ŠTEV 275.
PošmiK* plaraii* » gmoTini.
V LJUBLJANI, torek, 7. decembra 1926.
ir
nak 4*» »poMn«, kvxcn& nedelj« la
praznik«.
asrofcisn: V Ljubljani tn po pošti: Din 20*—, aiotoBistvo Din 80-—»
Posamema *tewlk» bič i —.
LETO Ul.
j
IVNIK
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO:
«TS?03f GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 15.
TELEFON ŠTEV. 552. OPSAVnlfiTVO: KONGRESNI THG STE V. 5.
a* M v-mrfljo. — Oglasi po tarif«.
f lsoMfaian rpraisn^esa naj mi priloii znamk* u. odgovor.
Ražo* pri prstnem tek. uradu itev. 1S.63S.
Edin pravile* nrigovor.
Po rimskem paklu ]e bila Italija obvezana, da obvesti našo državo o vsaki meddržavni pogodbi, ki se tiče Balkan ali pa Slednje Evrcpe. Pc paktu prijateljstva je bila Italija torej dolžna, da obvesti našo državo o protektoratu, ki ga je debila nad Albanije. Toda Italija te dolžnosti ni izvršila, temveč je postavila naše diplomate zopet enkrat pred gotovo dejstvo in na hladno. Da bi jim pa tudi bile vroče, sc italijanski crožniki na višje povelje vzeli našemu diplomatičnemu kurirju listine ter jih vpričo javnosti vestno pregledali. Ne zadosti, da je kršila Italija najbolj elementarne zakone diplomatskega občevanja, ona jC sn:alrala za potrebno, da tej kršitvi dodene še zasramovanje. Kajti zasramovanje našega naroda in naše državne a\toritete je zadrski incident.
S iem pa je tudi že povedana naša dolžnost, da na ta incident ter. na kršitev pakta odgovorimo. In sicer na način, ki je v skladu z miroljubno voljo našega naroda, ki pa je tudi v skladu z njegovo častjo!
Taka sredstva pa ima naša vlada in vprašanje je le, če bo imela voljo, da jih uporabi.
Hrvo tako sredstvo je, da nettunske konvencije splch odstrani z dnevnega reda in da tudi javno pove, da jih Jugoslavija nikdar ne bc ratificirala v sedanji obliki.	  _
Drugo, Se bolj izdatne In pravilno arretl-
stve pa je: odpoved rimskega pakta. Najtežje žrtve je naša država doprinesla, da si esigura mir na svojih mejah in čeprav je žrtvovala tretjino slovenskega naroda, je vendarle sklenila pakt prijateljstva z Italijo in tako dokazala naravnost blesteče, da je v resnici nad vse miroljubna.
Toda čislo drag dokaz je podala Italija. Kakci pred sklenitvijo prijateljskega pakta, tako J© po sklenitv i poznala samo eno politiko, kako bi čim tesneje okoli nas skovala obreč sovražnikov. V Sofiji in v Atenah, v Budapešti in Tirani, povsod so bili italijanski agenti na delu, da škedijo naši državi, če je kdaj doletela našo državo kakršnakoli zunanjepolitična neprijetnost, vedno smo smeli biti sigurni, da je imela Italija vmes svoje prste.
Istočasno pa je neusmiljeno zatirala naše brate. Kakor da bi hotela, da naše srce vedno krvavi, tako je neprestano odpirala našo primorsko rano. Če kdo, potem je Italija sama najbolje poskrbela, da mera tudi zadnji jugoslovanski pastir spoznati, da je vse italijansko govorjenje
o	prijateljstvu z nami ena sama hinav-Scma, ena sama velika laž!
In zakaj bi vzdrževali še nadalje to lež, zakaj bi varali sebe in svet s prijateljstvom, ki ga nikjer ni. Ni prijateljstva na lažnjivi podlagi, prijateljstvo je samo tam, kjer so javni računi. In teh nam treba z Italijo in zaj0 jrei)a odpovedati prijateljsko pogodbo z Italijo.
In sedaj je treba to storiti, ker je čas za to ugoden. Simpatije kulturnega sveta je fašistevska Italija definitivno izgubila, nasprotje med Francijo in Italijo je vedno večje in vedno odločnejše kaže Nemčija Italiji svoj neporavnan 'račun. Niti Premakniti se ne sme fašist o vska Italija, Pa je zrušijo lavine cd zapada, severa in vzhoda! Vrhu iega pa Še eaka italijanski narod na ta trenetek, da se oprosti tiranije, v katero ga je ckoval'fašizem.
Mesto Italije pa si lahko najdemo drugega, vdebolj mogočnega in bolj zanesljivega zaveenika. Samo zakeketirati ie treba i’ Rusijo in hrbet na vzhod,, nam bo tako zavarcvan, da italijanski vazali ne bedo smeli niti kihniti. Pa še drugi moč-
Dr. Ninčic demisojoniral.
Beograd, 7. dec. Sinoči ob 10.15 je piiscl l dvora zunanji -minister dr. Ninčič. Pred dvore m ga je čakalo mnogo j novinarjev, ke.r se je že včeraj dopoldne širila vest, da namerava dr. Ninčič podati ostavko. Dr. Ninčič je na vprašanje novinarjev o svrhi svojega poseta na dvoru odgovoril, da je pravkar podal e stavko na položaj zunanjega mi- ! ni-.tra.
Za Ninčičeve avdience na dvoru so bili v predsedstvu vlade Uzunovič, Mi- j 5a Trifunovič in državni podtajnik An- j drija Petrovič. Po odhodu s te konfe- ; renče je Uzunovič izjavil novinarjem: : . Jaz sem se na vse načine trudil vpli- j vati na dr. Nirčiča, da bi ga odvrnil od njegove namere, ki mu jo je pred nekaj dnevi sporočil in iz katere se da razbrati njegova odločitev, da poda ostavko. ! Teda do rccoj mi ni uspelo, da bi ga od
tega odvrnil. Kaj prinese jutrišnji dan, bomo videli.
Besedilo ostavke dr. Ninčiča slove: »Gospod predsednik! Vodil sem politiko, kakor sem mislil, da bo najugodnejša za našo državo, t. j. na vzajemno določenih osnovah, katerih se>m se s svoje strani ve? čas, kar sem upravljal meni poverjeno ministrstvo, lojalno držal. Zadnje dni pa se je zgodilo nekaj, kar je c majalo prepričanje, na katerem sem zasnoval -svojo politiko. Zaradi tega mi je čast obvestiti Vas, gospod predsednik, da s tem podajam oslavfco na položaj ministra zunanjih del. Dr. Mom-čilo Ninčič.«
Beograd, 7. dec. Dr. Ninčič se je v s, veji c stavki izjavil takole: »Pot*ebno je, da se posveti pezernost značaju itali-janskc-albanskega pakta. Zato sem podal ostavko.«
Vlada ne bo demis jonirsla.
Beograd, 7. dec. V političnih krogih ; Uzunovič zvečer zaprosil za avdienco, so sinoči na splošno pričakovali ostavke ' Pr> tej avdienci je izjavil novinarjem: Uzunovičeve vlade. Te vesti so se še • Ostavke ni. Jutri bo skupščina nadalje-b.lj razširile, ko se je izvedelo, da je i vala z normalnim delom.«
NINČ1ČEVA IZJAVA O ZUNANJI [ POLITIKI.
Beograd, 7. decembra. Zunanji mini- j stei- dr. iiiiičič je včeraj	nada-
ljeval z obveščanjem naCelnikov parlamentarnih skupin. Najprej je imel daljši
razgovor z načelnikom demekatske stranke Ljubo Davidcvičem. Po tem razgovoru je izjavil: »Razgovarjala sva se o situaciji in o slučaju z Albanijo.« Dr. Ninčič je dalje izjavil, da ne bo sklical konference načelnikov parlamentarnih skupin, temveč da bo vsakega posebej obvestil. Ti razgovori se bodo nadaljevali še v teku današnjega dne. Potem je dl-. Ninčič govoril tudi o svojem predvčerajšnjem shedu v Velikem Bečkereku. Dementiral je pri tem poročila >Politike« in > Vremena i, kolikor se nanašajo na njegove izjave o zunanji politiki.
O	Mali antanti je rekel dr. Ninčič do-slcvno tole: >Njeno važnost boono občutili v trenutku, ko bo zunanji položaj zapleten.«
O	incidentu, ki se je dogcdil z našim kurirjem v Zadru, je rekel, da je vlada glede tega že napravila korake. Na koncu razgovora je dr. Ninčič dodal: >Jutri bodo nastopili važnejši dogodki.«
V političnih krogih mislijo, da bi danes o priliki razprave o interpelaciji opo-zicionalnih poslancev dr. Ninčič utegnil podati značlne izjave o naših odnošajih in o zbližanju s Francijo.
SEJA RADIKALNEGA GLAVNEGA ODBORA.
Beograd, 7. dec. Včeraj ob 11. dopoldne je bila v Pašičevem stanovanju seja radikalnega glavnega odbora. Na tej seji sta se obe radikalni struji sporazumeli, da besta pri oblastnih volitvah nastopili s skupnimi listami. Sklenjeno je bilo, da se bo danes vršila seja radikalnega poslanskega kluba. Sedi se, da bodo na tej seji razpravljali v prvi vrsti o oblastnih
volitvah. Zelo verjetno je, da se bo na seji sprcžilo tudi vprašanje poročila anketnega odbora.
—    —-...   —
VSI SAMCI BODO OBDACENr.
Rim, 7. dec. Ministrski svet je včeraj sklenil progresivno obdaeenje vseh samcev od 25. do 65. leta. Dohodki novih davkov se bode uporabili za zaščito mater in sirot.
FRANCIJA ZBIRA ČETE NA ITALIJANSKI MEJI.
Pariz, 7. dec. Iz Nizze javljajo, da tam prehajajo vsak dan veliki transporti vojske v smeri Mentone-a. V Nizzo je dospel oklopni vlak. Prefekt je izdal na prebivalstvo proglas, naj se ne razburja, ako bi nastopili resni dogodki. Vse to se spravlja v zvezo z vestmi, da fašisti nameravajo poskusiti z napadom. Trgovci so silno vznemirjeni. Meja je zastražena. i^adikalski poslanci pripravljajo za prihodnjo sejo poslanske zbornice interpolacijo glede dislokacije čet na italijanski meji.
ZASEDANJE SVETA ZVEZE NARODOV.
Ženeva, 6. dec. Danes dopoldne se je pričelo 43. zasedanje Sveta Zveze narodov. Ker je Stresemann odklonil izvolitev, je bil izvoljen za predsednika zasedanja belgijski zunanji minister Van-dervelde. Glavna točka dnevnega reda je vprašanje evakuacije Porenja in pa razorežitvene konference. "Na tajni se;i je bil nato imenovan za generalnega p.dt-Viika Zveza narodov Nemec Du-fcur. Na javni seji je nato angleški zunanji minister Chamberlain čestital Zvezi nai .dov k imenovanju, nakar se mu je zahvalil dr. Stresemann. Na predlog Chamberlaina je bilo sklenjeno, da mera biti v cdboru za zdravstvo tudi žen-
ni zavezniki so na razpolago, ker imajo še drugi narodi neporavnane račune z Italijo.	.
Z dejanji je povedala Italija, da noč prijateljstva z nami, z besedami pa hlini prijateljstvo. Ali smo brez vsake raz-srdnosti, da bomo dali na besede več kc na dejanja, ali smo brez časti, da se bomo pustili imeti za noica cd hinavskih besed?
Samo en odgovor je na italijanske provokacije in to je: odpoved prijateljskega pakta. Nobene vojne ni treba, nobenih vznemirljivih dogodkov, teda naj se ne-' ha laž, ki nas sramoti pred svetom, in ki je nam le v škodo.
Prijateljski pakt z Italijo treba odpovedati, ker italijanski pretekterat je mogoč nad Albanijo — ne pa nad Jugoslavijo!
Valitve w oblastno skuoščino.
JOVANOVIČEVO IN RADIČEVCI SE
POGAJAJO ZA SKUPEN NASTOP.
Beograd, 7. dec. Klub Ljube Jovanoviča je včeraj začel pogajanja z radičevci -aradi skupnega nastopa pri oblastnih volitvah.
SPORAZUM MED NEMCI IN RADIKALI.
Beograd, 7. dec. Vodja nemške stranke dr. Kraft je sklenil z Markom Trifko-| vičem načelni sporazum za sodelovanje pri oblastnih volitvah.
SLS IMA V MARIBORSKI OBLASTI POVSOD I. SKRINJICO.
Maribor, 7. decembra V mariborski oblasti je vložila Slovenska ljudska stranka kandidatne liste za vse volilne okraje razen za Medjimurje. Zato bo imela na voliščih povsod prvo skrinjico.
! VELIKI SNEŽNI ZAMETI V JUGOSLAVIJI.
ZAGREB., 7. dec. Včeraj je v vsej Hr-vatski vladala velika nevihta. Snežni me-teži so divjali posebno v Liki, v gorskem okraju pa je razsajal vihar. Včeraj so bile poškodovane skoro vse telefonske pro-S ge. Od 40 telefonskih preg je bilo 36 pokvarjenih. Zaradi nagremadenega snega vlaki niso mogli z mesta. Velike nepri-like so imeli tudi vlaki z Reke. Burja je nagomilila toliko snega, da sta dva vlaka obtičala v njem. Sploh so z vseh strani dohajali vlaki z velikimi zamudami, čiščenje prog od snega bi bilo za zdaj brezuspešno. Proge se bodo mogle očistiti šele tedaj, kadar poneha burja.
Iz mnogih delov Slovenije javljajo, da . je tam zapadel visok sneg. Skoro vsa ma-I riborska oblast je ped snegom. Posebno so zasnežene Savinjske planine in Pohorje, kjer je ne nekaterih krajih sneg i po 1 meter visok.
Iz Rakega javljajo, da je tam palo četrt metra snega, i Zelo slabo vreme je bilo v Primorju, take da je etežkočen ladijski promet. Pri Anconi je bila strašna nevihta, ter se je potopilo 40 ribiških čolnov.
Predsincčnjim je bil ustavljen železni-; ški promet na progi Oguliu—Split med postajama Plaški in Vrhovine ter med Grašacem in Kninom.
■
; TUDI DRUGOD VELIKE NEVIHTE.
Dunaj, 7. dec. Na Jadranskem morju že dva dni (besni strahovita burja. Na jugoslovanskem primorju je bilo vreme : različno. •
Iz Ne\vyorka javljajo, da je bil na < balah Severne Amerike in na Atlantske n oceanu strahovit snežni metež. Vse telefonske in bizojavne proge so porušene. Železnice težko obratujejo. Dczdaj je javljeno 11 mrtvih. V Nevv-ycrku 10.000 delavcev čisti ulice. Med njimi je tudi več tisoč vseučiliščnikov.
Pariz, 7. dec. Preteklo neč je besnel strašen orkan na obali pri Dunkerque. Ponesrečilo se je več parnikov, teda moštva se je rešilo.
NEVIHTE V TRANSILVANIJI.
Budimpešta, 7. dec. Telefonske in brzojavne proge so zaradi snežnih mete-zev vse poškodovane. Velika snežna burja, ki še vedno traja, je y Transda-nubiji pokvarila vse telegrafske in telefonske proge.	. •
KRALJ FERDINAND — OPERIRAN.
Bukarešta, 7. dec. Včeraj cd 10. do .11. ure dopoldne je pariški kirurg dr. Lartman cb asistenci pet drugih zdravnikov izvršil operacijo na kralju Ferdinandu. Po operaciji je bilo izdano službeno poročilo, v kateiem se pravi, da je cperacija prav dcbrc uspela in da bj
1	ralj kmalu vs£al.
Seipel — Mussolini — Nin i\L
Nemško časopisje je s posebno vnemo in slastjo te dni razširjalo govor avstrijskega kancelarja dr. Seipla v finančnem odseku, posebno tisti del o razmerju Avstrije in Nemcev sploh do Italije. Tu je pokazal Seipel celega moža, ki mora imponovati vsemu kulturnemu svetu. Zato pa tudi žanje priznanje in pohvalo po vsem svetu in med vsemi ljudmi, ki so še količkaj vneti za pravico, demokracijo in človečanstvo.
Dr. Seipel je govoril v proračunski razpravi o vseh možnih vprašanjih notranje in zunanje politike, in govoril je kot mož, ki ve, kaj hoče in kako mora govoriti resničen voditelj svojega naroda.
Ker se ie moral dotakniti tudi Anschlussa, je odpravil to danes pereče vprašanje nekako tako-le:
Verujte mi, da politika neprestanih demonstracij proti dejstvom ni opravičena in je škodljiva. Moramo biti realni politiki. Ne koristimo ne Nemčiji ne Avstriji, ako v teh razmerah ne zastavimo vseh svojih sil v to, da se tudi »druga nemška gržava ohrani«. — (V Berolinu je bil dr. Seipel namreč pozdravljen kot voditelj >druge nemške države«). — In moramo zbuditi zaupanje do nas, da mi pogodbe spoštujemo in tajno ne rujemo proti njim.
O razmerju do 11 a 1 i j e pa je dejal doslov-no to-le:
V tej razpravi, kakor drmgače ni bilo pričakovati, so se zopet cule pritožbe, da so nese razmerje do Italije motili dogodki, ki javnost zopet in zopet razburjajo. Pravim, da je bilo tako pričakovati, kajti tu ne gre za stvari, ki jih vodi ali povzroča vlada ali ki jih more potlačiti diplomacija. Tu govore čisto navadno srca svoj jezik; tukaj govori kri svoj jezik. (Zadnji stavek je povsod debelo tiskan). Verujte mi, da nismo zamudili nobene prilike, ko smo vedno in vedno opozarjali:
Da resnično dobro in zadovoljno razmerje med največjim našim sosedom, Italijo, in nami ne more vladati tako dolgo, dokler ne obmolknejo pritožbe z one -strani Brenerja.
Moramo pa jako strogo ločiti med naravnimi izjavami bolesti o razmerah, ki ne služijo miru, in kritiko notranjeitalijanskih razmer, ki nimajo ničesar opraviti z usodo nekdanjih avstrijskih Nemcev«.
Nadalje je govoril o zabrani nemških .časopisov iz Avstrije in Nemčije v Italijo, in ;e dejal, da o kaki splošni zabrani ni govora. Res pa je, da jih ne puste v nemške kraje, sili pravijo, da so to le odredbe lokalnih oblasti. Umeje ’ se, da bomo to pozorno zasledovali, in ako se pokaže potrebno, odgovorili z represalijami. Prenagljenost pa bi napetost simo poostrila. Dalje je zatrdil, da se bo vlada bavila z resolucijo tirolskega deželnega zbora o zatiranju Nemcev v Italiji.
Tako moško je govoril kancelar male Avstrije o razmerju do Italije. Nič se ni ustrašil nervozne jezikavosti gospoda Mussolinija, nič tašistovskih groženj, nič frazerstva o vmešavanju v notranje italijanske razmere, pac pa je urbi et orbi zakričal vsem. ki hočejo-slišati, da divjanje fašistov proti narodnim manjšinam ogroža svetovni mir, in da ne mo-re biti govora o prijateljstvu med Italijo in malo Avstrijo vse dotlej, dokler ne potihnejo pritožbe Nemcev z one strani Bre-nnerja
Ali ie mogoča še jasnejša in bolj moška beseda iz ust voditelja ene države, ki je sosed Italije! Ali niso Seiplove besede naravnost divno lep vzorec za bodoči govor vašega
Monakovo, 4. decembra.
gospoda dr. Ninčida v skupščini, ki bi se moral tako glasiti:
Ne more biti resnično dobrega in zadovoljivega razmerja med največjim sosedom, Italijo, in nami tako dolgo, dokler ne potihnejo pritožbe z ene strani Nanosa!. — Vse dotlej ne more biti govora o nettunskih konvencijah, kajti nečuveno bi bilo, da bi uživali po Dalmaciji razkropljeni Italijani in renegatje vse narodne pravice, dokler naš narod v Italiji živi kakor rob najostudnejše vrste. Ne more biti govora o kakoršnikoli pogodbah med nami, dokler itd, itd.
Tako nekako bi mogli govoriti tudi bratje Čehi, ako še kaj velja krilatica: Vernost za vernost, ki smo jo v maju 1. 1918. na Vac-lavskem trgu v Pragi, prevzeti od vseslovanske ljubezni, proglasili za zvezdo vodnico naše skupne bodoče politike.
Bridka je konstatacija, da nam daje avstrijski dr. Seipel zlat nauk, kako je treba govoriti z Italijo. Ako bi tako govoril dr. Ninčid o raznih prilikah, ko trči vkup z Mussolinijem ali Bodrerom, ki ga neprestano nadleguje, ako bi podobno govoril dr. Beneš, tedaj bi ves svet imel več spoštovanja do Jugoslavije in tudi Češkoslovaške, in kar je glavno: bil bi bolje poučen o strašnih razmerah v Italiji.
Dr. Seipel je pogumno govoril in to odmeva po vsem svetu, posebno po med nemškim narodom, ki se stanovitno pripravlja na o3veto. To pogum je utemeljen v opoziciji nemškega naroda, ki je danes po osmih letih miru zopet velesila v Evropi. Nemčija je ozdravila svojo valuto bolje nego katerakoli druga država, ima zlato valuto in ima svojo ogromno industrijo na boljem stališču nego Anglija. — Stressemann je pogumno zavrnil Mussolinija, ki ga zdaj prosi na sestanek, pa je dvomljiyo, ali pride do tega kajti v vsej Nemčiji vlada le ena želja: osvete! In na osveto .se Nemčija pripravlja. Z Rusijo ima točne dogovore in hrbet ima od te strani zavarovan, a aktivna pomoč jej je v danem slučaju zagotovljena. S Francijo se pripravlja zveza, ki bi Kila za obe državi enako častna, in tako ostane pot čez Brenner prosta. In do pohoda čez Brenner pride v nedoglednem času. V srcu vsakega Nemca je to prepričanje globoko zapisano in vsakdo nestrpno pričakuje trenutka, ko Nemci poženejo Katzelmacherje preko Piave.
Ako govorite posebno tu v Monakovu s 1 katerimkoli Nemcem, vam v polnem obsegu potrdi moje besede. Tu in posod po velikih mestih morete tudi spoznati pravo vojno silo Nemčije. Tistih 300.000 mož ki jih imajo Nemci, so le toliko kadrov za bodočo šestmilijon-sko armado. Vsak vojak je v naprej določen vsaj podčastnik, ki ima že točno opredeljeno nalogo. Čez noč je milijonska armada na no-šije prave oznake in prične z vso drugačno nalogo. Čez moč je milijonska armada na negah in opremljena z. vsem potrebnim. Oni dan mi je pravil neki časnikarski to<yari5, da
si Nemci nič bolj ne žele nego ureditve raz-merja z Jugoslavijo prav radi bodočega ob; računa z Italijo. In čudil se je da Jugoslovani tega ne razumejo ali nočejo razumeti, da bi morali sedaje čustvovanje Nemcev izkoristiti, dokler je še čas. Vesel je bil ko sem mu mogel zatrditi, da ta velika misel napreduje tudi v Jugoslaviji. Zato pravim: Kujte železo, dokler je vroče, le v prijateljstvu z Nemčijo bo rešitev zarobljenih bratov!	G.	N.
Vložene kandidatne liste.
Pri ljubljanskem sodišču, pri katerem se vlagajo liste za okraje Kamnik, ^ranj, Litijo, za Ljubljano-mesto, za srez Ljubljansko okolico, Logatec in Radovljico so bile vložene sledeče kandidatne liste:
Za srez Kamnik je bila prva vložena lista SDS, -na kateri kandidirajo:
Dr. Rihard Karba, Kamnik; Anton Skok, Domžale; Franc Kobalj, Vrhpolje. — Namestniki: Franc Ropret, Pristava; Franc Klopčič, Sp. Loke; Franc Ziherl, Vodice.
Druga je lista SLS:
Prof. Ivan Mazovec, Ljubljana; Jožef Poznič,	Gradišče pri Lukovici;	Ferdinand	Novak,	Vrhpolje pri Kamniku.	— Namestniki:
Dr.	Karel Capuder, profesor,	Ljubljana,	An-	j
ton	Cerar, Moravče; Gregor	Repanšek,	Ho-	j
Za srez Kranj je bila pr. vložena liste SLS: j Dr. Joža Basaj, Ljubljana; Anton Umnik, ! Šenčur; Lovro Planina, Škofja Loka; Ivan ■ Majeršič, Tržič; Franc Ursic, Hotavlje. — I Namestniki: Franc Murnik, Cerklje; dr. Igo Šilar, Kranj; J-osip Burgar, Hraše, Andrej Markič, Tržič; Henrik Bevk, Škofja Loka.
Druga je lista SDS:
Dr. Albert Kramer, Ljubljana; Ivan Lončar, župan, Tržič; Anton Križnar, Stražišče pri Kranju; Ivan Podlipnik, Kranj; Anton Štefe, Kranj. — Namestniki: Ciril Pirc, Kranj; Avgust Primožič, Tržič; Ivo Šorli, Gorenja vas; Anton Merkolj, Tržič; dr. Fran Jerala, Škofja Loka.
V Litiji je prva lista SLS:
Hinko Lelinger, župan, Litija; Jožef Erjavec, Višnja gora; Ivan Lorač, Medija-Izlake; Alojzij Kutnar, Št. Vid. — Namestniki: Ivan Avsenek, Ljubljana; Rudolf Berčon, Javorje; Jožef Mernik, Stična; Josip Pavli, Moravče.
Druga je lista SKS:
Anton Beršnjak, Hudo; Janko Hočevar, Zagorje, Ciril Hočevar, Muljava, Anton Lavrič, Gradišče. — Namestniki: Ludvik Oven, Radohova vas; Jakob Grilc, Vače; Franc Strmole, Gor. Prapreče; Nace Tičar, Litija.
V srezu Ljubljanska okolica je vložena prva lista SLS:
Josip Gostinčar, Vižmarje; Josip Brenčič, Vrhnika; Peter Hauptman, Dobrova; dr. Anton Brecelj, Ljubljana; Josip Perme, Ponova vas; Ivan Pirc Dravlje; Ivan Čebašek, Črnuče. — Namestniki: Anton Jerika, Studenec; Matevž Moder, Dol pri Ljiibljani; Ivan Bastič, Horjul; Franc Zavodnik, št. Vid; Josip Mehle, Grosuplje; Anton Lajovec, Devica Marija v Polju; France Karpe, Moste.
Druga je lista SKS:
Ivan Pipan, Vižmarje;dr. Drago Marušič, Ljubljana; Josip Modic, Vrbljenje; Stanko Vrhove, Vrhovce; Jakob Kovač, Preserje; Josip Goršič, Grosuplje; Ignac Dolničar, Šmartno ob Savi. — Namestniki: Ivan Kra-lič, Velike Lipljenje; Andrej Rožmane, Horjul; Josip Černe, Zg. šiška; Ivan Suhadolnik, Borovnica; Franc Filipič, Preserje; Ivan Rus, Grosuplje; Ivan Gradt, Beričevo.
V srezu Logatec je vložena kot prva Usta SLS:
Dr. Marko Natlačen, Ljubljana; Gabriel Oblak, Dol. Logatec; Ludvik Kržič, Stari trg. — Namestniki: dr. Anton Milavec, Ljubljana; Andrej Ziherl, Planina; Ivan Lavrič, Cerknica.
Druga je liste SDS:
Poljanšek Valentin, Dobračeva; Kovač Karel, Stari trg; Pirc Andrej, Rakek. — Namestniki: Bajc Anton, Dol. Logatec; Turšič Leopold, Cerknica ;Ošaben Franc, Martinjak.
V srezu Radovljica je pr. vložena lista SLS: Jakob Jan, Gorje; Peter Arnež, Jesenice;
Josip Lavtižar, Kranjska gora. — Namestniki: Franc Mavrič, Boh. Bistrica; Matija M:-kelj, Kamna gorica; Anton Avsenek, Vrbrnje.
I Druga je lista SKS:
!	Franc	vidic, župan	v Lescah; Janez	Cvetek,
|	Srednja	vas; Anton	Kavalar, Rateče.	— Na-
I inestniki: Ivan Ažman, Hraše; Ivan Golc, Za-I sip; Alojzij Fister, Avsiše.
! Socialisti niso še nikjer postavili kandidat-! nih list, dočim jih je SLS postavila že skoro I povsod.	.	_	.
i V Celju je sklenjen kompromis SLS in ra-I dikalov. Ker voli Celje le enega poslanca, kandidira na to mesto voditelj radikalne !	stranke	v Celju dr.	UoriSan, njegov
'	nik pa	je profesor	v pokoju Anton	Cestnik
| (SLS)._________________________________________
j	Politične	vesti.
I = Duhovnikom ne dovoli ljubljanski škot ' kandidirati na listi SKS. Na zboru zaupm-1 kov za kranjski okraj so -pnstasi SKS so-' alasno sklenili, da kandidirajo na prvem mestu župnika Pibra, ki je bil tudi pripravljen kandidaturo sprejeti, ce. bl, mUK i?L " dovolil. Nobenega dvoma ni, da bi imei.i kandidatura g. župnika vse izglede na zmago, ker je župnik Piber po vsej Goreaijskl -poznan kot delaven, nesebičen in sposoben javni delavec, škof pa ni dovolil župniku Pibri kandidature in tudi ustmena intervencija voditelja SKS je bila zaman. — Vse kaže, da vsled tega konflikta tudi na listah SLS ni nobenih duhovnikov. Prišli bi torej skoraj do laizacije SLS. Zal samo ea oblastne volitve in menda ludi samo za tako dolgo, dokler bi .hotel kandidirati na Usti
SKS kak duhovnik.	.	„	...
— Pašič oroti Ninčiču. U najozje iPašičeve
32 Pf-
irTztestf gaP navdaja s skrbmi dejstvo, da
se j-e vsled italijanskega protektorata nad Albanijo italijanska meja pomaknila faktično do Drima. Po Pašičevem mnenju je imela naša diplomacija še pred nedavnim časom situacijo v Albaniji v svojih rokah, a jo je sedaj popolnoma izpustila. Le težko bo zopet osvojila svoj prejšnji položaj. — Prav gotovo nismo nobeni prijatelji dr. Ni.nčieeve zunanje politike, ampak vseeno se nam zdi, da ima g. Nikola Pašič najmanj vzroka delati dr. Ninčiču -očitke. Na vse zadnje ni vendar dr. Niiučič storil nič drugega, kakor da je nadaljeval politiko Pašiča. Pakt prijateljstva z Italijo vendar ni -podpisal samo dr. Ninčič, temveč tudi Nikola PaSič. In naša oficielna zunanja politika ni poslala italo-fil-ska šele v zadnjem času, temveč je to že leta in leta in tudi že tedaj, ko jo je vodil edinole gospod Nikola Pašič. Očitki s strani g. Pašiča so zato deplasirani in bi bili na mestu le, če bi pomenili spoznavanje lastnih napak. Upamo, da ise to zgodi in da bodo sedaj vsi Srbi brez izjeme spoznali, da ne more Balkan svobodno dihati, dokler je le količkaj odvisen od rimskega imperializma. Prava jugoslovanska politika je samo tista, ki je v prijateljstvu z vsemi balkanskimi narodi, prava politika Jugoslavije mora ustvariti balkansko federacijo.
— Sporazum med radikali. Med pasifevci in Nastasom Petrovičem je sporazum definitiven in na prihodnji /seji glavnega odbora radikalne stranke dobi Petrovič nazaj vse položaje v -stranki, ki jih je imel. Sporazumu pa se upirajo ollcijelni radikali ,iz Jagodine in ti zahtevajo, da mora Petrovič in vsi njegovi glavni pristaši zaprositi pri mestnem odboru radikalne .stranke v Jago-dini za sprejem v stranko. Tega veselja pa jim Naetas Petrovič najbrže ne bo storil in jagodiniaki^ radikali bodo morali na to .zadoščenje pač re9ignirati. — Vrše se tudi pogajanja med pasičevci in jovanovičevci. Sporazum pa je tu mnogo težji, ker so jovanovičevci veliko -bolj nepopustljivi. ce pa pri_ de do .sporazuma, potem bo o njem kon-Sno veljavno sklepal radikalni poslanski klub, ker gre samo za jovanovičevce, ki so poslanci.
= Skup e« nastop demokratov. Istočasno, ko se vrše pogajanja za slogo v radikalni stranki, se vodijo tudi pogajanja za .skupen nastop med .samostojnimi demokrati .in davi-dovičevci. Zlasti so v tem oziru agilni samostojni demokrati in orjunaši, ki so v zadnjem času absolutno orientirani v Pribičevičevem zmi-slu. Deloma imajo tudi uspeh in tako je bilo na skupnem sestanku demokratov v Lazarevcu sklenjeno, da se pošlje pozdravna brzojavka obema voditeljema demokratske stranke Davidoviču in Pribičevidu s pozivom da omogočita skupen nastop svojih strank. — Vse pa kaže, da bo ta poziv ostal brezuspešen in da je le osamljen pojav, ker demokratski voditelji po [vrsti -odklanjajo skupen nastop s SDS. — Tako je izjavil bivši minister dr. Pečic, da smatra tak skupen nastop za neaktualen. O njem bi se moglo govoriti šele potem, če narod sa.m tak sipo-
razum zahteva. Polom tol »©
riti o tem, če je tak sporazum mogoč ali ne.
— Matljarske volitve. Madjarski ialzifika-torji so iznašli nova sredstva, da pridejo do »ljudskega zaupanja«. Sedaj so pričeli razveljavljati -podpise predlagateljev -opozicio-naln-ih list. Tako je razveljavil sodnik Szu-chanyi H12 podpisov na listi demokrata -Zoltana .Klara. Nove podpise, oziroma dokaze za istinitoet in pravilnost prejšnjih je treba zbrati v 36 urah. Socialni demokrati, ki podpirajo demokratskega kandidata, so zato proglasili štrajk, ker bi vdo drugače nemogoče zbrati nove podpise. — bolj se je obnesel sodnik v Misk-o-lozu. Opoaici-onalni kandidat, pisatelj Banoczi je 'bil predlagan od 2671 volivcev. Sodnik je nato 400 podpisov razveljavil i.n sicer ob 8. zvečer. Opoldne pa je proglasil veliki župan, da ne sme biti na ulici nihče od 8. ure zvečer do 6. ure dopoldne. Volivno pisarno socialnih demokratov pa je obkolila žandarmerija, kii ai pustila nikogar ne v pisarno in ne iz pisarne. Poleg tega pa so še aretirali vse agitatorje, ki so pobirali nove podpise in jih izpustili šele potem, ko je preteklo onih 36 ur. Ker torej opozicionalne liste sedaj sploh : ne bo, bo vladni .kandidat, minister Hera-mann »soglasno« izvoljen. •
Ch. Lucieto:
Spomini francoskega vojnega detektiva.
Rekel sem zgoraj, da se nemška špijonaža poslužuje različnih pripomočkov. Moral bi bil reči, da bi popolnoma zadel resnico, da so ti pripomočki brezštevilni in da se nemška špijonaža ne straši pred ničemur, niti pred umorom, da si preskrbi podatke, ki so ji potrebni. O tem hočem podati primer. Nekaj mesecev pred vohio napovedjo je zelo sposoben oficir neke zavezniške armade dobil nalog, da nese šefu enega zavezniških aeneralnih štabov dnevne in nočne mornariške znake in signale, s pomočjo katerih je mogoče dognati v vsakem slučaju, katere zavezniške države je dotična
ladiNi treba posebej povedati, kako velikanske važnosti bi imela za sovražnika posest take skrivnosti. Vse je bilo najtočnejše prirejeno, da jo dobi v roke, toda nemški špijoni so imeli opraviti z močnim nasprotnikom. Mladi oficir ni izdal skrivnosti, temveč se je zabaval s tem, da je razkrinkal drugega za drugim vse špijone, ki so se mu približali. Irma Staub je skoraj imela uspeh, toda mladi oficir, ki jo je bil zapazil intimnem pogovoru z enim izmed	^
mu bili najavljeni, ji je javno prepovedal,	™
vsled njenega obnašanja sme sploh se kdaj
Ko'je nekega večera oficir stopil iz svojega hotela, sta ga dva izmed njih napadla in ga težko ranila
nožem. Oficir pa, ki je bil na vse pripravljen, je bil že prej spravil listine, katere je no&il, pri konzulu neke zavezniške vlade v dotičnem mestu, in tako jih
Nemci' niso mogli dobiti.	.
Tako torej delujejo agenti tajne nemške službe. To Dot se jim njih nakana radi previdnosti tegai oli-ciria ni posrečila, toda kolikokrat se jim je posrečilo s pomočjo zločina dobiti v roke izredno važne listine!
Citatelj mi bo oprostil ta dolgi uvod, toda bilo je neobhodno potrebno, da ga seznanim s centralnim uradom nemške špijonaže,kojega agente bo videl pri delu v sledečih poglavjih.
2. poglavje.
Kako ti bila Nemčija skoraj zmagala.
Ko sem tako razložil nemško tajno špijonazo, hočem pokazati, da so nemški špijoni kljub svoji moči našli med vojno nasprotnike, ki so jim bili v vsem os.
Sredi 1. 1917., ali točnejše povedano, meseca aprila, ie bila Nemčija na višku in na tem, da zmaga.
_ To je zelo drzna trditev! mi boste rekli.
Ne kajti hočem jo dokazati, in dokazal jo bo na podlagi dveh listin, katerim nihče ne more ugovai-
*atl’ 26 aprila 1917 — v takih stvareh je treba biti točen _ ie admiral lord Jellicoe, vrhovni poveljnik angleske-aa brodovja, poslal angleškemu mornariškemu atašeju v Washingtcnu, podadmiralu de Chairu, brzojav o, ne rabi nikakega komentarja. Glasi se:
»Ameriškim oblastim morate prav povdarno nag
siti naš
naravnost resni položaj na
Prošli teden smo izgubili 55 angleških ladij s 180.000 tonami in povprečno število izgub
”6 Povdarite pri ameriških oblastih, da je treba VSE podreditt^ojui proti P*-™««	k°n-
22£, ob,.,.™
t nftiožaia in potrebo takojšnje akcije.
r6“,°ie nove metode bodo imele uspeh šele od julij,
in kritični čas je pa od aprila do julija, meseca naprej, m kritični	JELLIC0E.c
To je vsekako priznanje, ki prav ničesar ne zakriva. Obstojajo pa še boljši dokazi.	k0 je bil odpo-
dečo brzojavko:
Cisto zaupno poročilo za državnega tajnika in pre -sodnika.
Naraščajoči uspehi »em^šem ni smatrajo za zelo vznemiri J .	,	d	22.	aprila
skupno tonažo 237.005 ton.
(Dalje prihodnjič.)
Dnevne vesti-
CENZURA.
Sovjetska »Pravda« poroča o neverjetno mojstrski potezi ruske cenzure in mislimo, da "bi grešili, če ne bi te zabavne zgodbe sporočili tudi našim cenzorjem.
V Moskvi je imela cenzura presoditi film -s približno sledečo vsebino. Neka žena je že mnogo let sama, ker je njen mož na vojski.
V	njegovi odsotnosti se strastno zaljubi v njo mlajši brat moža in tudi njej je svak simpatičen. Koleba med ljubeznijo in zakonsko zvestobo. Končno pa zmaga v njej čut ■dolžnosti in odpove se nedovoljeni ljubezni. Za slovo pa da svaku poljub. — Cenzura se je nad tem zgražala. V sovjetski Rusiji vlada svobodna ljubezen in samo poljub ne zadostuje. Zato je dovolila cenzura film šele potem, ko je bil toliko izpremenjen, da sta se oba ločila potem, ko sta bila v intimnih odnosa jih.
In sedaj se križajte naši cenzorji, ker uganjajo vaši kolegi v Moskvi take škandale.
Ampak ne mislite, da so cenzorji drug brez greha! Pred kratkim je cenzurai v mu -chenu prepovedala film po	.	‘
mi »Nathan der Weise« in sicerJ? J * ker se v njem propagira strpnost tudi Židov Po mnenju miinchenske cenzure pa ni or a biti vsak pravi Nemec zaprisezen anti-semist in dober ter moralen film je samo tisti, ki uči versko nestrpnost.
Lepe pojme ima torej po svetu cenzura in skoraj bo treba tudi njej postaviti — posebno cenzuro. Seveda ne pri nas v Jugoslaviji, temveč drugod po širokem svetu.
KONFERENCA DELEGATOV O ŽELEZNIŠKI MREŽI V SLOVENIJI.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je sklicala včeraj dopoldne ob 10. uri v zborničnih prostorih sestanek deelgatov, ki so prisostvovali železniški konferenci v Beogradu. Namen včerajšnje konference je bil, doseči, da se določi enoten nastop vseh delegatov iz Slovenije v Beogradu.
Poleg delegatov na železniški konferenci v Beogradu se je včerajšnjega sestanka udeležilo mnogo interesentov za Musilovo in šele pred nekoliko dnevi objavljeno Župne-kovo traso. Klodič—Kavčič—Hrvatov projekt je zastopal en sam zastopnik. Radi tega se konferenca ni držala točno določenega dnevnega reda.
Predsednik konference g. IVan Mohorič je v sporazumu z delegati dovolil, da se ti inte-resentje zaslišijo, med tem, ko bi se nadalj-na debata vršila samo ob navzočnosti delegatov. Nadaljnji debati sta prisostvovala tudi člana upravnega odbora dolenjskih železnic gg. dr. Lovrenčič in Anton Kajfež.
Na ta način je nastala povsem druga konferenca, na kateri so bili zastopani sicer in-teresentje Musilove proge po gg. dr. Lovrenčiču in A. Kajfežu, dočim nista smela nadaljni debati prisostvovati zastopnika proge Kočevje 'n Črnomelj preko Lulcovdola na Srpske Mo-■ravice ter čabarske varijante.
Raditega je bil efekt včerajšnje konference povsem negativen, kar je povzročilo le brezplodno debato ter večno odlašanje končne rešitve, katera proga naj obvelja kot zveza Slovenije z morjem. Slovenski delegati na konferenci v Beogradu imajo torej popolnoma Proste roke, kar je moral z žalostjo konstati-*ati tudi g. Mohorič.	,	.
Edini očividni rezultat včerajšnje konference je bil ta da so se pristaši Musilove proge Pričeli naenkrat zavzemati za Župnekov projekt proge Kočevje—Čabar Delnice.
Ing. M. Klodiž je predlagal, naj se priznajo že uzakonjene proge na Vrbovško—Srbske proge; lokalni interesi čabarske kotline pa naj se zavarujejo na en ali drugi način, najbolje s prvovrstnimi cestami, oziroma z lckalko Delnice—Cabar. Za ta predlog se m izrecno glasovalo in tako je tudi ta včerajšnja konferenca ostala brez vsakega definitivnega uspeha.
Kljub vsemu zavlačevanju od nasprotnikov interesov ogromne večine slovenskega naroda, pa drži “dejstvo, da je zmaga že danes na strani Klodič—Horvat—Kavčičevega skupnega projekta.
_ Shodi ministra Puclja. V nedeljo in pon-deljek je priredil minister Pucelj dva dobro uspela shoda. V nedeljo je imel shod v Radohovi vasi. Udeležba na shodu je bila zelo dobra in so zborovalci z odobravanjem sprejeli Pucljevo politično poročilo. — V ponde-ljek pa je imel min. Pucelj enako uspel shod v Kranju. Na shodu sta govorila tudi dekan Kobler in župnik Piber. Shod je dokazal, da škofova prepoved ni škodovala.
— Delegati beograjskega Aero kluba v Ljubljani. Včeraj zvečer sta prispela iz Beograda kot delegata Aero-kluba gg. Ante A. Alberti, sekretar dn član središnje uprave stjepan Burazoviš. Gospoda sta prispela, da oživita delo ljubljanskega pododbora in upamo, da jima bo lepa misija v vsakem oziru Uspela.
— VI. uradniški kongres v Zagrebu je bil
predvčerajšnjim oakliučen. Na kongresu je priSlo radi sprejetja Saveza stanovskih organizacij državnih nameščencev v Zagrebu v glavni savez državnih uradnikov do incidenta. Predsednik kongresa namreč zadevnega Predloga ni hotel dati na glasovanje. Vsled tega so zagrebški delegati zborovanje zapu-stili. Zagrebški delegatom so se pridružili tudi splitski. Pozneje je predsednik kongresa svoje postopanje motiviral. Kamen spod-tike je namreč dejstvo, da ima zagrebška organizacija med svojimi člani tudi uradnike svobodnih profesij, dočim sme glavni savez spejemati kot člane samo državne uradnike. Če zagrebška organizacija uradnike svobodnih profesij eliminira, potem ni nobene ovire za sprejetje organizacije v glavni savez. Gide stilizacije predlaganih resolucij, o katerih je ikongres sklepal, ni pjišlo do so-
glaisja, zato je ikongres sklenil, da se predlo-že v resoluciji v stilizacijo glavnemu od-bonu v Beogradu, ki bo imenoval v to svrho ožji odBek. Resolucije se nanašajo na borbo proiti zvišanju za dosego pokojnine predpisanih let in za izplačilo zneskov, ki jih dolguje uradnikom država.
— Periodični poviški uradniških pristojbin. Finančni minister je predložil zakonski predlog, po katerem naj bi se zaračunavali in izplačevali periodični poviški pristojbin državnih uslužbencev, če dobi državni uslužbenec pravico do njih v prvi polovici leta, dne 1. 'julija, sicer pa dne 1. januarja. To ve-l;a taiko za pomaknitev v višjo stopnjo, kot za stanarino.
  Igralski pcnzijski fond. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da imajo deponirati gledališki upravniki vsote, ki se odtegujejo igralcem na korist penzijskega fonda v državni hipotekarni banki. Iz teh vplačil se ustanovi penzijski fond za vse igralce oblastnih gledališč,
— Fond za sirote učiteljev. Učiteljske rodbine, iki imajo pravico do podpor iz fonda za sirote učiteljev, ki pa se še_ niso prijavile, se lahko prijavijo še do 15. decembra. Prijava, ki mora biti podpisana in popolnoma * točna, imora (biti overovljena od dveh članov udruženja. V prijavi mora biti natančna adresa.
_ V znamenju prijateljstva. Tržaška jugo-slovenska kolonija je proslavila naš narodni praznik s svečano službo božjo v pravoslavni cerkvi, zvečer pa z zabavo v korist siromašne dece jugoslovenske kolonije v Trstu. Proslave se je .udeležilo veliko število članov jugoslovenske kolonije, med njimi pa so se nahajali številni detektivi in agenti tajne policije, ki so odšli po svečani službi božji na policijo ter zaznamovali vse člane jugoslovenske kolonije, ki so jih videli v cerkvi, s črno pUto.
— »Streljačka družina« v Novem mestu. V Novem mestu se vrši dne 19. t. m. ustanovni občni zbor društva ostrostrelcev takozvane >streljačke družine« za sodni okraj Novo-mesto. Pristop je dovoljen z dopolnjenim 18. letom in imajo mladi člani pri poznejšem vojaškem službovanju ugodnosti za skrajšan vojaški rok. To društvo pa je velikega pomena tudi v socijalnem in patrijotičnem oziru; zato se vabijo k pristopu vsi sloji brez razlike strank. Na gori omenjenem občnem zboru se bo izvolil za dobo enega leta osem članski odbor in se bodo sprejemali člani.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Ra
Do božiča znižane cene!
Zimske suknje in druga oblačila nudi
|	v	največji	izbiri
J. MAČEK, LJUBLJANA,
: ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 12.
SBBI
IBBB8BBBBBBBSH
|	— Z ljubljanske univerze. Za dekana ljub-
i 1 jaiiske tehnične fakultete je izvoljen dr. Karel Hinterlechner. Dosedanji dekan inž. Josip Kropač, je bil poklican, kot smo že poročali, na 'Češkoslovaško, lcjer mu je bilo poverjeno vodstvo vrelcev nafte na Slova-
— Iz prosvetne službe. V višjo skupino s® pomaknjeni: profesor II. državne gimnazije v Ljubljani Ivan Kavšek, profesor II. realne gimnazije 'v Ljubljani dr. Pavel Breznik, profesorica III. realne gimnazije v Ljubljani dr. Angela Piskernik, profesor II. realke v Mariboru Josip Pirnat in profesor gimnazije v Ptuju Ladislav Mlakar.
— Razstava v Filadelfiji končala z milijonskim deficitom. Velika mednarodna razstava, ki je bila otvorjena s tako velikim pompom, je doživela te dni klavem 'konec. Končala je z deficitom 5 milijonov dolarjev. Razstava je bila prirejena v spomin 150 letnice odcepitve Zedinjenih držav, od matice Anglije. Da je bil obisk kljub temu slab, motivirajo prizadeti faktorji s tem, da so se ljudje razstav, ker se prirejajo prepogosto, naveličali. Sicer je bila pa razstava tudi silno velikopotezno aranžirana, tako da so znašali prireditveni stroški nad 20 milijonov dolarjev.
— Končna obravnava zoper Gajdo. Končna^ obravnava pred disciplinarnim odborom češkoslovaškega vojnega ministrstva v aferi Gajda bo, kot poročajo >Lid. Nov.«, dne 14. decembra.
— Vojne ladje na prodaj. Ta teden bodo prodane v Bruslju na javnih dražbah ladje belgijske vojne mornarice, ki bo dne 31. marca 1927 razpuščena.
— Naraščanje brezposelnosti v Berlinu. Število brezposelnih v Berlinu je naraslo tekom minulega tedna zopet za 4000 oseb, tako da znaša trenutno 242.000. Vsega skupaj je naraslo število brezposelnih v Berlinu tekom zadnjih treh tednov na 12.563 oseb.
— Mraz v južni Franciji. V južni Franciji, posebno v provincah na španski meji, vlada že par dni silen mraz. V Lurdu je zapadlo
1.50 m snega. Na Pic-u du Midi kaže termometer do 50 stopinj pod ničlo. Silni mraz je pregnal številne medvede s Pirenej v doline.
— Stroga obsodba. Poručnik Štefan Vasiljevič se je zagovarjal te dni pred novosadskim vojaškim sodiščem radi poneverbe uradnega denarja, šlo je za dva slučaja, v prvem je poneveril 7232.95 Din, v drugem pa 27.865.26 Din. Obsojen je bil na 20 let ječe. (Malo veliko je. Sicer pa nič hudega: oficirji so dandanes tako plačani, da jim ni treba poneverjati eraričnega denarja!)
— Posledice stave. Veled narasle. Drave bo nadnje dni osiješki ribiči brez posla.
Zato si krajšajo čas po gostilnah ter uganjajo vsakovrstne neumnosti. Tako se je zgodiio, da je stavil klepar Pucelič z ribičem \Velleii-reiterjem iza par sto dinarjev, da pride s čolnom preje prekou Dravo kot on. Komaj ka je vstopil klepar v čoln, že je izgubil ravnotežje in telebnil v vodo, iz katere oa je imoral rešiti njegov partner. Vsled tega je nastal v gostilni silen krohot, ki je dal branjevcu Ivanu Goreti povod, da je sklenil z ribičem Pavlom Janom podobno stavo kot jo je bil sklenil njegov prijatelj Pucelič z Wellenrei'terjem. Goreti je vzel stvar zelo resno. Izjavil je pred pričami, da ga ne vidijo več, če podleže. .Ko sta odrinila Gorela in Jan od brega, je vzel vsak od njiju za direktivo drugo točko. Goreta je odveslal proti skupini vlačilcev na drugem bregu. Ker se ni vrnil, so ga šli iskat. Na bregu so našli privezan njegov čoln, v katerem je ležal njegov klobuk in njegova suknja. Njega s-arnega pa so potegnili pol ure na to jnrtvega iz vode. Sedaj skušajo ugotoviti oblasti, če gre za nesočo ali pa za samomor.
— Pozabljiv izsiljevalec. Beograjski vele-tržec Mladen Popovič je prejel te dni pismo, .podpisano z lažnim imenom dr. Sajer, v katerem zahteva doslej neznan lopov od njega, da mu plača 50.000 Din, če noče, da bo umorjen on ali pa kak član njegove rodbine. Zanimivo je, da je hotel izsiljevalec prikriti dejstvo, da hoče od Popoviča vsoto izsiliti, na ta način, da piše, da mu je Popovič omenjeno vsoto dolžan in da je pozabil izsiljevalec v pismu navesti, kdaj in kje naj mu Popovič denar izroči.
— Železniška nesreča pri Komor.nu. Te dni je prišlo na postaji Hetni pri Komornu do karambolaže med nekim brzovlakcun iii nekim tovornim vlakom. Pri tem so bili trije železniški uslužbenci težko, 11 potnikov pa lahko poškodovanih.
— Misteiozna rodbinska drama. Iz Frankfurta ob Odri poročajo: Te dni so našli na plemiškem posestvu Leckov brata Uda in Alda v. Leckov ustreljena. Zdi se, da gre za končni rezultat dvoboja. Brata sta živela namreč že dolgo časa v prepiru in sovraštvu.
— Poizkušen samomor triletnega otroka. Stari hišnik Alois llamp na Dunaju je bil vdovec. Imel je hčer, ki je poročena z nekim težko tuberkuloznim poštnim uslužbencem, s katerim 'ima tri otroike, od katerih je najstarejši star tri leta. Vsled bolezni poštnega uslužbenca je živela rodbina v veliki bedi. Ham p je pomagal kolikor je pri svojem bornem zaslužku mogel. :Ko pa je le dni izvedel, da rodbina njegove hčere dobesedno strada, si je mož, ki se je skušal že trikrat obesiti, prerezal žile na roki in umrl. Ko je bila njegova hči, ki je živela s svojo rodbino v bližini, o samomoru obveščena, se je peljala na Dunaj k pogrebu. Vrnivša se domov, je izvedela, da je ponovil med tem fudi njen mož poizkus samomora. Podal se je bil v sami srajci na prosto, ikjer je ostal dalje časa v namenu, da se prehladi in dobi pljučnico, kar se je tudi zgodilo. Kmalu po povratku matere je izginila njena triletna hčerka llelli. Končno so jo našli v kuhinji
za neko omaro, težko hropečo. Iz žalosti radi smrti svojega efta rega offeta si je bila
zadrgnila v samomorilnem namenu okrog vratu vrv. Deklico so rešili. Njen oče leži v brezupnem stanju v postelji. Pogreba starega očeta se je udeležilo 112 oskrbovancev dunajskega zavoda za slepce.
— Originalen lopov. V Breslau-u (Nemčija) je stal te dni pred sodniki originalen lopov. Udrl je bil v trgovino nekega juve-lirja, ukazal z revolverjem v roki prisotnim, da se ne sme nihče od njih ganiti, izropal trgovino ter jo odkuril z bogatim plenom. Pri obravnavi je imel tri ure trajajoč govor. Med drugim je izjavil, da je izvršil roparski na;pad samo zato, da bodo pisali o njem listi. Svoječasno je hotel namreč postati filmski igralec, ker se mu to ni posrečilo ter hoče postati na vsak način »slaven«, je izvršil drzni rop.
— Racija na progajalce kokaina v Berlinu, le dni je priredila berlinska policija zopet enkrat občirno racijo na prodajalce kokaina. Aretirala je 27 prodajalcev belega strupa, med njimi glavna dobavitelja natakarja Pavla Lehmanna in trgovca Alfreda Sernheila. Lopova sta prodajala gram koaina, ki sta ga vrhu tega celo pomešala z drugimi substancami in tako pokvarila, po 20 zlatih mank.
— škanddalozen nastop osfordskili visoko-šolcev. Na Angleškem vzbuja splošno pozornost škandal, ki ga je insceniraloHe dni 20 slušateljev oxfordske univerze. Dijaki so se udeležili neke nogometne tekme. Tekmi je sledil velik krok, pri katerem so izpraznili
nadebudni dijaki-sportniki nebroj buteljk vina. Ko so 6e vračali v pozni uri domov iz Cambridge;« domov, so se na kolodvoru sprli, železniški uslužbenci so hoteli vzpostaviti red in mir. Toda slabo so naleteli.
V	ginljivi slogi so navalili bivši nasprotniki nanje ter jih pošteno premikastili, Nato so okupirali dijaki dva vagona ter se hoteli odpeljati, železniški uslužbenci so poklicali policijo, da bi dajake legitimirala. Toda vinjeni fantje se tudi policije niso ustrašili. Razbili so vse šipe svojih dveh vagonov ter otvorili na policijo pravcati bcmbafdma s praznimi buteljkami in kozarci. Končno si postajenačelnik ni vedel drugega pomagati, koit da je dal signal za odhod vlak. Takoj nato je avizial policijo neke vmesne postaje, toda tudi ta akademičnim razgrajčem ni bila kos ter je končno odnehala. Ko so se pripeljali dijaki končno v Oxford, kjer jih je pričakovala zopet policija, je spala večina od njih spanje pravičnega, p tudi živci ostalih so se medtem pomirili in sinovi oxfordske »Almae matris« so se unisono izgovarjali, da se ničesar ne spominjajo. Dekanat oxford-ske univerze je uvedel strogo preiskavo in zatrjuje se, da kraval ne bo ostal nekaznovan.
— S taščo poročen. Vsa Nizozemska se smeji te dni nad kozlom, ki ga je ustrelil občinski tajnik v Groningenu. Mynheer de Haas je prišel s svojo mlado soprogo, s katero se
je bil pravkar civilno poročil, v cerkev, da bi se dal še cerkveno poročiti. Cerkovnik si je ogledal poročne listine. Pri tem je ugotovil, da je zamenjal občinski tajnik, pred katerim se sklepajo civilne poroke, krstni list neveste s krstnim listom njene matere ter tako poročil Mynheerja pravzaprav z njegovo taščo. Ta poroka pa se ne da tako lahko .popraviti, ker je holandsko bračno pravo zelo strogo ter je upravičeno k rekli-fiikaciji poročnega lista samo notranje ministrstvo v Haagu. Mladi par mora vsled tega čakati s svatbo, dokler se ne popravi napaka občinskega tajnika uradno.
Obleke
lastnega izdelka
Vam nudi najceneje JOS.ROJINA, Ljubljana
Aleksandrova c. .3
Ljubljana.
— Akademski klub za Društvo Narodov si
je postavil nalogo, da v tekočem semestru znanstveno prouči vprašanje narodnih manjšin v sledečem ciklu predavanj: 1. Ideje, na katerih bazira zaščita manjšin in njih zgodovina. 2. Mednarodne mirovne pogodbe, spec. Sen-Žermnaska, in odredbe, ki se tičejo naših manjšin. 3. Položaj manjšin v Italiji, a specijelno Jugoslovanov, (a) pravni; b) faktični.) 4. Društvo narodov kot zaščitnik manjšin. Je-li zadostna zaščita, kakršna je danes?
5. Etnološka, ekonomska in prosvetna proučevanja stanja poedinih manjšin v naši državi.
6. Enako kakor pod 5. v Italiji, a specijelno naših narodnosti. 7.Enako kakor pod 6. v Če-hoslovaški. Čas posameznih predavanj bo objavljen sproti v dnevnikih in bodo predavanja s sledečimi diskusijami dostopna tudi vsem onim iz širše javnosti ki jih manjšinski problem zanima.
— Vsem akademikom! Akademski klub za Društvo Narodov vabi vse slušatelje ljubljanske univerze k prvemu rednemu sestanku tečaja za esperanto, ki se vrši v četrtek 9. t. m. ob 15. uri na univerzi, predavalnica 90.
1— Klub esperantistov v Ljubljani priredi v soboto dne 11. decembra t- 1. v veliki dvorani Narodnega doma v proslavo rojstnega dne dr. Zamenhofa, autorja esperantskega jezika velik »Zamenhofov večer«. Na programu je govor o dr. Zamenhofu, esp. deklamacije, petje in velik ples. Pevske točke izvajata iz prijaznosti priznana člana naše opere ga. Vilma Thierry-Kavčnikova in g. Svetozar Banovec. Oba spremlja g. kapelnik Anton Neffat. Pri prireditvi svira orkester »Sloge«. Začetek ob 20. uri. Vstopnina Din 10.—.
1— II. Merkurjev jour fix se vrši danes ob 8. uri zvečer v restavraciji »Zvezda«. — Odbor.
1— Policijski drobiž. Policija je v soboto in v nedeljo aretirala 1 vlačugo, 1 berača in 1 hazadista. Poročila navajajo' šest manjših tatvin, dva izgreda ter več slučajev pijanosti, kaljenja nočnega miru in razgrajanja. Dalje beleži policija en slučaj nevarne grožnje, 1 lažjo telesno poškodbo, 7 prekoračenj policijske ure, 8 cestnih poročil in 8 prestopkov pasjega pontumaca.
Primorsko.
Incident med vojaštvom in milico. Železniški poduradnik in poročnik fašistovske milice na Opčinah Frederiri, steber fašizma na Opčinah je zelo srbor.it in nasilen človek. V nedeljo popoldne je na poti na postaji srečal nekega poročnika redne vojske, ki se je na cesti igral z malim psičkom. Osorno ga je nahrulil, češ da je to nedostojno za častnika Oficir je naravno reagiral. Nastal je prepir in kmalu sta ležala oba v prahu se valjajoč na tleh. Prisotni so poklicali karabi-nerje, ki so se postavili seveda na stran vsemogočnega Federicija. Ko je to videl častnik je v jezi sunil z nogo v trebuh karabinerja, ki se je zgrudil na tla. Pristopili so še drugi karabinerji in s silo-odvedli častnika. Držali so ga tesno zvezanega in le na njegov ljuti protest, da ga kot častnika morajo pustiti prostega, je smel med njimi prosto korakati skozi vso vas do karabinjerske postaje.
GLAS IZ OBČINSTVA/
Na prostem tiru ljubljanskega glavnega kolodvora, kjer se razkladajo vagoni, stoje vsak dan tudi vagoni s premogom. Vagoni so brez nadzorstva, zato odnašajo nepoklicani ljudje dan na dan premog. Apeliramo na železniško oblast, da poskrbi za potrebno nadzorstvo ter te stvari v bodoče prepreči. — Trgovec s premogom.
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer.
7. decembra, torek: zaprto.
8. decembra,sreda: ob 15. uri popoldne Ša-reni mali oder. Na korist pomladka Rdečega križa. Izven. — ob 20. uri zvečer Stalni gost, Boubouroche. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
9. decembra, četrtek: Dr. Knock ali Triumf inedecine. Red D.
10. decembra, petek: zaprto.
11. decembra, sobota: Triglavska bajka. Izvirna pravljična igra. Premijera. Izven.
Opera:
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
7. decembra, torek: Mrtve oči. Red C.
8. decembra, sreda: ob 15. uri pop. Terezina,
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
najtinejši in najokusnejši namizni kis Iz vinskega kisa.
3^. ZAHTEVAJTE POIVUDBO!
Tehnično Im hlgljcnično najmoder-neje urejena kisarna v JugroslavIJI.
*>tecM-n«.t IjubUiina, Danajtk« c«,t« *»- *«». H. nedrtropj«
liolfo»s l/R. - ss
■a dom, obrt In lndu*tr$|o v vseh opremah.
istotam pletilni »troj DUBIED
Poak v vezenju b ezplaien.
Voiteina garancija
Deltnlti li popravil«. '$£&
Nliln etn*, tudi na obrok«. M	1*!
Josip
Mu Praiornovoga »pomanlVa. HiiiMiaŽis**«**
opereta. Izven. — Ob 20. uri zvečer Židinja.
Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv.
9. decembra, četrtek: zaprto,
10. decembra, petek: Niža\a. Red E.
Premijera izvirne mladinske igre. V soboto dne t. m. bo v drami premijera izvirne mladinske igre ■»Triglavska bajka-, ki jo je napisal g. Pavel Golia. Bajka ima močno aktualno nacijonahio vsebino ter nastopa v njej skoro celotni dramski ansambel. Delo ima pet slik in sicer pod sledečimi naslovi: Staredavno prerokovanje, 2. slika: Bolest očaka Triglava, 3. slika: Preganjanje otroka, 4. slika: V lirami svodebe in poslednja slika: Kraljica sinjega morja. V prihodnji številki priobčimo kratko vsebino zanimivega dela. Premijera bo v soboto kot izven predstava.
D’Albert: »Mrtve oči«. Danes v torek 7. decembra zvečer se poje v ljubljanski operi D’ Albertova dramatična pesnitev »Mrtve oči ki se je začetkom lanske sezone izvajala na našem cdru z največjim uspehom. V tej operi keje snov je zajeta iz svetopisemskega Življenja pojo glavne vloge slede# člani: Mir-tokle — ga Galeta njeno sužnjo Arzinoje — ga Ribičeva, Marijo iz Magdale — ga Thierry, rimskega poslanika Arcezija poje g. Holod-kov, stotnika Galbo — g. Kovač. Manjše vloge pa so v rokah članov zbora. Opero dirigira g. Niko Štritof, režijo pa vodi g. Osip Šest. Predstava se vrši za abonente reda C.
V	sredo na praznik dne 8. decembra so v Naronem gledališču ljubljanskem tri predstave. Popoldne ob 15. uri se poje prvikrat kot popoldanska predstava Straussova opereta »Terezina« v kateri nastopijo ga. Poliče-va ga Vera Balatkcva ter gg.: Drenovec, Peček, Gregorin in Povhe. Zvečer ob pol 8. uri pa se poje kot ljudska predstava pri znižanih cenah velika Hale\vyjeva opera »Židinja-'. Drama vprizori ta dan zvečer francoski burki »Stalni gosti« in Boubouroche<. Obe sta vele-lcomične in nudita poslušalcem obilico razvedrila. Tudi ta dramska predstava je ljudska pri znižanih cenah.
Šport.
Boksmalch Dieuer : Malftney. Fran Diener je podlegel v boju proti Jack Maloneyu, sicer samo po točkah, toda gladko in točno in mogoče ravno radi tega častno. Maloney je bil premočan iu predober za hrabrega Nemca. Dočim je slednji tehtal 84 kg, jih je imel
Amerikanec 92 in poleg tega večjo izkuše- j nost. Maloney, ki spada med najresnejše bor- j ce za svetovno prvenstvo, je prekašal Diener- j ia po moči, hitrosti, rutini in spretnosti in i ko je Diener takoj v začetku dobil rano nad j levim očesom,, ki mu je-cel čas boja ovirala j prosti in zanesljivi pogled, ni mogel mogoč- j nemu nasprotniku nasproti postaviti nič dru- j gega ko nepremagljivo voljo, čudovito odpornost napram udarcem in nezlomljivo hrabrost. Večkrat je bil že blizu knock-auta, vendar ga Maloney ni mogel podreti na tla in se je pri teh poskusih utrudil do skrajnosti, dočim je Nemec do zadnjega poskušal, obrniti boj sebi v prid. Tako se je zgodilo, da je publika poraženemu Diener ju ravno tako navdušeno ploskala kakor zmagovitemu jen- ! kiju in je Diener še vedno ravno tako priljubljen kakor prej. Diener se povrne sedaj v Nemčijo in odpotuje spomladi zopet v deželo ; dolarja.
Olimpijske igre 1. 1928 se vrše kakor znano i v Amsterdamu. -Za 1. 1932 so oddane že za i Los Angeles; za enajsko olimpijado 1. 193G j pa se poteguje Berlin.	j
Tildcn v Evropi. Kakor poročajo iz Pariza, : pride slavni amerikanski igrač na rivijero, kjer bo odigral več bojev. Spremljal ga bo J mladi Cohen, ki je vzbudil letos veliko po- i zornost kot finalist v juniorskih prvenstvenih j tekmah. Dalje pričakujejo tudi mrs. Mallorv i in miss Ryan.
Nova naprava za reševanje čoln»v. Vsa- j kemu športniku so znane nevarnosti, ki ga j ogrožajo pri jadranju in veslanju; ne samo njegovo življenje je v nevarnosti, ampak tu- j di njegova prtljaga in — pri daljših vožnjah . različen dragocen inventar. Sedaj so pa iz- . našli napravo, ki onemogoča potopitev ladjice in s tem vsako paniko ker ostanejo potniki ) lahko tudi v poškodovanem čolnu. Ta n i- j prava bazira na vzgonu in obstoji iz gumija- ' stih vreč z ozkim platnenim robom, napolnje- : nih z gotovimi kemikalijami, ki se začnejo razkrajati, čim pridejo potom platnenega roba z vodo v dotiko: nastali plini v trenutku napihnejo vreče, ki drže čoln nad vodo. Vreče zavzemajo zelo malo prostora; tako je vreča z nosilno zmožnostjo 70 kg samo 80 cm dolga in 8 cm široka. Poskusi, ki so jih napravili i s to napravo v vzburkani in valoviti vodi, so se zelo dobro obnesli.
ČLANSTVU STRELJAČKE DRUŽINE. j
V	sredo, na praznik 8. decembra t. 1. slavnostna otvoritev steljanja streljačke držine v Ljubljani.	i
V	to svrho se zbira vse članstvo streljačke družine točno ob pol 9. uri zjutraj pred kazino,odkoder se z godbo na čelu odkoraka na streljišce.
K slavnostni otvoritvi se vabijo tudi vsi delegati streljačkih družin izven Ljubljane.
Sekretar družine.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA, dne 6. decembra 1926.
Blago: Brzojavni drogovi (skoro samo borovi, z malim odstotkom smreka ali jelka), zdravi, obeljeni, stegnjeni, ravni (z dopustom male enostranske krivine), ravno odlagani, dolž. 6'A m, najmanjši obseg: v vrhu 38 cm in 2 m od tal 53 cm, računajoč tež*
1	nv do 800 kg, fco vag. meja za komad, 20 vag., den. 40, bi. 40, zaklj. 40; bukovi testeni, originalni, monte, od 10—30 cm, me-dia najmanj 23, fco vag. Sušak, 6 vag., den. 540, bi. o40, zaklj. 540; deske (smreka, jelka), 18 mm, 4 m, oj ifj naprej, mediia 24, monte, fco vag. meja, 5 vag., den. 510, bi. 510, zaklj. 510; kostanjevi les za tanin, ce-panice s 15% okroglic, kar je od 30 cm deb. cepano, fco vag. nakl. -postaja za 100 kg, 10 vag., den. 21, bi. 31, zaklj. 21.
Zagreb, dne 6. decembra. Deviae: i><e\v-vorlt kabel 56.675—56.875, London izplačilo 274.85—275.65, Pariz izplačilo 232—234, Cu-rih izplačilo 1002.75—1095.75, Dunaj izplačilo 798.5—801.5, Berlin izplačilo 1348.5 do 1351.5, Praga izplačilo 167.78—163.58, Budimpešta izplačilo 0.07945—0.07975.
Curih, dne 6. decembra. Beograd 9.14, -Newyork 518.373, London 25.13375, Pariz 20.70, Berlin 123.2375, Dunaj 73.1125, Praga 15.3575, Milan 22.55, Bukarešta 2.7125, Sofija 3.7375, Budimpešta 0.007255.
To in ono.
: Ps na telefonu. V Vancouveru v Ameriki se je izgiubil dragocen čistokrven pes. Zatekel se je v neko farmo. Farmer ga je pridržal, dokler se ne javi njegov lastnik. Nekega dne je čital farmer v časnikih oglas, v .katerem išče lastnik svojega psa. Farmer je poklical lastnika na telefon. Da bi se prepričal, 6e je pes res last dotičnega človeka, je položil lelefonično slušalo psu na uho.
Ko je začul pes glas svojega gospodarja, je zalajal, nakar je začel po sobi iskati svojega gospodarja. Ker ni mogel najii nikjer siedu je zopet sikočil k telefonu. Farmer mu je položil zopet slušalo na uho. Gospodar je psu obljubil, da pride kmalu ponj! Pes ‘se je, kot da bi bil razumel, kaj mu je gospodar povedal, umiril ter postal zopet vesel, dočim je bil popreje žalosten, da ni hotel niti jesti.
: Neizpolnjena obljuba. Pred petimi leii je	1
prišel angleški prestolonaslednik v neko provinci jalac mesto. Pri tej priliki je naročil, da se da vsakemu članu prve škotske garde časa	-hjj
vina. Godbeniki pa so si zaželili piva. Zato je naročil princ večjo količino piva. Ko je bilo pivo iztočeno, se je ugotovilo, da je ostal kozarec muzikanta Freeda Deacona prazen.
Ko so to prestolonasledniku povedali, je dejal: »Škoda, no, kadar srečam Deacona prihodnjič, mu plačam čašo piva.« Prošli teden je poselil angleški prestolonaslednik neko londonsko bolnico za neozdravljive. Tu je zvedel povsem slučajno, da se nahaja med bolniki tudi Deacon, kateremu je dolžan čašo piva. Dal je Deacona takoj poklicati. Deacon princa ni opomnil niti z besedico na njegovo obljubo. Misleč, da se Deacon ženira, je dal princ svojemu tajniku nalog, da da prinesti možakarju čašo piva. Ko je Deacon to cul, je stopil k princu ter mu dejrti rra njegovo veliko začudenje: »Zelo žal mi je, toda Veličanstvo, prišli ste prepozno — sedaj sem abstinent!«
: Vrednost človeškega telesa. V Londonu znani medicinec Allan Craig je imel te dni predavanje o vrednosti človeškega ielesa.
Allan Craig pravi, da je izračunal, da repre-zentira človeško telo prav minimalno vrednost. Po njegovih računih bi bilo vredno človeško telo komaj 6 angleških šilingov. Telo odraslega človeka vsebuje kvantiteto sladkorja, ki bi se jo lahko spravilo v malo slad-kornico. Z apnom, ki ga vsebuje človeški organizem, bi se lahko pobelila srednja velika omara. Iz železa bi se dal mogoče skovati žebelj. Glavni sestavni del človeškega organizma je voda, ki. pa reprezentira, kot znano, minimalno vrednost. Iz fosforja bi se dalo napraviti 8 do 10 žveplenk. Če bi hotel kdo nakupiti \se te snovi v navedenih ko-ličinah, ki moral plačati zanje kvečjemu 4 angleške šilinge. Vrednost materijala vseh trenutno na našem planetu živečih ljudi, ki jih je 1700 milijonov, reprezentira po računih Allana Črni ga vrednost premoženja sreda je-velike londonske banke.
riudyard Kipi ing:	110	j
Knjiga o džungli. |
vMati naočark,« se je oglasil Mo^gli, »dobi si mlade, zrelo pomočnico izmed tvojega ljudstva, ki ti pomaga čuvati kraljevi zaklad, tako da noben človek ne pride več živ odtod.«
>Ah-ha! Torej se vrača. Saj sem rekla, da je ta reč smrt. Kako pa prideš ti do tega, da si še živ?« je zamomljala stara naočarka in se ljuteznjivo ovijala okrog ankusovega ročaja.
»Pri biku, za katerega so me odkupili, ne vem! Tista reč je v eni noči šestkrat ubila. Ne daj, da bi prišla zopet ven!«
Kikern.
Je že odprl oči. Glej k
»Zavij ga zopet v kožo. Močan pes bo. V četrtem
mesecu mu damo ime.«
»Po kom?« je vprašala Amorak.
Kadlu je pogledaval okrog hiše iz snega> obrobljene s kožo, doklemu niso oči obstale na štirinajstletnem Kotuku, ki je sedel na spalni klopi in delal gumb iz mroževega okla. »Po meni ga imenujte,« je rekel Ko-tuko in se zarežal. »Neki dan ga bom potreboval.«
Kadlu se je zarežal v odziv tako, da so se mu oči skoraj skrile v debelini, ploščatem licu, in je prikimal
svoji ženi Amoraki; silna mati mladega ščeneta pa je cvilila, ko je videla, da njen mladič kobaca daleč od nje po mali mošnji iz kože morskega psa, ki je visela : D.ad teple svetilko, v kateri je gorela ribja mast. Kotuko ; je rezljal naprej, Kadlu pa je vrgel zvit sveženj pasje j vprege v malo sobico, v katero si prišel od ene strani . hiše, slekel težko lovsko opravo iz jelenove kože, jo i mclcžil v mrežo iz kitovih kosti, ki je visela nad drugo j svetilko, in sedel na spalno klop, kjer je rezal po kosu snvrznjenega mesa morskega psa, dokler bi mu Amurak ne prinesla navadnega kosila, ki je sestejalo iz kuhanega mesa in juhe iz krvi. Zjutraj se je bil že zarana pedal do osem milj oddaljenih lukenj za morske pse in se je bil vrnil domov s tremi velikimi morskimi psi. Na sredi dolgega nizkega prehoda ali predora v snegu, ki je držal dc notranjih vrat hiše, si slišal hlastanje in lajanje psov njegovih sani, ki so se prosti dnevnega dela trgali za tople prostore.
Ke je postalo lajanje preveč glasno, se je Kotuko lenobno zvalil s spalne klopi in vzel v roke bič, ki je imel osemnajst palcev dolg bičevnik iz prožne kitove kesti in petindvajset čevljev dolgo težko iz usnja spleteno vrvico. Odšel je v vežo, odkoder so se zaslišali glasovi, kaker da bi se psi živi drug drugega jedli; vendar vse skupaj ni bilo drugega kot običajna ljubeznivost pred jedjo. Ko se je na drugem koncu izmotal iz gnječe, mu je sledilo kakih šest glav z očmi do nekakih vislic iz kosti kitovih Čeljusti, na katerih so obešali meso za pse.
Tam je s širokoglavičastim kopjem odsekal zmrznjeno meso v velikih grudah in čakal, v eni roki bič, v drugi meso. Poklical je vsako žival po imenu, najprej najšibkejše; iu gorje psu, ki se je premaknil, ko ni bil na vrsti, kajti na mah je zožujoča se vrvica švignila liki blisek in mu cdfliknila kak palec dlake iu kože. Kadar je prišel pes na vrsto, je samo zarenčal, hlastnil, pogoltal svoj delež in odhitel v vežo, deček pa je ostal na snegu pod plamenečim severnim sijem in delii pravico. Zadnji je prišel na vrste veliki črni vodnik
vprege, ki je vzdrževal red, ko so bili psi vpreženi; njemu je dal Kotuko dvojni delež mesa, in poseben delež biča.
»Ej,« je dejal Kotuko in zvijal vrvico, »nad svetilko imam mladiča, ki bo že silno javkal. Sarpok! Le noter!«
Zlezel je nazaj čez pse, ki so se stiskali drug ob drugega, iztepel z iztepačem iz kitove kosti, ki ga je Amurak imela pri vratih, suhi sneg iz kožuha, potrkal po hišni strehi, obrobljeni s kožami, da bi otrnil z nje ledene sveče, ki so morebiti padle nanjo s snega zgoraj in se zleknil na klop. Psi v veži so smrčali in cvilili v spanju, dete v globoki kožuhovinasti Amorakini k»Wii je brcalo, se dušilo in grgralo, mati ščeneta pa je ležala ob Kctuku in upirala oči v sveženj iz koze merskega psa, ki je visel na toplem in na varnem nad širokim, rumenim plamenom svetilke.
(Dalje, prit j
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
■udov br*o]aTluun i ,OBOM“-	Telefon •«*- ,L
PODBUSNICEi Maribor, Jesenice, B«kek-
O&nDi m * te stroko »padaJoC« posl« najhltr«}« ta pod k»-lastnimi poflOjL
Inrtrrnr*1'1 drutbe •P°ln*5jr0* ®*	***
ekspresne poltljtee.	c
MA LI oglasi
Vsaka beseda 50 para. debelo tiskano Din i —.
Akademik
sprejme poučevanje srednješolca. VeSC je tudi italijanščine. — Ponudbe na upravo lista pod »Pouk«.
Stekleno
»treSno opeko imajo * no v lalogi Združbe op* Itarne d. d. v Ljubljani
Kontoristinja
vešča vseh pisarniških del ter obvlada perfektno hr-vatski in nemški jezik išče primernega mesta v pisarni. Gre tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Marljiva«-
Gospodinja
išče mesta pri boljšem gospodu event. vdovcu * dvemi ali tremi otroki. Vajena je vseh hišnih del kakor tudi šivanja. P0-nudbe proai na ttPr®*° lista pod »Dobra g®8P dinja«.
namizna, v zabojčke po 5 kg pakana, prodaja po izki ceni »E k o n o m«, jubljana, Kolodvorska 7.
Andrej Sever. Vil v Ljubljani.
Plesne vaje
,podoficirjev se vršijo vsaki torek od 20.—24. ure v restavraciji na Glavnem kolodvoru. Prijave se ra-
devolje sprejemajo istotam.
Oglešujte v »Narodnem Dnevniku11.
Iidajatelj: Alek^.der 8ele«dkar. _ Urejuj.: VUdJndr Stetek. - Za Udarno >Merkur< odgovarja: