Iz Mavibora. Naša slovenska posojilnica vrlo naprednje, predzadnjo soboto je imela 12.000 fl. prometa. Res boljših mož nismo mogli temu zavodu dati kot voditelje. — Meščanom se pozna, da je volilna borba preuebala; postali so dosta mirneji. Nova skladišča v Melji sbranjujejo v sebi ogromne množine raznega blaga, ki tam nekaj časa leži, dokler ne pride čas, da se dalje odpošlje po železnicah. — Novo poslopje za hranilnico in dekliško šolo za stolnim farovžem bitro raste iz tal; sedaj lotijo se uže drusega nadstropja. Ko bo dozidano, videli bodo meščaui potrebo, da se lepemu poslopju raztogae ozka ulica na širen trg do stolne cerkve, kasine in žkofijskih biš. Kazala se bode potreba lepše stolne cerkve. Toda 'brez denarjev ostanejo želje tukaj samo želje, a denarjev v to svrho sedaj ni! Iz istega uzroka vlečejo na to, da se zaprta stolna cerkva naj popravi, zlasti presbiterij, namesto oboka li se jej naj dalo leseno stropje. — Sadja so letos tukaj mnogo nakiipili in po železnici dalje poslali. Mošta vozijo vozači zaporedom v mesto, cena polovnjaku je 56 — 80 fl. — Liberalci v Kamci še zmiraj časibv zmislijo na tamoanjega bivšega kaplanač. g. Čagrana. Eden izmej njib rekel je nedavno: dobro, da je odšel v Sarajevu, pri nas bi itak ne dobil nič vinske zbirce. Odgovorilo se mu je: to je res, zbirce vinske bi mu iie dali Vi, potem Graze, Pirker, Zwettler, ker uimate uič vinogradov. — Bauernvereinski glavar ni več oskrbnik na grajščini Spielfeld in njegov adjutant je tudi na slabšem kouji,  kakor je nekdaj bil. bauernvereinsko deio nič ne napreduje ! Od Šcavnicc II. Da se pa na dolgem potovanji iz Cmereka na Duuaj ne bi samo jednemu rekurzu kaj nenavaduega pripetilo, sklene se zaradi veče sigurnosti jeden prepis naravnoč po ,,hiftbalonu" do ministerslva poslati, kar se je tudi zgodilo. Oba rekurza sta bila izmed 40 posestuikov od 41, med njimi 3/4 ob<5. odbornikov podpisaua iti takoj po zgoraj navedenih potih odposlana. Da bodo Rožengruntarji tako ,,surovo" proti volji cmurečkib mogočuežev rekurirali, tega si ti gospodje namer v spanji niti iuisliti niso mogli, zato je vse to kakor strela dregnolo v njihovo srsenovo gaezdo Kakor besni so se po posvetovanji razpršili na vse strani pridigovat pismeno in ustmeno, naj zdaj pomaga vse, kar pomagati more, da jih! ta udarec smrtno se rani. Njihov ^šulvereinski" glavar, nek doktor z !vsemi svbjimi pomagaci sestavi in odpošlje takoj : ,,Mabnruf an die Bewohner der Gemeinde Rosengrund!" V tem razgrablja zveličavno važnost in nebeške nasledke tistim, kteri samo nemški znajo, kajti ,,deutscbe Ebre, deutscae Sitte, deutsche Bildung" jili reši vsake pogibelji in nesreče, naj si bojo menda še takšni lenuhi. in zapravljivci. Kdo pa je ta veliki gospod doktor. On je bogataš, je tržan in da navedem samo jeden slučaj kako časib zna ravnati, naj služi ta: Obiskoval je nekega g. župnika v Slovenskin goricab ob "nemški meji dolgo casa. Dokler so ta gospod g. župaik živeli, zabtevali so večkrat naj napravi račun, da mu zamorejo platiti in dolg poravnati o pravem času a vsakokrat je vedel kak drug izgovor najti. Ravno ta dan pa, ko so omenjeni župnik vmrli, tirjal je na njihovo zapuščino za svoj dolg. Za ,,šulvereia" pa lovi ljudi, kakor le more. Po omenjenem ,,mahnrufu" skakali in plazali so Cmurečani pozamezno ali tolpoma od hrama do hrame od štale do štale, da bi jib nagovorili in pridobili za podpisavo protirekurza kterega so med tem časom tudi že skovali bih in, sicer v prav ,,šulvereinskem** smislu, tako da je jeden gospod prečitavši ta protirekurz pri ponudbi k čitanju drugemu gospodu dejal, aaj poprej debelo požere prav močnega žgauja, da mu pri čitanji ne bi budo postalo in istino je govoril. Po vsem najhujšem naporu in prizadevanji in poleg vsega tega, da je bil obč. predstojnik prvi podpisan, nalovili so vseb podpisov 6, tako, da so jednega le od poprejšnjib za se vlovili, ali na kakšen način ? — Tako stoje stvari še sedaj in počakati še moramo, kterih bode zmaga. Omenjati še je, da so ,,šulvereinovci" z vsemi svojimi šestimi podpisi prepozno rekurirali. Iz Dobrne. (T r g a t e v) se pri nas navadno začenja ob prazniku sv. Terezije. Le škoda, da je letos prva polovica oktobra grozdju slabo stregla. Vsled deževanja so namreč zrele jagode začenjale tu in tam se kaziti, a zelene niso mogle dozorevati, to velja posebno o nekej vrsti trte, ki si rada veliko grozdov navesi, (,,bledanja" jo imenujemo. Obrodek računijo v obče srednji glede kolikosti in blizo tako z obzirom na kakovost. Sicer pa aašemu kmetu občutljivo stopa na pot ogrsko vino, kterega se po gostilnicab primeroma menda največ iztoci. Dokler je še mošt v kleti, zdi se, da ga le dolžniki lahko v ,,denar" spravijo, ostali vinogradarji ga pa nimajo v tolikej meri, da bi zamogli brez škode ž njim dolgo čakati na kupca. In letos se je na nekem vrhu oglasil klopotec, kar med nami ni ravno navada, kakor da bi hotel oznanovati, da se po tukajšnji okolici še nabajajo vinorodni gric': in da po liaših krajih prisluženi denar naj v.e potuje r>o nepotrebnem v druge dežele. Zatoraj šd pač bvale vredni tisti barantači, ki, izvzemš' silo, rajši kupujejo pri domačinili, Te tudi bi blago morali po nekoliko draže pla^evati. Iz Ljubncga. (Ogenj, nesreča.) Komur je znan naš naroden trg, njegove nakopičene hiše i gospodarska poslopja, zvečinoma s slamo krita, bo toliko večje sočutje imel, ako izve, da je rudeči žar oblaeno jutro due lo. oktobra t. 1. kakor blisk razsvetlil. Plat zvona, tužno zvonenje, je zdramilo i zvabilo ljudi na kraj gorišča. V sredi trga vnel se je blev, kako je požar nastal, se ne ve, ter ta požrešni element se tako naglo širil, da so otroci na pol goli svoje postelje zapuščali, njib i ljudstva strašen krik nam še zdaj živce pretresa. Početkom bilo je vse zbegano- in zmešano. Neizmernej delavnosti tukajšnjib tržauov, srčnosti fantov, na pomoč dohitelim Gorjancem in Radinirjancem, kakor tudi od žensk neutrudljivemu prinašanjii vode v staro že dosluženo trško brizgalnico, skrbnemu polivanja raznib streh i tibemu zraku se je zahvaliti, da ni ogenj več upostošil, nego hleve i vso krmo trem pa nekoliko zavarovanim gospodarjem: JFranu Sedovnik, Ivanu Žmavc i Štefanu Hanjžic p. d. Grega; poslednjemu še tudi deLoma prostorno hišo. Pri vsej nesreči se je po neutrudljivem gašenji zahvaliti, da so živino i ogenj omejiri, inače znal bi celi spodnji trg s farno crkvijo vred postati ognjeno morje; kar bi se bilo pr: -»^ilo, ko bi ne bili koj zajedno na pomoč dožii iz Gornjegagrada, s svojima brizgalnicama i vrla požarna bramba Rečiška s svojo novo res krasno Lrizgalnico, kojej delavnosti in spretnosti ognjegi* ;cev se je vse čudilo, ua so tako rudeči pl; .aen pokončali. Naj bo tukaj vsem vrlim gasilcem in pomagačem javna ter presrčna hvala izrečena! Najhuje po rudečem plamenu zadet je Grega, ki je tekom leta že večkrat onesrečil i skoz to, bi rekel, v dotiko oskrbnika v Gornjemgradu prišel, kteri baje na"aerava to pogorišče od onesreSenega kupiti, ter potem židovom, sedaj v najem imajočim škofovske žage v Vrbovci poleg Nazareta prodati. Zato je želeti, da nesrečaežu tukajšaje prebivalstvo zdatao pomaga, do popravi bišo i hleva, iaace bo marsikteri v teku malih let še bridko obžaloval. Druga aesreča, ki je stala cloveško življeaje, zgodila se je 11. t m. ob meji feolčavske i Lučke fare. Pri Tebrovi aad ,,Iglo" je človek v deročo Saviajo pal i vtoail, kojega mrtvo truplo je voda več nego 2 uri aizdol do Podjezernikove brvi zanesla, ter so ga ob pečine nekoliko obtolčenega še le 13. t. m. našli. — Alj bodo dotiSne občine šo delj časa o popravi dotične brvi se prepirale, i ukazom slavn. okrajn. zastopa nasprotovale, alj še bočete več takih nesrečnih žrtev doživeti ? Iz Zamajec pod Ptujem. (Zadnja vcen i t e v) gruntov, od nemških liberalcev ubogim kmetom sklenjeaa, kaže žalostne nasledke, večji davek. V dokaz bodi sledeče: Parcela št. 902 v sreaji Slomski je travaik, ki meri H37Qkl., je bil v starem katastri uvrsten v 3. razred ali ,,klas", ia je bil čisti basek izračuajea 1 gld. 35 kr. Nova vceaitevska komisija pa je uvrstila v 4. razred, ia sedaj je čisti dobodek izračuajea 6 gld. 57 kr. Ker sem še več let liotel prepricati, koliko je seno in otava bila vredna, tako seai aa tem travaiki večkrat krmo prodal ali nobeaokrat aisem čez 5 fl. dobil, tedaj slobodno da je le 4 — 5 fl. krma na tem travniki vredna. Sedaj pa račuaimo *. 2 kosca sta potrebaa, koseo od zore do pol daeva služi 60 kr. ob južai pol litra viaa, je 10 kr., zajutrek in obed je 30 kr., tedaj veljata dva kosca 2 gold.; sedaj morata biti 2 grabljača, vsak služi 50 kr. Tedaj, če je lepo vreme, je seno v 2 daevih suho, ia grabljača zaslužita 2 fl. Ce vreme moti, pa še več, vožaja tudi velja nžkaj, enkrat 80 kr. Tedaj so stroški vsi skupaj 4 gld. 80 kr. ia čistega haska samo 20 kr.; ceailna komisija pa ga je izračuaila 6 fl. 57 kr. Ia tako se je maogim godilo. Kmetje želimo, naj bi aaš državai poslaaec, č. g. Raič, to v zboruici povedal, dase odpoaiore! Opomaja ured ništva: aova vcenitev se ne da sedaj obče nasvetovati, saj je zadnja stala 25 milijoaov. Toda drugače se da pomagati, namreč da se odstotki, po katerib se gruatni davek račuai (22'/27o) zaišajo. la to je tudi pravičao. Kajti grunti so splob prevee obdačeai, kar je tem občutljiveje, ker pridelkom cena pada. Tudi deželnib doklad preveč aa gruate ualagajo! Iz Savinjske doline. (Posvečevanje nove cerkve) v Grižab se je pri aajugodnejšem vremenu v nedeljo 19. oktobra prav slovesno vršilo. 15 dubovaikov streglo je pri tej svečanosti Njih prevzvišeaosti mil. kaezoškofu Lavaatiaskemu, ki so po dokoačauem posvečevanji v novi cerkvi zbraai brezštevilni maožici v lebko razumljivi besedi razlagali pomea te svečaaosti. Po slovesai sv. meši zapeli so zahvalao pesem prevzv. ia mil. g. kaezoškof, ki so potem prvi šli okoli oltarja, ter aov velikodušen dar položili aa aovi oitar za poravaaaje dolgov, kteri še delajo skrbi č. gosp. župaiku M. Arzenšeku, ki so to lepo cerkev večji del le z milodari postavili in lepo ozalšali. Iz Velenja. Res smejati se mora človek, ako čita, kako se aaši nemčurji prizadevajo osmešiti pred celim svetom veseli i krasui izlet ,,SavinJ8kega sokola" v naš prijazni trg Velenje dne 7. preteč. meseca. Se ve da se ne sramujejo pri tem ae poslužiti najočitnejaih neresnic, katere dovolj kažejo kakega značaja da so ti gospodje. Tudi jaz sem bil dotični dan v Velenji, pa nisem nikder videl le enega iz mej nas, ki bi se bil jezil, pač pa so hodili naši nasprotniki kakor purani sim in tja ter zabavljali krasnim pripravam. Tri aajodličaejše hiše. med njimi tudi hiša g. župaaa Ivaaa Rak, koji gospod je v pravem pomeau obertaik iu krčmar ter se ni dal premotiti v kljub silaemu prigovarjaaju nekih sotržanov prostorov za veselico ne odstopiti in dvoraa ne okiačati. krasao z cesarskimi, so bile s slovenskimi ia štajerskimi zastavami okinčaae (hiša g. župaaa, g. okrajaega aačelaika in hiša prvega btacuaarja g. Mahaaa). Vse velavnejše veleaske gospice, krasao oblečeae. s prelepimi veaci aa ramah in šopki v rokab, so pri lepem slavoloku poleg sprejemnega odbora ,,Sokole" sprejele, ter teb starosto, podstarosto, zastavonoao, trobentača i. t. d. z venci obdarile. Pri vbodu zkoz trg so letali krasai šopki in venci spleteni od nježaib rok vrlih Veleačank skozi okaa aajvegavaejšib biš. Vrtni prostori g. Iv. Raka so bili tako krasao prirejeai ia tako oveačani, da je srce gostom veselja poakakovalo, v hrabrih slovenskib prsih. Ostali so pri aas do lu. ure ia se potem v trdej temi odpeljali, dasiravno se je že od aeke pijaae drubali glasao grožeaje slišalo: Živeli Saviajski sokoli. Da se zopet vidimo! Iz Ljutomera. (Pri zadajej volitvi) je narodea rokodelec pred našimi Nemci ia nemčurji to pregrebo včiuil, ka je volilce sloveaskega roda vabil aa volilni shod v Vaupotičevo gostilno in da možakom živo na srce polagal narodno voliti, ker so se liberalci poprijeli privaadraaega tirolca Aussererja, da na9 Sloveace še bolje poaižajo in užalijo. Drugi večer pride rokodelec v krčmo k Siderit8cbu, a ta oštirjaš ga napade in pred vsemi gosti osramoti ia ,,špijonstva" podolži, za to ga razžaljeaec toži ia Zidarič je od c. k. sodnije obsojen aa 30 fl. plače ali 6 dni z 2 postoma ječe. Ta Zidarič je aajbolj za liberalce trpel, po noči je nemške plakate pribijal in pri tem še na Kovačevem voglu stol pozabil. Vsled tega mu so izostali ia tudi kmetičk ljudstvo Ker je pa ta rokodelec liberalcem več, ia eaega celo zaaesljivega volilca vzel, so ga morali gospod ,,Pxirgermeister" tožiti. S svojo tožbo so dobili dolgi aos ia še aekaj! Zdaj pa ga bočejo z lakoto vaičiti, kajti žugajo mu nikakega zaslužka pi-ivoščiti. No, v Ljutomem sloveaski rokodelec lehko brez aemškega dela živi. Ko bi nemci lepo svoje narodaosti se držali ia volili, aas pa pustili; ostal bi lepo stari mir med nami, kajti mi aismo ne od ednega nemca tirjali z nami voliti. Ali naša nemška betvica je vda- rila med nas, ter mešala z goldiaarji, prasci, slamo in žganico, poštenejše pa, kterib se ni upala pridobiti, vsaj aa aejem poriaola. Za Auseererja je glasovalo više 30 Sloveacev, n. pr. Toplak, Klobučar, Koc, Pintarič, Jeaenik, Zidarič, Viher, remenar Žmavec, npiirgermeistrov Hauaknecht", Konjoderec in mož iz Bunoan. Slovenci trdao upamo. da zmaga naša pravična reč. Na našem domu morajo aam naše aarodne navade in pravice obveljati, ia oi so te našim aemcem prevee alovenske, si lebko pomagajo; saj se lebko vraejo, kamor jihovo srce toliko poželi. Mi pa zemlje svojih očakov zapustiti ne smemo, kajti le samo tukaj je naš dom. Spreobraea liberalec.