončne pege so giadeži, ki jih pokazuje sonce(seveda so vidni samo s gomočjo posebnih daljnogledov v zvezdarnah) ob določenih časovnih razdobjih. Te pege nastanejo zaradi strahovitih potresov v notranjosti sonca, ki trajajo včasih zelo dolgo,drugič pa je zopet njihovo delovanje zelo kratko. Lahi imajo v Bendandi v bližini Paence zvezdar-no, ki je že meseca oktobra 1938. leta ugotovila, da kaže sonce na svojem vzhodnem robu eno izmed največjih peg, ki so jih sploh kdaj zapazili. Vremenoslovci so že takrat napovedali neko daljše razdobje deževnih poletij in zelo ostrih zim. Od tega časa dalje, pravijo zvezdogledi, se sonce še ni umirilo. Na soncu nastajajo prirodni pojavi ogromnega obsega, ki seveda niso brez vplivov na našo drobno majhno zemljico. Vremenske razmere pa so v mnogem odvisne tudi od stanja ozvezdij ob določenem času. To resnico so spoznali že naši prastari predniki.Mokra leta so nastopala vedno takrat,če je Jupiter pri poletu v vse-mirje letel pred soncem, ki drvi proti Herkulesovem slanci vzajemno s Cehi in Rusini ob otvoritvi parlamenta sklenili s slovesno izjavo ponoviti svoje dr-žavnopravne zahtevke. Klubov predsednik je zato na prvi seji dne 30.maja 1917.leta podal izjavo,ki pov-darja zahtevo, da se na temelju narodnostnega načela in hrvaškega državnega prava, združijo vsa ozemlja monarhije, koder bivajo Slovenci, Hrvatje in Srbi, v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospostva tujcev in osnovano na demokratični podlagi. Majska deklaracija,kakor imenujemo to zgodovinsko izjavo v dunajskem parlamentu,se sklicuje' na narodno in (po želji dalmatinskih pravašev) na zgodovinsko državno pravo.Majska deklaracija je ustvarila prve temelje bodoči skupnosti Jugoslovanov. Majska deklaracija je bila prva očita izpoved slovenskega naroda po zedinjenju in prvi korak k uresničenju slovepskih pobud, da postanejo Slovenci državni narod. Deklaracijsko gibanje, ki je temu sledilo z vso mogočnostjo, je vlilo našemu narodu potrebno moralno silo za izvoj$vanje vseh njegovih poznejših zamisli. Naš narod v suženjstvu se današnjega dne pred četrt stoletja spominja z živo zavestjo, da se mu po težkih in strašnih preizkušnjah, po neizmernem trpljenju, vendar le bliža nova doba, tista, po kateri bo deklaracijska zahteva ostvarjena v njeni najširši zamisli.Naš narod se ravno v teh trenotkih in ob teh spominih z vso upravičenostjo tolaži, da bo njegovo sedanje trpljenje poplačeno s popolnim in trajnim združenjem vseh Slovencev in vseh Jugoslovanov v novi, veliki, skupni domovini. ozvezdju in pri tem privlači nebesni znamenji "ribi" in "vodnjarja".Naši predniki so zato ti nebesni znamenji imenovali kot "mokri".Nasprotno pa veljata nebesni znajoenji"lev" in "devica" kot "suhi" znamenji. Po nekaterih pravilih, ki so jih osvojili razni raziskovalci, je treba računati z mokrimi poletji in ostrimi zimami, polnimi snega, če jo veliki planeti, zlasti Jupiter in Saturn,potegnejo skozi "mokra" nebesna znamenja.To se je v resnici zgodilo lansko leto. To pravilo še znatno pridobi na svoji veljavi,če se obenem tudi Venera giblje v isti smeri.Tudi to sa je zgodilo pozimi 1941/42. Raziskovanja so na podlagi statističnih podatkov nadalje ugotovila, da se v časih povečanih sončnih peg pojavljajo na naši zemlji fizikalne spremembe.Tako pravijo ta raziskovanja,da imajo ogromni ognjeniki na soncu (sončne pege povedo namreč, da bruhajo v teh časih ogromni ognjeniki na sončni površini) velik vpliv na morsko valovanje na naši zemlji, ki neugodno vpliva na vremenske razmere.Obenem pa ti ognjeniki povzročajo velike magnetične motnje na naši zemlji, ki povzročajo potrese, delovanje ognjenikov itd. Sončne pege so mnogokrat pet do desetkrat tako velike,kakor je naša zemlja,zato nam bo njihov vpliv lahko razumljiv. • Vse te lepe stvari so vremenoslovci točno razložili svojemu gospodarju v mesecu juniju lansko leto. Ali Hitler ne bi bil prvi zli duh človeštva v sedanji zgodovini, če bi poslušal znanstvenike in učenjake. Njega je sama božja previdnost postavila - to so njegove trditve - na zemljo in se zato pokori samo svoji trmoglavosti in svoji mračni duši. Hitler je mislil, da bo z Rusi opravil, kar na hitro roko. Tako pač, kakor je to šlo po ostalih delih Evrope. Ali v Rusiji je naletel na nasprotnika, ki je bil ravno tako pripravljen na vojno kakor on sam. Sili sta bili izenačeni. Prusjaška nepremagljivost je dobila prvo pošteno brco. Poročila iz Nemčije pravijo, da je bila ruska zima v resnici eden najsposobnejših generalov v sedanji vojni, čeravno so Prusjaki lansko leto trdili, da ta general ne zasluži v-nemški vojski niti nared— niškega čina. Sedaj nemški listi po vrsti obdolžuje-jo nemške vremenoslovce, da so oni krivi,da je nemška vojska pretrpela v Rusiji tako strašne izgube.’ Nevtralni opazovalci na ruski fronti so namreč ugotovili, da je imela nemška vojska v zaledju petkrat tako velike izgube, kakor pa na fronti skozi polnih pet mesecev ruske zime.Ta svoja poročila so šele sedaj vtihotapili v tujino.Izgube cenijo ti poročevalci na poldrugi milijon ljudi. Nemci pa so izgubili zaradi ostre zime tudi ogromne količine vojnega materi jala, zlasti motornih vozil vseh vrst, propadi® pa so tudi neizmerne količine živil. Posevki pa a® utrpeli tako škodo, da pričakujejo najslabšo žetev. Dva namišljena Napoleona Vsako stoletje v zgodovini človeštva vrže na površje nekaj ljudi, ki se v mnogem razlikujejo od povprečnih zemljanov. Nadpovprečnost teh "izvoljencev" je lahko človeštvu koristna, ali pa tudi škod-1jiva.Koristnim nadpovprečnim zemljanom,ki se od ostalih ljudi dvigajo iznad povprečja,največkrat zaradi svojih duhovnih kakovosti, pravimo,da so genijal-ni. Imamo pa v zgodovini človeštva ljudi, ki jih označujemo za genijalne, čeravno niso človeštvu zapustili prav nobene trajne vrednoste.V svoji"dobi so iz vršili nadpovprečna dejanja, ki so mogoče zaposlila velik del takratnega sveta; s prožnostjo svojega duha, z izredno trdnostjo volje, z vratolomno drznostjo in preziranjem vseh moralnih in človečanskih zapovedi so drveli za ciljem in ga dosegli. V mnogih slučajih so s svojimi dejanji vlili strah v srca ostalega Človeštva, obenem pa so s svojimi uspehi,ki povprečnemu človeku zmeraj ugajaj o našli dovolj občudovalcev in še več priliznjencev,- Take vrste mož je bil v svojem času tudi Napoleon, ki ga zlasti vojaški krogi prištevajo med najbolj genij alne vojskovodje človeške zgodovine.Literatura vojne umestnosti navaja skoro na vsaki strani Napoleonovo ime. Njegove vojaške vrline imajo še danes veljavo, kljub popolnemu- preobratu ;v uporabi orožja,motornih vozil itd. - Novejši raziskovalci Na- . r Poleonovega življenja pa so ugotovili,da Se je Napoleon dosti več bavil s politiko,kakor pa z vojno.Napoleonove vojne so pač/razrušile tedanjo EvrOpo in Popolnoma predrugačile meje posameznih držav. Ali fjegova politika: trda,, nepoštena in brezobzirna; ;za. koristi splošnega človeštva, je po.njegovi: emrtiMiZ-j orisala vse njegove uspehe. Te besede je napisaj?že Pred: nekaj leti angleški raziskovalec in . podkrepil Ovoja izvajanja Še z naslednjimi stavki: Napoleon je krastelik revolucije, bil je otrok vstaje in upora In ni poznal ljubezni do bližnjega ter ni imel srca ?a, človeštvo. Kot zmagovalec in politik se ni zmenil kfi bolečino človeka.Bil je vzoren učenec in posnemovalec tiste takratne politike in diplomacije, ki je kanila,' da je treba le tako dolgo držati besedo,dok-je to koristno lastnim političnim namenom. Napoleon je. delil narode sebi in svojim pajdašem ter se ni pri tem prav nič oziral na njihove pravice ih potrebe., Delil jih Je v glavnem zato, da si Je .pridobil novih dohodkov -za vzdrževanje dvora in ?a..je z njimi plačeval "zveste” pč.toliznlke. Pri nekem sporazumu z Italijo je dejal: "Potrebujemo to ®vietanišče zato, da pritisnemo na Turčijo in. da. postanemo gospodarji Jadrana." In. dalje:"Ljudje ne ve-»kakšne so misli vojaka. Človeku,kakršen šem jaz, 51 dosti, mar življenje milijonov.ljudi." Odkrito je Rjavil: "Ljubim oblastnost, kakor ljubi umetnik, ki J® zaverovan v svoje gosli.," In da je bil zadovoljen ‘a "umetnik" je moralo umreti na milijone ljudi. , Prva svetovna vojna je zadala človeštvu najtežja moralne udarce. Imperijalistične pobude Viljenovite Nemčije so mobilizirale ; na desetine milijonov {Judi.Ti milijoni so v nad štiriletni borbi ugonobi-ne samo ogromne množine materijalnih človeških ^idobitev,pač pa je ta boj' na življenje in smrt ev-f°Psklh narodov, v veliki meri porušil moralne vezi . Tako sta tudi Hitler in Mussolini zrasla iz re-i J-Ucije, oba otroka vstaje in uporov. Kričava ulica Je rodila;in iztisnila na površino'. Revolucija na t b°du je razgibala narode in jim vlila sokove upo-njjki jih ni : bilo težko napeljati v. mogočne reke naj-2Jih nagonov. , V Italiji so v času mirovnih pogajanj kratko-kt*1* in zaslepljeni državniki krčevito hlastali po i^Ji slovanski zemlji, ki za rešitev laškega popula-Jskega vprašanja,ni imela nobene veljave. Medtem- ko so "reševali" Primorje, Istro in Dalmacijo, so si ostali zavezniki razdelili sovražnikovo dedščino v izvenevropskih področjih,brez Italije. Ta ozemlja bi pač mogla odpreti laški ljudski prenasičenosti primerno ventilacijo. Ko je bila dedščina likvidirana, je laško ljudstvo spoznalo,da v Istri in Primorju ne more biti kruha za lačne laške želodce. Ulica je zakričala, na čelo se ji je postavil napol izobraženi južnjak - socijalist Benito Mussolini. Ulica, ki ponavadi rešava politična vprašanja s pestjo,ga je vodila, in tako je tudi naše stoletje rodilo prvega -Napoleona. Genijalni komedijant je s svojo neomejeno domišljavostjo in z uporabo nasilja hipnotiziral naivne množice italijanskega naroda in jih v poldrugem desetletju pripravil do tega, da ustvari iz za-meglene fašistovske miselnosti - novo vero. Množenstvena sugestija, ki ji laški značaj in temperament tako rada podlegata, je seveda vplivala tudi na zunanji svet,ki je iz strahu in tudi iz oboževanja novega modnega proizvoda -fašizma,podzavestno pomagal utrditi novo miselnost. Da bi fašizmu podelili neko mistiko, kajti kljub drago plačen! reklami,ni bilo in ni tudi sedaj v njem nobene trdne ideologije, so 'njegovi utemeljitelji pričeli z gonjo proti vsemu,kar bi moglo konkurirati njihovemu novemu nauku. Proti katoliški veri niso nastopali preveč odkrito,ker bi bil tak boj v državi,kjer' biva sam poglavar cerkve le preveč nepopularen. Zato pa so. se a podvojenimi silami,‘vrgli na narodne1 manjšine; zlasti Slovence in Hrvate, v začetku tudi na tirolske Nemce. Ta boj pa je zaposlil, samo obrobne-; fašiste, zato so napovedali neizprosen boj komunistom, aocijaliatom in prostozidarjem. Končno so pod -krilatico: "Kdor ni z nami, je proti nam!"’ zatirali., vse in vsakogar. - -> *-.-•• -• •; i-: •• V sedanjo' vojno je posegel rimski Napoleon V” trenotku.ko je mislil, da je vojne že konec. Na vbj.^-:. nem polju rimski Napoleon,ček ni imel sreče, ker, 'pn^ je geni Jalen samo v komediji, ki .Je dobra za domačo.-.,-, uporabo in tudi tam samo za omejeno -dobo časa.- 'Ze* tujski promet se je svetu odolžil za nekaj desetletij. Nekaj stotiaoč Lahov si je ogledalo Abesinijo, ■ okrog pol milijona jih je na potovanju pd .Afriki,Irt-;;, • diji, Avstraliji,Kanadi in' na angleških otokih..Ne-kaj' stotiaoč jih je za krajši odpočit ek na Balkanu,I • v Sloveni ji in Dalmaci ji, KoVvzorec brez ..vrednosti" Jih je nekaj celo na Rus kem. V zadnjem času -hoče rim----eki Napoleonček tudi na Korziko.Tu je bil rojen njegov vzornik Bonaparte. Mogoče je vendarle nekje na ( Korziki ostalo še nekaj drobtin napoleohijade, da bi.' z njo pomladil svojo zarjavelo geniJalnost. Ali rimski Napoleonček je najbrže pozabil, da Korzika na • prenese nobene nelojalne konkurence. Eno je gotovo. Rimski Napoleonček bo pozabljen, še predno bo konec n jegivega, pustolovskega življenja* Zgodovini bo poslužil kvečjemu za."genijalno karika-' turo." ’ V premagani Nemčiji so vplivi ruske revolucije našli najrodovitneJša tla. Prusjaška nadutost, ki je hotela zagospodariti:vsemu svetu,je bila krepko potolčena. Ali Prusjaki imajo trde butice. Zmagoslavni zavezniki so na to dejstvo pozabili. Namesto, da bi jih v samem Berlinu temeljito poučili, da je bila vojna za nje izgubljena, so dopustili, da vojni dogodki z vsemi svojimi grozotami in trpljenjem gredo mimo prusjaških mej *Če bi zavezniki pregazili prus— jaško zemljo po prusjaških vzorcih v Belgiji in vzhodni Franclji, potem bi jim pač lahko temeljito pokvarili veselje do novih bodočih vojnih strahot. Na žalost se to ni zgodilo in tako ni bilo treba mnogo iskanja, da se je našel,Človek,ki je ulici.zakričal: Dol z versejskim diktatom! .Vsa povojna Nemčija do-Hitlerja 1933 je bila prevara in sleparija,zavezni- ... kov„ki ■ eo -.prus jaškim utvaram pod krinko soci jalizma, vreimarske ustave itd. gladko nasedali. Nemčiji je zagospodoval Adolf Hitler,avstrijski korporal,po poklicu sobni slikar. Lahko pa bi bil to tudi cestni pometač Hans Schulze. Takih "genijev" Je (Nadaljevanje na str.4) (Nadaljevanje a 5.str.) prusjaško pleme rodilo v vseh Sasih. Kdorkoli je Se, na pripravljen gumb prusjaškega lmperijallzma pritisnil,mu je bil uspeh že v naprej zagotpvljen. Hitler nemškega naroda v ničemer ni preobrazil.Ta narod je bil tak, kakršen je danes,že od pantiveka.Vsak povprečni Prusjak je krvoločen tako napram svojim rojakom, kakor napram tujcem. Vsak povprečni Prusjak drži svojo besedo toliko časa,dokler je to njemu koristno. Nadutost vsakega Pruejaka sega do neba.Prusjak je edini še v Evropi živeči divjak, polišpan s civilizacijo.V svojih živalsko-barbarekih nagonih se v ničemer ne razlikuje od divjih Hunov.V Hitlerju je ta barbarizem poosebljen do najvišje stopnje. V Hitlerju je vsekakor nekaj Napoleonovih nagonov,ki jih je našel angleški raziskovalec. Hitler je delil narode sebi in svojim pajdašem in se pri tem ni nič oziral na njihove pravice in potrebe. Ali v tem je Hitler Napoleona celo prekosil, on je ista o-zemlja obljubljal hkrati trem korumpiranim narodom. Hitler je iznajditelj najbolj sramotnih političnih zločinov,ki jih pozna človeški rod.In tudi v naslednjem se ugotovitve angleškega raziskovalca glede Napoleona vjemajo s prusjaškim Napoleonom. Hitlerjeve vojne so pač razrušile Evropo in popolnoma predrugačile meje posameznih držav.Ali njegova politika: trda, nepoštena in brezobzirna za koristi splošnega človeštva, je izbrisala vse njegove uspehe, če pred-no ga je dohitela pravična kazen. Gotovo ne bi bilo pametno, če bi si zakrivali oči pred Hitlerjevimi uspehi. Ali še bolj nespametno je njegove uspehe pretiravati.Vse to kar se je v Ev-ropi zgodilo v zadnjih letih ni nič drugega kcb nava- dea roparski napad, ki ga v človeškem življenju pogostokrat srečarno.Zaradi tega pa zločinca še ne prištevamo med genije,če je bil hišni gospodar tako nepreviden, da ni zaklepal vrat, ali Je celo opazoval bandita,kako se pripravlja na zločine, pa se zato ni zmenil, ali se celo njegovim naklepom rogal. Od trenotka dalje, ko je Hitler zavzel oblast nad prusJaškiml rokomavhi je bilo vsem evropskim državam znano, kaj Hitler namerava. Posebno dobro so bile poučene velike države. Ali na žalost so vodilni, državniki velesil znatno previsoko cenili svoje državniške sposobnosti in se prav posebno slabo izkazali kot preroki. Vsemu svetu je danes znano,da sta bili Anglija in Francija prav dobro poučeni o vseh Hitlerjevih pripravah, ali državniki obeh velesil so bili uverjeni, da ne pride do vojne in da vojni poročevalci strašno pretiravajo.Obe državi sta se trudili, da vojno preprečita,največkrat tako,da so njihovi državniki enostavno vtaknili glavo v pesek.Kako je tako naziranje škodljivo, so pokazali dogodki. Hitler bo v zgodovini živel kot večen opomin vsem evropskim narodom,da je prusjaško pleme največji sovražnik človeškega rodu in da Je potrebno v bodočnosti stalno imeti to oceno pred očmi.Vsako naselje v Evropi, naj po končani vojni postavi spomenik, v katerem naj bodo za vse večne čase ovekovečeni strašni zločini, ki jih je pod taktirko Hitlerja izvršilo divjaško prusjaško pleme.Vsak pripadnik prus— Jaškega plemena,naj po vojni nosi poseben viden žig, da se ga bodo mirni Evropejci znali izogniti kot o— kuženega gobavca, le na ta način bo človeštvo obvarovano novih nesreč v bodočnosti in bo lahko v delu in miru posvečalo svoje sile blaginji človeka.________ Perpetuum mobile Ena najbolj neobič* »ih nalog, s katero .nt jr kdajkoli pečal človeški duh. je perpetuum mobile. Več stoletij se je trudilo z njim brez števila učenjakov in neučenjakov. Končno je znanost »poznala. bistvo problema in uvidela, da ga ni inogoče rešiti. Kljub temu jih je 5e danes mnogo, ki se brez ozira na znanstveno pojmovanje bavijo » to idejo, in kar je najbolj zanimivo, celo znanost se ie ponovno znova začela pečati s njo. Kaj je perpetuum Hjobile? ro svojem im** nu mehanizem, ki se večno giblje in ne potrebuje novega pogona, naj bi perpetuum nob'1 na druge stroje in a. prestani vir za delo," r zemlii. Prav na to so mislili vsi problematiki, ki so bavilt s lo Čudno nalogo. Niso hoteli le prodreti v najtežje »krivnosti narave, ampak so hoteli postati tudi dobrotniki človeštvu. predvsem pa sami bogati ljudje. Perpetuum mobile je, kar se ideje same tiče, v glavnem zaplodek srednjeveškega mišljenja, v nasprotju, z drugimi nalogami, ki se je z njimi pečalo človeštvo v preteklosti., n. pr. kvadratura kroga/delitev kota na tri dele, problemi, ki so se pojavili ie v starem veku. Najprej je omeniti perpetuum mobile iz 13. stoletja. Francoski inženjer in gradbenik, Vilard de Honnecourt (zidni je sterilne cerkve). 57. I. Saj$iare)ii perpetu it 13. ftotet/a luum mobile „ ; je začel gibali. Poleg tega naj bi perpetuumi nobile prenašal svoje1 večno gibhnje tudi ^-----.«—i- --parate. Tako bi bil brezplačni in , ki bi človeku ustvarilo paradiž ne-' na nam kaže tak stroj, izdelek nekega Italijana iz začetka IT. stoletja. Slika vam po jasna jc njegovo ideio, kako jv hotel stroj uporabiti za stalni delovni učinek, stroj namreč goni brusnik. ki ga delavec že uporablja, olika 2. nam kaže perpetuum mobile z vodo okrog leta 1650, delo škofa iz Chestra, Johna Wil-kensa. ki si je izmislil več podobnih tvorb, ni pa imel nobenega uspeha. Kljub vsem ostroumnim idejam in vsem jako umetnim mehaničnim tvorbam ni nikoli niti eden 'teh neštevilnih strojev pokazal nagnenjc, da hi se večno ribal in opravljal svoje delo. Nekaj sekund |*> začetnem pogona so stroji obstali. Toda z veliko strastjo so nadaljevali s poskusi, da bi iztrgali naravi veliko skrivnost. Učenjaki, duhovni, inženirji, mehaniki, zdravniki, lekarnarji, urarji, rokodelci — vsi so iskali perpetuum mobile. Mnogo teh izumov vidite 8e (danes v muzejih kot dokaze iznajditeljske pridnosti. Seveda s® ae pojavili tudi »leparji, ki so at hoteli pridobiti le denar. Eden takih je bil Dr. Orfyreus. ki je po* kazal svojemu mecenu, »c-kemu nemškemu grofu svoj »troj, seveda mu ni izdal skrivnosti izdelka. Kljub te- ti ohranitvi energije^ iu se je zato poglobilo raziska vanje bistva naravnih moči. Del® ali energija se ne more uničiti. niti ne mori* nastati ie Pojavil pa se je znova perpetuum mobile kot per-petuum mobile druge vrste. Ta ideja pa je mnogo globlja ter zanimivejša in je niti odklanja kot stari ist® per- Sl. 3. Perpetuum mobile Im t. 1*26 je takrat Izdelal načrt stroja, ki ga je imenoval »kolo. ki gj1, ‘"."‘V “ TSamStl »Por- « "# «• «*« 'llik- Obstojal je iz kolesa, ki ^A n J" oče«,. ton. da so stroj neprestano pazljivo stražili, je baje tekel šest tednov ter gnal phalnico in padalno kladivo. Iznajditelja so zelo slavili, nekateri pa so že takrat sumili, da so stroj gnali skriti------n-------------J- ———i*1 petuum mobile neizprosnostjo petuum mobile. Skušali bomo to razložiti. Vzemimo liter vode. ki vre, torej 100 stopinj temperature s soparo ene atmosfere napetosti. S to vodo. oz. s t® paro bi mogli gnati majhen parni stroj. Tu Eter s 100 st®; pinjami zmešam z devetimi Utri vode z 0 stopinjami i® dobim deset litrov vode z Hi stopinjami, torej e tejnpera-turo vodovodne ali morske vode. V teh desetih litrih je 5« vse toploto prvega litre* ki se ni izgubila pri mešanja« temveč se je le zmanjšala. C® bi se nam posrečilo, da t® toploto iz desetih Utrov mešanice zopet zberemo v ene® litru vode, bi to zopčt imel® 100 stopinj temperatur« i® znova bi mogli pognat* 0nrae stroj. Kar velja o tej meša-; niči. velja e vsaki množi«* vode iste toplote. V" vsak* »mrzli«, tudi ledeno mrzli tod* steno vneio — lazo si je saj / Ni znano, če se je ta poizkii je iznajditelj prepričal, da si najdbe. Kajti delo. ki bi ga pr strani oboda so viseli tolkači ki so ee pri gibanju kolesa izmenoma dvigali in po dvigu padali na kotami obod. Pri vsakem udarcu naj bi tolkač kolesu zadal nov sunek in bi se zaradi tega kolo neprestano vrtelo —- tako si je saj zamišljal iznajditelj. oizkus kdaj obnesel. Rržkone se si je preveč obljubljal od iz-pridobili na eni strani kolesa. S udarjanjem kladiv, se izrabi s tem, da bi se na drugi kladiva dvignila. Ne preostane torej prav nič in kolo bi prav kmalu obstalo po sprejetem udarcu, ker trenje hitro »niči sprejeti pogon. Ker je Vilanl de Honnecourt prezrl to dejstvo, da iz nobenega mehanizma ne spravimo več dela ali gibalne energije, kolikor mu je nismo prej dali, j c ■ tem napravil temeljito napako, ki jo imajo tudi vsi nadaljnji poskusi in tvorbe tr vrste ter vede vse podobne načrte v blodnje. Prav tako so s pomočjo težnosti skušali rešiti svoj problem še drugi, četudi na boljše načine . kakor la primitivna prva tvorba. Izumljali to izredno čudna »padala«, navadno zelo velika, da bi z njimi dosegli stalni padec težkih gmot in s tein pognali kolesje v .stalno gibanje. 2e so začeli uporabljati tudi vodo v to namen. Slika 1. Tudi na pr-------------------------------------- permobilisti. Gradili so električne in magnetične »troje. tudi take z uporabo elastičnih peres, ali take, ki bi jih gnala lasovito moč in razširjanje toplote. Največ »o imeli s temi poizkusi opravka znanstveni inštituti zaradi ocene. Ko pa je pariška Akademija 1. 1775 prenehala z. ocenami poizkusov kakor kvadratura kroga M., je obenem zapisala tudi perpetuum mobile na indeks. Seveda smrtni udarec znanstvenega dognanja za neraogočnost stroja perpetuum mobile je zadal v sredini preteklega stoletja šele nemški »Iravnik. in naravoslovec Robert Maver s svojim zakonom -k I ^ , T f f r i=T=ry JL...L I i . 1.....L-L Sl. 7. Perpetuum mobile Škofa Johna IVilkenta (16301 a prilika, da rešijo to težavno nalogo. Mogoče se JJl v tega problema laže posreči in morda se jim b nakopičene r glavi, laže sprostile. U lUuuadi0 je Še nekaj toplote is v neizmernih vodnih množinah naŠ*b rek. jezer, morij je ogromno toplote, več kot v vseh pr®* mogočnikih sveta. T« toploto pa ima nizke temperatur® zato je ni mogoče uporabiti za tehnične namene. Če bi pa posrečilo, da bi iz mrzle morske vode, recimo 10 stopi«*’ zvišali temperaturo na 100 stopinj, bi imeli • toro aparefc ki bi svoji okolici stalno jemal toploto, ki M jo mogli bre® pomoči goriv uporabiti za vse naše »ilostroje. Ta perpetuum mobile druge vrste, ki bi toploto niz*® temperature spreminjal v tako visoke temperature ** » tem v tehnično koristno obliko. Ni pri tem logične*?® protislovja njegovega srednjeveškega predhodnika: ooč® pridobivati dela iz niča, temveč iz toplote nizke tempe*®* ture. ki nas obdaja. Kaj pravi o tej ideji znanost? Izr®** se previdno in odreka možnost tudi pertuume mobi»® j--------.. . _-------j.- *— •-----izkušnji topi«** druge vrste, toda samo zaradi tega. ker po izkušnji topi«** ne preheja sama, to se pravi brez delovnega napora. ** nizke v visoko temperaturo. Logične ne možnosti pa ®~ St. 4. Perpetuum mobije Orfyraneum AilAf2(iaJ ga imam!* spet flsa!' La/ki prl/kledolk. zopet bak/i/an * * * Laški pohlepi po francoskem ozemlju so ae v preteklem tednu z velikim povdarkom povedali. Poročali smo že v zadnji številki "Bazovice", da je Mussolini odpotoval na Sardinijo in da bi mogla biti ta njegova pot v zvezi z vprašanjem priključitve Korzike fa-šistovskemu imperiju. Medtem poročajo švicarski listi, da so Lahi koncentrirali veliko število udarnih čet v okolici S.Berna na ligurski obali. San Remo je oddaljen od Nice komaj 45 km. Nadalje poročajo listi, da je del laške vojne mornarice v vodah Sardinije. Posebno veliko manjših edinic MAS so opazili v zadnjih dneh v Bonifacijakem prelivu, ki loči Sardinijo od Korzike. V Cagliari so dospeli padalci. Vse te priprave imajo lahko dva cilja. Mussolini je v tej vojni doživljal same vojaške porase.Njegov ugled je v Italiji zelo omajen in nevtralni opazovalci so mnenja, da se mora v Italiji nekaj zgoditi, da bi se nezadovoljne množice potolažilo. Dejansko pa ni zelo verjetno,da bi se Mussolini lotil neke akcije, ki bi zopet lahko propadla,če bi se francoska ozemlja, po katerih sega Mussolini z orožjem, uprla laškemu napadu. Tak položaj bi bil Hitlerju,ki z vso vnemo snubi Lavala vse prej, kakor pa všeč. Drugi cilj, ki ga Mussolini zasleduje s svojimi vojaškimi demonstracijami proti Franciji pa je zelo verjetno ta, da so vse priprave samo komedija po nalogu Hitlerja, da bi na ta način Italija pritiskala na Francijo,da se z vsem in v vsem brezpogojno pokori zapovedim Berlina. Danes je Francija zopet v središču interesov obeh vojskujočih se skupin. Na francoskem ozemlju se bodo verjetno odigrali zelo važni dogodki. Prilike,ki smo Jim priča skoro vsak dan kažejo, da je velik del francoskega naroda zelo nerazpoložen proti osovinskim silam.Ce bi prišlo do kakih večjih vojaških operacij na zahodu, bi francoski narod zelo verjetno tudi aktivno posegel v borbo, kar bi bilo za nemško ozadje precej nerodno. Hitler je spoznal kako veliko vlogo igrajo danes četniške in udarniške formacije v zaledju fronte.Zato je njegova nujna zahtevka, da se Francija podredi njegovi volji in da postane, če bi le bilo mogoče,zaveznik oeovin-skih sil. Je pa mogoča tudi še tretja obrazložitev pomena laških vojaških priprav.Znano je,da je Mussolini napadel Grčijo ne da bi se poprej posvetoval o tej pustolovščini s Hitlerjem. Mislil je, da bi mogel nekaj podvzeti tudi na lastno pest. Takrat je bila Italija še precej samostojna v svojih manjših odločitvah. Od tega časa pa se je marsikaj spremenilo. Zaradi kura-tele,ki jo Nemci z vso odločnostjo izvajajo nad Italijo Je tudi Mussolinijeva zvezda v Italiji tako zelo zatemnela.Mussolini misli mogoče,da bi svojo priljubljenost vendar na nek način mogel zopet popraviti, če bi Lahe pomiril z Nico, Savojo in Korziko. Naj se stvari razvijajo že po kakršnikoli poti, eno je gotovo, da bi kakršna koli akcija s strani I-talije napram Franciji popolnoma spremenila položaj v Sredozemskem morju, ker je zelo verjetno, da bodo v dogodke same posegli tudi zavezniki.kar bi Hitlerju v tem trenotku ne bilo posebno dobrodošlo. Odsto-pitev Tunisa Italiji bi pomenilo odpreti pot Lahom in Nemcem v Tripolitanijo, ki bi na ta način lahko z mnogo večjimi možnostmi in manjšimi tveganji.oskrbovali armado v Libiji.Na' ta način bi bila Egipet in z njim sueški kanal močno ogrožena. To pa morajo zavezniki preprečiti z vsemi silami. Zato nam je sedaj jasno,kakšen pomen ima znatno pojačeno angleško in ameriško ladjevje v Sredozemskem morju. Južno afriški predsednik vlade, ki je bil pred nekaj dnevi na libijski fronti je dejal, da se bodo vojaške akcije na afriškem ozemlju v tem letu znatno pojačale. Ni izključeno, da je maršal Smuts pri tem mislil na dogodke, ki smo jih zgoraj omenili. Sir Stafford Cripps: „Rus S poidejo v Berti n!" Sir Stafford Crlppe, ki Je bil ved časa v Moskvi poslanik Velike Britanije, Je založniku-znane ameriške ilustrirane revije "LIPE" M.H. Luce-Ju odgovoril na nič manj ko 20 vprašanj, ki mu jih Je stavil ameriški radovednež. Zaradi zanimivosti, jih objavljamo. Prvo vprašanje se je glasilo: 1. Ali SO SE VOJNI DOGODKI DOTAKNILI STALINA? Stalin je že davno predvidel,da se bo morala Ru- eija braniti napadalcev tako na svojih zahodnih kakor tudi vzhodnih mejah. Zato je Rusijo dobro pripravil za obrambo. Nikdar ni računal,da bi mogla Rusija eaoa biti napadalec, čeprav Je uvidel potrebo, da i-aa Rusija strategične meje. Stalno Je mislil na to, kako naj bi se Rusija v miru dalje razvijala. Ko je v maju 1. 1941 naslutil neposredno germansko nevarnost je prevzel predsedstvo vlade.Ko pa je vojna izbruhnila, Je postal tudi še vojni minister. Njegov položaj se Je s pričetkom sovražnosti tako utrdil,da je danes absolutni gospodar Sovjetske zveze. Mislim, da vojni dogodki njegove osebnosti niso v ničemer spremenili.Stalin je skozi in skozi realen državnik. 2. Ali VODI STALIN VOJNO OSEBNO? Vse večje odločitve daje sam s pomočjo, svojih številnih pomočnikov. Za vse odločitve nosi najvišjo odgovornost.Vso vojno strategijo Vodi sam. 3. ALI JE PREMESTITEV ROŠKE INDUSTRIJE V OZADJE V RESNICI ŽIVLJENJSKE' VAŽNfrslT? To vprašanje rešuje dvoje nalog. Prva koristi Rusiji,druga škoduje Nemcem.Stalin Je zapovedal preselitev celotne industrije v zaledje,v koliko je taka preselitev mogoča. V kolikor je nemogoča je treba popolnoma uničiti Vse,kar bi moglo služiti sovražniku. Preselitev se je izvršila vzorno in proti vsakemu pričakovanju uspešno.Dnjepropetrovsk so Rusi uničili .ravno tako pa tudi vse črnomorske ladjedelnice, ki so, pozneje padle Nemcem v roke.Nekatere industrije s6' obratovale prav do poslednjega trenotka in so jih demontirali kojšaj nekaj ur pred prihodom Nemcev. T: 4. v ČEM JE RUSIJA MOČNEJŠA IH V ČEM ŠIBKEJŠA-KAKOR JE fellliA OB VSTOPtJ V VOJNO? ^-Človeškega jiaateriJala ima-Rusija danes relativno maijj, zaradi izgub in odgona moškega civilnega prebivalstva v nemško ujetništvo, kar je proti določilom; mednarodnih konvencij . Na drugi strani Je tudi manj razpoložljivih področij, ki proizvajajo, živila in airovine zaradi obširne nemške, zasedbe.Zlasti velja to: za Ukrajino. Te izgube predstavljajo vsekakor zmanjšanje ruske gospodarske zmogljivosti. Na drugi strani so Rusi v teku vojne izvršili’ čudovite napore. Število' odlično izvežbanih in opremljenih vojakov je danes mnogo' večje. Proizvodnja vojne industrije rud-, pikov, pa tudi poljedelstva se je ogromno povečala.No vo orožje je prišlo v uporabo in v konstrukciji letal in tankov sb Rusi dosegli naravnost epohalna izboljšanja. V obrambi proti germanski motorizirani "bliskovitosti" Jeo se Rusi prvi izkazali. 5. ALI SE BOfr) RUSI RAVNO TAKO DOBRO OBNESLI TUDI V NAPADI?. KAKOfe SO ŠE V OBRamET? 'i ,v. Na to vprašanje Je težko odgovoriti,ali mislim, da'Nemci niso tako neumni, da bi verjeli,da bi mogla biti ruska ofenziva manj učinkovita, kakor pa je bila" njihova obramba.... j 6. ALI'BODO RUSI V PRIHODNJEM MESECU JUNIJU V resnici dVaK^at MfrgNBlSI. Ra£oR £a so~mi LaJni1? 1 J' Vedeti je treba, daao bili Rusi nenadoma napa-4eni in da je izvedba mobilizacije v Rusiji težavna i*tvar. V teku vojne pa se je vse to že v polni meri Izvršilo. Prepričan eem, da bodo Rusi meseca junija imeli na bojišču dvakrat toliko mož, kakor so jih i-aeli ob pričetku vojne. 7. KAJ JE S POMLADITVIJO KOMANDANTOV? I To Je posledica zdrave stvarnosti.Vsi zavezniki eeo odločeni dobiti to vojno, zato je potrebno.v to svrho storiti vse.Če so starejši nesposobni,hšj gredo in prepustijo mesta mlajšim. Rusija Je lzvežbala m številnih vojaških šolah močan oficirski kader, ki ifu sedaj nudi možnosti, da se izkaže, i 8. DO KAM BODO RUSI POSLALI SVOJO VOJSKO? Glavni cilj, vsaj tako mislim', Je Berlin. To Je živčno središče pruske agresivnosjti in nemške moči. V Berlinu bo prejela os svoj zadnji udar. 9- ALI BI RUSI ZMAGALI BREZ POMOČI? Mleli*, da so Rusi uverjeni, da bi mogli zmagati tudi eaml, vendar bi za to potrebovali več časa. Vem pš, da bi Rusi radi videli, da bi zavezniške armade istočasno prestopile nfemško mejo,kakor njihove čete, da bi bil na ta način nemški poraz popolen in vsa Nemčijo pod zavezniško zasedbo. Na ta trenotek, ki lahko pride mnogo prej, kakor pa si marsikdo misli, moramo biti pripravljeni. Zgolj podpora Rusiji v o-rožju ne zadostuje. 10. KAKŠNE NAJ BODO BODOČE MEJE RUSIJE? Ob zadnji svetovni vojni so Rusijo močno okrnili. v prvem razdobju sedanje vojne so Rusi zavzeli zopet stare strateške meje proti Nemčiji. Zdi se da bodo za Rusijo veljale kot definitivne tiste meje,ki so jih imeli meseca junija 1941. pred germanskim, napadom. Nerodno bo vprašanje rusko-poljske meje, vendar lahko povem, da ata oba naroda prijatelja. 11. KAKŠNI SO VOJNI IN MIROVNI CILJI RUSIJE? Ti cilji so isti kakor so cilji Velike Britanije in Z.A.D. Za sedaj najprej- doseči popolen poraz nad napadalci, v mirnem času pa, kar najtesnejše sodelovanje v rusko-angleško-ameriškem bloku miru. 12. ALI BODO RUSI UVAJALI KOMUNIZEM V NOVOZASE- DENIH PODfeČČJIH? --------------------* Na tistih področjih, ki jih bodo Rusi samo začasno zasedli, ne bodo uvajali komunizma. 13. KAKŠEN GOSPODARSKI SISTEM NAMBRAVA.TO UPORA- BITI NAPRAM NEMČIJI? “-------------- Rusi so vedno razlikovali med nacizmom in nemškim ljudstvom.Nacizem bodo uničili s koreninami vred, v nemške gospodarske prilike pa se gotovo ne bodo vmešavali. 14. KAJ JE Z RUSKO SVETOVNO REVOLUCIJO? Ruski komunisti so prepričani,da so znašli boljšo obliko vladanja za dobro človeštva. Ali to še ne poinenl,da bi hoteli svoj politični vpliv za take rešitve vsiliti tudi drugim. Lahko vam povem, da mi je Stalin zatrdil, da bo Rusija vodila politiko,da vsak živi po svojem.Rusi računajo samo s tem,da bodo njihovi vzgledi uspehov vzpodbudili tudi ostale. 15. KAKO SI STALIN PREDSTAVLJA ANGLIJO IN USA? Na to vprašanje je težko odgovoriti*,ker je Že moja lastna predstava o Angliji in Ameriki različna od: pinogih Angležev in Amerikancev. : 16. ALI JE VOJNA SPREMENILA RUSKI KONCEPT? Kdor misli, da bi se Rusija mogla oddaljiti od svoje* boljše zamišljene gospodarske organizacije,potem je odgovor negativen.Vojna je dokazala,da so Rusi epjini evropski narod, ki se je uspešno* uprL nemškemu: .napadu. To pomeni, da.gospodarski sistem ni bil napačen. /,•/.17. KAJ JE Z OSAMELOSTJO RUSIJE? b1"Boljševizem"so predstavljali v svetu ruski so— aedjeb ki so se tudi trudili,da dokažejo -osamijenost Rualj«. Vprašanje pa še ni razčiščeno.RusiJa bo vsekakor^ sodelovala po vojni v reorganizaciji sveta. 18. ALI MISLITE.DA SE RUSKI VODITELJI BOJE .KOALICIJE, KI BI BILA ZMAGI NAPERJENA PROTI NJIM? ~~ V Takega strahu ni ali povdariti Je. treba,da ruska vlada ne. more na hitro 'roko i zbrisati mednarodnih odnošajev.ker1 niti ne ve kakšen bo položaj po končani vojni.Ali bomo še nadalje obsedeni od "boljševiš-kega strahu",ki ’Je toliko pomagal' Nemčiji,ali se bomo Spreobrnili in iskreno sodelovali z vsemi, ki žele mir v svetu,kakor tudi solidno in primerno blagostanje. Prepričan sem, da bi sovjetska vlada pozabila na vse, kar Je Ruse in Angleže ločilo v preteklosti, če bi se odločili za pošteno sodelovanje. 19. ZAKAJ RUSI NE PUSTIJO ZAVEZNIKOV.POSEBNO PA VOJNIH opAžovalceV Na bojišče? __Ze moj zgornji odgovor posega v to vprašanje. Prijateljstva in zaupanja se ne ustvarjajo preko noči, posebno med onimi, ki so si bili do včeraj največji sovražniki.Vsi triJ^ smo v preteklosti storili veliko napak.Nagnjenja žk prijateljstvo so močna na vseh treh straneh.Naloga državnikov vseh treh držav je,da ta nagnjenja povišajo v iskrena prijateljstva, kar nam bo po vojni samo v veliko korist. 20. VLOGA RUSIJE NA MIROVNI KONFERENCI? Ta je odvisna od prijateljskih odnošajev in medsebojnega sodelovanja z rusko vlado,še predno se bomo vsedli k zeleni mizi. Povdarjam,.da so Rusi realisti in ne bodoAnikdar dovolili, da bi se ponbvili dogodki zadnjih 20 let. Tudi se ne bodo zadovoljili s sentimentalnimi:'oblikami trajnega miru.Če bomo tudi ml odločeni" pogledati stvarnosti v obraz, potem bodo Rusi naši najboljši zavezniki. Po mojem mnenju je zelo važno, da ne odlagamo vprašanja, kako si zamišljamo mir prav do zadnjega trenotka,pač pa je potrebno,da preciziramo svoje odločitve.Bodočnoet vsega sveta Je vsaj sa eno človeško dobo odvisna od tega, kar bo odločila mirovna konferenca. Zato je neob-hodno potrebno, da bo odločitve najboljše. Jzpeol dotno/boa laŽnlLa