Nina Pohleven
Maribor, metropola!
1 Maribor, metropola je navijaški slogan viol, navijačev nogometnega kluba Maribor, ki se je pogosto uporabljal tudi na vstajah. Z njim izražamo naklonjenost mestu, ki ga njegovi prebivalci vidimo kot veličastno, čeprav je to v nasprotju z realnostjo.
Maribor
'S srcem za Maribor' je bil njegov slogan predvolilne kampanje. Populistična retorika nekdanjega župana je v mestu, kot je Maribor, z lahkoto premagovala ovire, saj se preproste ideje v mestu visoke socialne stiske razmeroma lahko prodajajo.
3 Nekaj dni pred odstopom župana smo občani Maribora v nabiralnike dobili brezplačnik, v katerem je nanizal vse projekte, ki jih je izpeljal.
Ni še dolgo, odkar smo občani Maribora o našem mestu govorili kot o 'mestu duhov'. Z razlogom. Ta oznaka odražala nizko ali skoraj neobstoječo kulturo sobivanja, ki je v Mariboru kopnela skupaj z gospodarsko aktivnostjo. Medtem ko je bil Maribor do 80. let 20. stoletja industrijsko središče Socialistične republike Slovenije, je po osamosvojitvi s prehodom v tržno gospodarstvo postal mesto z visoko brezposelnostjo in revščino, ki se s trenutno (že šest let trajajočo, morda permanentno?) gospodarsko krizo dodatno zaostruje. Kljub temu na obrobju tega mrtvega mesta nastajajo številna nakupovalna središča, ki ustvarjajo privid razvoja, medtem ko središče mesta razpada, javne površine pa ostajajo prazne. A med meščani začuda ostaja občutek pripadnosti Mariboru, saj smo bili vedno izrazito lokalpatriotski, ta sentiment pa se je še krepil z večanjem distance med Ljubljano, 'bogato' prestolnico, in Mariborom, mestom brez perspektive za mlade, izobražene, aktivne iskalce dela in izbruhnil 21. novembra 2012, ko smo doživeli prvo t. i. mariborsko vstajo. Udeleženci vstaje so takrat (lokalnim) političnim elitam naznanili, da so oni Maribor in da ne bodo več pasivno opazovali, kako njih in njihovo mesto uničujejo zasebni interesi manjšine, korupcija in klientelizem, nepogrešljive sestavine neoliberalistične ideologije, ki prežema pore današnje družbe. Protestniki so (bili) odločeni, da si bodo prisvojili 'metropolo' in jo hkrati uničili, da si bodo prisvojili njeno bogastvo, njene mreže komunikacije in sodelovanja pa tudi uničili njene hierarhije, delitve in strukture komande. V obdobju hegemonije nematerialnega dela je namreč mesto, metropola, to, kar je bila nekoč tovarna za industrijski delavski razred, med drugim tudi prizorišče za njegovo izražanje antagonizma in upiranja (Hardt in Negri, 2009: 227-9). Ljubezen do Maribora, metropole1, ki jo je zdaj že nekdanji župan promoviral v svoji kampanji2, med mandatom in tudi še pred odstopom3, ter si tako pridobil glasove občanov
4 Zavedanje o obstoju tega sentimenta med Mariborčani je znano med Slovenci,
(na lokalnih volitvah je zmagal dvakrat), se je torej izrodila v zato sem lahko Po Prvih dogajanjih v Mai	, r ■ ,, »n -i	■ ■ . - i riboru pogosto slišala: »Le kje drugje kot zgodbo z naslovom Gotof je!. Mariborčani so iz iste pripadnosti .. r	, ,, » ,• „\-, & ' - i -i- v Mariboru bi se lahko začeli protesti?« do mesta, zaradi katere so prej volili župana, zdaj njemu obrnili 5
hrbet in začeli novo ero v zgodovini štajerskega 'središča'4.	Letos bo Maribor prejel i^™ držav-
. T . . i ,	i, , ■ / i \ i i no pomoč, ki se mestu podeli, ko preseže
Vstajniški duh se po dobrem letu m (popolnoma) polegel,	mejo 17-odstotne brezposelnosti.
saj so med vstajami vzniknile civilne pobude, gibanja, ki se pod	6
■■■ i	i-- ■ i . ■ vi	i	i -u i i i	Razlogi za propadanje mariborskega
pritiskom medijev in obstoječih politično-ekonomskih struktur, v	, , , • • ,• ,	, ,•
gospodarstva, ki je veljalo za eno bolj
katere je Maribor oz. Sl°venija nepovratno in neizogibno vplete- razvitih v času Jugoslavije, so povezani
na, soočajo s podobnimi dilemami kot že prej marsikatero sodob-	s socialistično ekonomsko politiko, ki
no družbeno gibanje, čeprav oblikovano na popolnoma drugem	ni dopuščala pravočasnega prestruktu-
koncu sveta. Kako nam lahko ta, že obstoječa, sodobna družbena riranja mariborske industrije v skladu z
■ i	.	-i.,. vi- i i ■■ ii zahtevami tržnega gospodarstva (Lorber,
gibanja pomagajo osmisliti naš boj za demokracijo, svobodo 2Q06: ^ o o r
in pravičnost? Kaj imajo mariborske vstaje skupnega z upori v
Mehiki, Argentini? Ali sploh kaj? Kako krmiliti 'revolucijo' v
Mariboru? Na zastavljena vprašanja bom poskušala odgovoriti s kratkim pregledom dogodkov pred mariborskimi vstajami in med njimi, nato pa se bom osredinila na civilne pobude, ki so se oblikovale med 'prebujenjem' v Mariboru, da bi ugotovila, kako le-te sovpadajo z značilnostmi sodobnih družbenih gibanj. To mariborsko zgodbo bom prepletla s premislekom o praksah in idejah, ki so se oblikovale v gibanjih v Latinski Ameriki, pri čemer bo govor o gibanju zapatistov, mehiških staroselcev iz Chiapasa, in piquetemsov, argentinskih brezposelnih delavcev kot dveh 'šolskih' primerov sodobnega družbenega gibanja. V sklepu ne pričakujte navodila za prihodnost, le trezen premislek o zbranih dejstvih.
Maribor, mesto heroj'?!
Maribor ima za sabo dolgo zgodovino upiranja. Že v 16. in 17. stoletju so se na njegovem ozemlju odvijali kmečki upori, pozneje, v 20. stoletju vojaški, ob stečajih večjih podjetij po osamosvojitvi Slovenije pa delavski. Tudi aktualne slovenske vstaje proti politični eliti in neoliberalističnim politikam so se začele v Mariboru, a so se pozneje premaknile proti središču Slovenije. Kot občanko Maribora me je ta nenadni izbruh ogorčenja Mariborčanov izjemno presenetil. Maribor je namreč iz multikulturnega in industrijsko razvitega mesta po osamosvojitvi z (ne)razvojem tržnega gospodarstva postal mesto praznih ulic. Brez dvoma je to posledica visoke brezposelnosti, s katero se Maribor sooča že dobra tri desetletja5. Mariborsko gospodarstvo stagnira oziroma celo nazaduje od osemdesetih let prejšnjega stoletja, kar se kaže v množičnem izseljevanju iz mesta, padcu deleža družbenega proizvoda in stopnji novih investicij (Galun in Rubin, 2012)6. Samo do leta 1996 se je v več kot 50 mariborskih podjetjih začel stečajni postopek zaradi zloma velikih trgovskih, industrijskih in gradbenih podjetij, kot so Metalna, Tovarna avtomobilov Maribor, Tekstilna tovarna Maribor (Inštitut za novejšo zgodovino, 2012). In ta proces se nadaljuje z globalno gospodarsko krizo, ki je pokončala še nekaj mariborskih podjetij. Leta 2011 so bili uvedeni stečaji v podjetjih Konstruktor, MTB, Cestno podjetje Maribor, letos (2013) pa je najbolj odmeval propad treh hčerinskih družb Mariborske livarne Maribor.
Propadajoče gospodarstvo so zadnja leta intenzivneje spremljale še razne afere, povezane z lokalno politično elito, natančneje z zdaj že nekdanjim mariborskim županom Francem Kanglerjem. Javnost se je s koruptivnimi dejanji nekdanjega župana neposredno seznanila iz mari-
Mariborski stanovanjski sklad za leto 2013 napoveduje skokovito povečanje števila deložacij. Lani so jih izvedli 60, letos so jih do septembra opravili 45. Trenutno je odprtih 50 tožb za odpoved najemnih pogodb in izpraznitev stanovanj, do konca leta pa jih bodo morali vložiti še najmanj 60 (Rubin in Galun, 2013).
8	Radarji v Mariboru niso banalen razlog za vstajo in mariborska vstaja je udarila v samo središče procesov vzpostavljanja režima izkoriščanja, ki je značilen za finančni kapitalizem (Kurnik, 2013a).
9	V zvezi z mariborskimi radarji je bilo ugotovljenih veliko kršitev zakonodaje s področja javnega naročanja (po odločitvi, da bo podjetje Iskra Sistemi posodobilo semaforski sistem v Mariboru in v zameno za to prejemalo plačane kazni od ugotovljenih kršitev cestnoprometnih predpisov z radarji, se je cena investicije povečala za skoraj 6-krat, prav tako pa se je spremenilo prvotno naročilo in bi zato Mestna občina Maribor morala obnoviti razpis, pa ga ni), zato senat Komisije
za preprečevanje korupcije uveljavlja postopek ničnosti pogodbe (Komisija za preprečevanje korupcije, 2013).
10	Čeprav Gregorčič (2005: 24) pravi, da piqueterose in zapatiste bolj kot zahteve oz. neki cilj povezuje upanje, delovanje, samodoločanje družbenega in skupnosti.
11	»Zapatisti so vsi, ki se borijo proti nepravičnosti - mi smo vi« (Klein, 2001) ali kot pravi slogan MTD de Solano (Movimiento de Trabajadores de Desocupados -Gibanje brezposelnih delavcev iz Solana, ki je nastalo znotraj gibanja piqueterosov) »delo, družbene spremembe in dostojanstvo« (The Dominion, 2003).
12	Odmevale niso samo njihove prakse, ampak tudi njihov pogled na svet, ki
je nam v 'centru' pomagal osmisliti vsakdan.
13	»Če se je kapitalizem spremenil in potrebuješ vse manj ljudi v tovarnah, še vseeno potrebuješ blago, ki se ga mora transportirati. Glede na to, da smo brezposelni, nam preostane blokada prometa.« (Pablo v Sitrin, 2003: 473)
borskega dnevnika Večer. Ta je slikovito prikazal 'hobotnico, ki je ugrabila Maribor', glava le-te pa je nekdanji mariborski župan. Za občane Maribora je bila hobotnica potrditev govoric, ki so že nekaj časa krožile v javnosti, da medtem ko njihovo mesto in skupaj z njim njegovi meščani stradajo, životarijo7, javna podjetja vodi manjšina, zbrana okrog nekdanjega župana, ne zaradi ustreznih kvalifikacij, ampak zaradi klientelizma in nepotizma. Celotno zgodbo 'prebujenega' Maribora pa so zaključili ali bolje rečeno začeli radarji8. Tudi radarji so predmet še enega t. i. javno-zasebne-ga partnerstva, v tem primeru med Mestno občino Maribor in podjetjem Iskra Sistemi. Dejstvo, da bi Mariborčani prometne kazni plačevali zasebnemu podjetju (Iskra Sistemi bi dobili 92 odstotkov od plačanih kazni, občina pa samo osem odstotkov), in številne druge nepravilnosti, povezane s to investicijo9, so Mariborčane pripeljale na sicer mirne in tihe mariborske trge in ulice.
Razlogi za mariborsko zgodbo, danes v očeh mnogih nedvomno zgodbo mesta heroja, so torej na neki ravni primerljivi z nekaterimi razlogi, zaradi katerih se je oblikovalo gibanje zapatistov in piqueterosov, čeprav so prvi iz Mehike in drugi iz Argentine. Oboji (teoretsko) oblikujejo in hkrati živijo prakse, ki so pomembne tudi za mariborske vstajnike, saj jih ne nazadnje povezuje skupna zahteva10: družbene spremembe za pravično družbo11. A ni zgolj zahteva po družbenih spremembah tista, ki si jo delijo te tri skupine. Tako mariborski vstajniki kot tudi zapatisti in piqueterosi so posledica nasilja neoliberalizma nad ljudmi, ki povečuje socialno izključenost in odtujuje mehanizme politične participacije. Je že res, da so zapatisti staroselci, pretežno kmetje, ki živijo v komunalnih skupnostih v Lakandonskem pragozdu in gorovju Chiapasa, kjer si samostojno pridelujejo osnovne življenjske potrebščine. Pa tudi, da so organizirani v vojsko in da se vsak dan srečujejo z lakoto in revščino. A so hkrati produkt boja proti neoliberalizmu, ki uničuje njihova življenja in življenjski prostor (Pureber, 2010: 52). Zato so rezonirali12 po vsem svetu, še posebej v države, ki so tako kot Mehika intenzivno vpete v globalne ekonomske procese in izmenjave (Gregorčič, 2011: 181).
Še bolj in laže kot z razlogi za nastanek gibanja zapatistov pa se lahko vstali Mariborčani istovetimo z razlogi, zaradi katerih so nastali piqueterosi, gibanje brezposelnih delavcev iz Argentine. Svoj boj so začeli zaradi naraščajoče brezposelnosti, ki je Argentino spremljala že od sredine 90. let prejšnjega stoletja kot posledica neoliberalne politike, ki jo je vodila takratna vlada. Njihov začetni način upiranja so bile blokade glavnih cest (piquete), da bi zaustavili ekonomsko aktivnost, saj so tako onemogočili prevoz materialov, potrebnih za proizvodnjo v tovarnah (Alcañiz in Scheier, 2007: 159)13. Postopoma pa so se
14 Avgusta 2001 so piqueterosi zavzeli več kot 300 cest. Prišlo je do množičnega
v času blokade cest14 začele oblikovati izvirne oblike sobivanja z zaPiranja, Pet ljudi je umrl° (The Domini-i ■	,	i -i i	,. r^ , . ,	on, 2003). Zaradi državne represije se je
vzpostavljanjem avtonomnih urbanih skupnosti. Znotraj skupno-	.. ,. . ' . '..
i -,	i	i oblikovala alternativa blokadi prometa, tj.
sti potekajo skupsčine v četrtnih skupnostih, propadlih tovarnah cacerolazo (v španščini ta beseda pomeni
in javnih prostorih, te so jih piqueterosi obnovili z denarjem, lonec). Protesti so se z ulic pomaknili v
ki so ga izsilili od oblasti v času piquetov (Gregorčič, 2005: 58; domove, kjer uporniki uporabljajo bobne
Ouvina, 2005: 46). Na skupščinah v skladu z neposredno demo-	in luči kot sredstvi za sodelovanje v de, .. /, , i ■■ i , i- ■ - i ■ ■ ii	monstracijah (Gregorčič, 2005: 56). kracijo (horizontalni in decentralizirani odnosi) sprejemajo odločitve o načinih uporabe prostorov, ki so jim na voljo in jih avto-	"Nas namen ni spremenitisvet,
i- ■ --i ii-i i-i-^i	ampak zelo skromno; ustvariti nov svet
nomno upravljajo. Tako so v njih nastali skupnostni vrtovi, šole,	// (Marcos 200i': 92)
zdravstveni domovi, bolnišnice, ljudske kuhinje (The Dominion,
2003). Piqueterosi so si torej »z graditvijo nove politike omogočili	16 Primeri takih gibanj so Indignados v
,. ■	t,-v	1 /r^ w onnr ro\	Španiji, Aaanaktismenoi gibanja v Grčiji.
preživetje in nove politične prakse« (Gregorčič, 2005: 58).	'	0 ' '
Zavedam se, da je lahko primerjava položaja vstalega Maribora 17 Ali »/j/e družbena sprememba m°g°-
s položajem Mehičanov in Argentincev sporna, saj se naša okolja	'revolt lačnih'?" (Gregorčič,
v marsičem zelo razlikujejo. Slovenija je kljub vsemu še vedno
del centra, del Evropske unije. A vendar od začetka globalne
gospodarske krize o naši državi čedalje intenzivneje govorimo kot o periferiji v Evropski uniji, o Mariboru pa znotraj države, tako kot tudi Latinsko Ameriko še vedno obravnavamo kot obrobje, saj kljub čedalje višjemu standardu preštevilni tamkajšnji ljudje še vedno živijo v revščini. Večji del Evropejcev pa zahvaljujoč nekaterim še delujočim mehanizmom socialne države, množičnega pomanjkanja do zdaj ni izkusil. Iz Latinske Amerike prav tako pogosteje kot iz Evrope prihajajo slabe novice zaradi vojne z drogami, avtoritarnih režimov, konfliktov med staroselci in priseljenci na celino ter neoliberalnih eksperimentov. Zato Ouvina (2005: 40-2) razlikuje med sodobnimi družbenimi gibanji z obrobja in tistimi iz osrednjih kapitalističnih držav in pravi, da obstajajo razlike med enimi in drugimi v družbeni sestavi, tipu odnosov, ki se vzpostavlja z družbenimi strukturami, ter v ustvarjanju in prakticiranju (novih) družbenih odnosov. Gibanja iz osrednjih kapitalističnih držav naj bi sestavljali moški in ženske srednjega sloja z visoko izobrazbo, ki želijo ustvariti prostore pogajanja z državo in pri tem le redko ustvarijo nov družbeni svet. Gibanja z obrobja pa zajemajo izključene, izbrisane, brezposelne z nizko izobrazbo, ki s svojimi dejanji ne naslavljajo oblasti, ampak tvorijo nove družbene realnosti, ki jih dnevno prakticirajo15.
Mi smo Maribor!
Globalna ekonomska kriza je do določene mere radikalizirala družbena gibanja, ki zdaj tudi v Evropi povezujejo lačne, izbrisane, politično izključene, brezposelne16. Ali je bila morda v Mariboru presežena delitev na sodobna gibanja z obrobja in središčna17? Mariborske vstaje so se začele po razglasitvi nekdanjega mariborskega župana za državnega svetnika. Po 3. vstaji je župan odstopil in po uresničeni prvi zahtevi protestnikov so se odprle intenzivne razprave o tem, kako in s kom naprej, o prihodnosti in spremembah Maribora. Trenutno so najbolj prepoznavne skupine Skupaj za Maribor!, Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora, Infopeka Odprto zavezništvo za Maribor, 29. oktober in Iniciativa mestni zbor; ene so bolj, druge manj aktivne. Med seboj se koordinirajo, a imajo različne poglede na potrebe Maribora in uporabljajo raznolike pristope ter sredstva, zato je namen koordinacije predvsem seznanjanje z dejavnostmi gibanj, da se izognejo podvajanju in nekonsistentnosti. Nekoliko teže je znotraj
18	»Delovanje implicira gibanje. Če začnemo z delovanjem-kot-iti-onkraj (in ne le delovanje-kot-reprodukcija /.../), to pomeni, da je vse (ali vsaj vse človeško) v gibanju /.../« (Holloway, 2004: 18).
19
koordinacije sprejemati skupne odločitve, kar se je pokazalo v času, ko so imele iniciative priložnost imenovati skupnega kandidata za predčasne županske volitve, ki so potekale marca 2013.
Opaziti je bilo, da se mariborske civilne pobude soočajo z dilemo ostati gibanje (ustvariti novo družbo, delovati onkraj18) ali postati stranka (poustvarjati, reproducirati staro). Mariborčani so namreč med vstajami v stilu piquetemsov19 zakričali jasen ne20 vsem strankam, levim in desnim.21 A doseganje politične avtonomije stopnje zapatistov in piquetemsov je proces, stvar dolgotrajne refleksije o tem, kdo si in kam želiš iti. Namreč, tudi zapatistično gibanje se je za avtonomijo, enakost in samoorganiziranost urilo od leta 1983, svoj boj pa začelo šele 1994. leta (Gregorčič, 2005: 74; Gregorčič, 2011: 172; Ouvina, 2005: 35). V njem so oblikovali 'svet mnogoterih svetov', ki ustvarja razmere za multitudo. Multituda izhaja iz enega, poudarja mnogoterost družbenih singu-laritet v boju in hkrati skuša usklajevati njihovo skupno delovanje ter ohranjati enakost v horizontalnih organizacijskih strukturah. Zato cilj zapatistov ni nikdar bil poraz države in prevzem suverene oblasti, temveč spreminjanje sveta brez boja za oblast (Holloway, 2004: 26; Hardt in Negri, 2005: 92)22. Medtem ko so se deli gibanja piquetemsov oblikovali v sindikate in odločili, da vstopijo v boj za oblast, je Gibanje brezposelnih delavcev iz Solana ostalo zvesto prepričanju, da lahko spremembe pridejo samo iz ljudi, torej 'od spodaj'. Zato v svojem boju za dostojanstvo presegajo zahteve po pravični razdelitvi bogastva in potrebe po kreaciji novih služb, saj njihov boj v svojem temelju kritizira ne samo brezposelnost, ampak tudi kapitalistično delo in družbene odnose, ki kapitalizem reproducirajo in širijo (Dinerstein, 2003: 2-3). Bili so na dnu in tam želijo ostati, vedno bodo uporniki, ker nočejo biti več izkoriščani (The Dominion, 2003). »Danes je njihovo delovanje in življenje popolnoma avtonomno in na vsak način alternativno /.../« (Gregorčič, 2005: 58).
Trenutnega dogajanje v Mariboru torej ne moremo primerjati s teorijo in prakso, ki so jo razvili zapatisti in piquetemsi. A vendar je bilo na ravni civilnih pobud zaznati zavračanje izpete predstavniške demokracije, saj se je le skupina Skupaj za Maribor!23 odločila, da na volitve pošlje enega od svojih pripadnikov24. Prav tako so bili oni edini, ki so spisali manifest25, katerega cilj je Maribor spremeniti v perspektivno mesto, mesto s prihodnostjo, pri čemer poudarjajo, da je način za dosego tega cilja neposredna participacija Mariborčanov pri oblikovanju in implementaciji odločitev o njihovem mestu (Skupina »Skupaj za Maribor!«, 2012). Manifest je z vidika sodobnih družbenih gibanj problematičen, ker (nehote?) ustvarja novo ideologijo, ki nadomešča neoliberalizem 'od zgoraj'. Tako se osredini na manifest, pri tem pa sam pozabi postati alternativa (Gregorčič, 2005: 99-100). Nasprotno je Iniciativa mestni zbor dejansko poskus prakticiranja direktne demokracije meščanov Maribora na rednih srečanjih, ki bi omogočala sodelovanje vseh pri graditvi mesta.
'Que se vayan todos' ali Vsi morajo oditi! Slogan brezposelnih iz Argentine.
20	Krik vpričo kapitalističnega pohabljanja človeških življenj, ki je hkrati zavrnitev sprijaznitve. Kričimo, ker sanjamo o osvoboditvi (Holloway, 2004: 1-4).
21	»/P/oudarjanje boja proti izkoriščanju in gospostvu potiska diskurz o demokraciji daleč onkraj liberalno demokratskih omejitev - v smer neposredne, parti-cipativne, kolaborativne in absolutne demokracije« (Kurnik, 2013b: 202).
22	Nasprotno pa ljudstvo teži k enemu (Kurnik, 2005: 213). In si kot oblika suverenosti prizadeva za zamenjavo vladajoče državne avtoritete in prevzem oblasti (Hardt in Negri, 2005: 86).
23	Skupina Skupaj za Maribor! je pretežno pobuda intelektualcev, ki meni, da lahko s svojim »znanjem, socialnim kapitalom, voljo in delom prispeva k uresničitvi zahtev demonstrantov in demonstrantk« (Skupina »Skupaj za Maribor!«, 2012).
24	Izbranec pobude Skupaj za Maribor! je bil edini neodvisni kandidat, ki je zbral dovolj podpisov, da je lahko kandidiral na predčasnih županskih volitvah in nato tudi bil izvoljen. Sprva so vse neodvisne kandidate prav zaradi njihove (domnevne) nestrankarske narave javno podpirali še člani skupine Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora.
25	Pod njega se je podpisala tudi skupina 29. oktober.
26 Tej logiki je sledilo tudi Gibanje brezposelnih delavcev iz Solana, ki po
Njen dolgoročni namen je širša mobilizacija Mariborčanov in besedah njihovega člana ni vedel°, kako
li-i .	,	, .	i . v	.	delovati avtonomno, vedeli pa so, da
oblikovanje avtonomnih skupnosti znotraj propadajočega mesta. „ . ,... , . •,•,•,- ,, t
'	. r	.....	nočejo biti podrejeni logiki države, oblasti
Zato so vzpostavili t. i. samoorganizirane krajevne in četrtne (pablo v Sitrin, 2003: 475).
skupnosti, ki bodo izkoristile potencial javnega prostora za civilni 27
m i v	.	, ,	.Ali (metaforično) od kapitala do
dialog in iskanje konsenza. Na splošno pa je namen teh skupnosti	korupcije in državne represije, naprej do
spodbuditi aktivno udejstvovanje meščanov pri obnovi mesta, ki	prizorišča 'svete' kraje in ne nazadnje do
naj poteka 'od spodaj', saj se zavedajo, da so prebivalci občine	kritične misli (ki se sistematično ukinja).
tisti, ki imajo neposreden stik z lokalnim okoljem in zato dobro	28 ge najbolj artikulirano so se glede
poznajo njegove pomanjkljivosti. Temeljna ideja je torej razviti	nasilja izrekli nekateri člani Skupaj za Ma-
možnosti in sposobnosti (generirati družbeno moč) ter posledično	ribor!, ki so v Pozivu k odstopu maribor-
željo po samostojnem upravljanju mesta. Z zgodbami skupnosti, ki	skega župana Kanglerja in politične elite .., . , «i -i i ■■ i- t . v j l- i i	pozvali k preventivnemu kaznovanju nasiljih je težko sprevreči v ideologijo ali manifest, še preden bi postale	r.,. ...	. , i . ,.. ...,.,.,. - i t i	nih izgrednikov (Fištravec in dr., 2012). alternativa, želijo ustvariti gibanje, ki bi ga pripovedovali tako, da
bi ga živeli (ibid.).
Nedvomno lahko vlečemo vzporednice med samoorganiziranimi mestnimi in četrtnimi skupnostmi in urbano različico zapatizma (zapatizmo urbano) oziroma neposredno z delovanjem Gibanja brezposelnih delavcev iz Solana. Boj zadnjih se je iz revolta preusmeril v zbore sosesk, zapatisti pa so iz potrebe po preživetju ustanovili školjke, združbe avtonomnih staroselskih skupnosti, kjer so bolnišnice, zdravstveni domovi, šole, zadruge itd. (Gregorčič, 2005: 75-7). Znotraj školjk delujejo ubogljivi 'sveti dobre vlade' (juntas de buen gobierno), ki so povezovalni člen med zapatisti in nezapatisti, med zapatističnimi avtonomnimi skupnostmi in mehiško vlado ter posredno telo za izvedbo projektov zapatistov in predstavnikov civilne družbe (Chapman, 2005: 211-12). A ker je zapatistični model boja specifičen glede na okoliščine, v katerih živijo, in ga ni mogoče prenesti v mesta, je lahko le inspiracija za razvoj naših lastnih oblik boja, ki ustrezajo urbanemu vsakdanu. Zavračanje levice in seveda tudi desnice, katerekoli politične stranke, oblasti kot celote je tisto, kar je odmevalo iz Chiapasa v mesta in se (največkrat) obudilo prav v samoorganiziranih mestnih skupščinah (Holloway, 2005: 171).
Ker nam je mar in se borimo!
Zavračanje strankarskega sistema in prevzema oblasti v revoltu naplavi zavedanje, da ne poznamo in ne vemo, kakšna bi naj bila naša pot v prihodnosti. Najti jo moramo sami, česar nas zapatisti učijo s caminamos preguntando ali 'hodeče spraševanje'26. Ko hodimo, se borimo in upiramo, moramo nenehno reflektirati svoj boj (se spraševati, kakšne spremembe želimo, odgovorov tako ne poznamo), biti konstruktivno kritični, pri čemer prakticiramo učenje o samem sebi (self-learning) (Hollon in Lopez, 2007). Hkrati pa hodeče spraševanje ustvarja odprt in demokratičen prostor, izoliran od sklicevanja na poznavanje prave poti revolucije. V trenutku, ko začne nekdo ponujati odgovore in trdi, da pozna rešitve, se reproducira sistem moči in dominacije (Khasnabish, 2005: 11). Zato so tudi v Mariboru 'poznavalci' protestiranja naleteli na gluha uporniška telesa. Začelo se je s 4. mariborsko vstajo, ko je kreativna skupina, oblikovana znotraj Iniciative mestni zbor, prevzela organizacijo vstaje in protestnike popeljala na t. i. zombipohod od banke do sodišča, cerkve in univerze27. Prvič na vstaji ni bilo nasilja in prvič se je jasno videlo, kdo vstajo vodi. Zatrt je bil predvsem tisti del protestnikov, ki meni, da je nasilje 'edina pot do sprememb'. Civilne pobude so namreč v svoji gonji za pravično družbo obsodile nasilno ravnanje vstajnikov28, pri tem pa
29 Intenzivnost protestiranja je padla že po 3. mariborski vstaji, zaradi odstopa župana pa tudi zaradi uporabljenih zastraševalnih tehnik represivnih organov. Na 2. mariborski vstaji so policisti z namenom, da bi preprečili vstajo, uporabili solzivec in konjenico, kar je sprožilo številne namige, da je bila uporaba sile nad protestniki pretirana. Na 3. mariborski vstaji je bilo pridržanih okrog 120 protestnikov, 28 protestnikom pa je bilo odrejeno tudi sodno pridržanje. V priporu so ostali skoraj en mesec iz preventivnih razlogov. Za nekatere pripornike obremenilni dokazi naj sploh ne bi obstajali, zato je nekaj Mariborčanov, predvsem staršev priprtih, konec decembra protestiralo pred mariborskim okrajnim sodiščem. Sedem jih je že bilo obsojenih na sedem mesecev zapora, preostale sojenje še čaka.
izključile že izključene, ki so pravzaprav pogajali gonilnike mariborskih vstaj. Brez dvoma se je število protestnikov po četrti vstaji zmanjšalo29.
Razkol med aktivnimi in pasivnimi mariborskimi uporniki se je še povečal s 1. vseslovensko vstajo, ki je deloma potekala tudi v Mariboru. Organizacijo je prevzela skupina 29. oktober, protest uradno prijavila in postavila govorniški oder. Zahteve vstajnikov so želeli artikulirati, jim dati obliko. Morda zaradi pritiskov medijev, katerih namen je kanalizirati vsako alternativo v stare okove predstavniške demokracije, morda so res verjeli, da bo ozvočenje izostrilo krike nezadovoljstva uporniških Mariborčanov in Mariborčank. A izkazalo se je, da jih pravzaprav duši30, in temu je sledilo postopno pojemanje boja za družbene spremembe.
Da ne bi prekinili tok spraševanja, bi morali slediti intuiciji. Ali kot pravi Subcomandante Marcos (v Khasnabish, 2005: 11): »Zapatizem je ... intuicija. Nekaj tako odprtega in fleksibilnega, da se resnično zgodi vsepovsod.« V Mariboru pa se je prostor boja kaj hitro zaprl za 'nasilneže, kriminalce, izgrednike', ki po mnenju intelektualcev, medijev, tudi delov civilne družbe, ne spadajo na mariborske ulice. Nekatere civilne pobude so se po začetni navdušenosti nad prebujenim Mariborom in vsesplošni odprtosti za participacije željne državljane pozneje ujele v organizacijsko logiko, ki prišlekom ni dopuščala, da bi se z njo seznanili, saj so zamudili prve korake v oblikovanju teh pobud in ostali prikrajšani za občutek 'lastništva' ter 'insiderske' informacije (kako deluje pobuda, kako se spoprijema s problematiko mesta, kaj je že bilo dogovorjeno). Druge so že od samega začetka vključevale večinoma intelektualce, nevladnike. Skupina Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora pa bolj ali manj ostaja neznanka. Do nadomestnih županskih volitev se je izkazala kot ključna za mobilizacijo ljudi, saj nas je prek njihove strani Facebook redno in zelo slikovito obveščala o dogajanju na občini in v javnih podjetjih. Zdaj pa v javnosti krožijo informacije o tem, da so njeni člani aktivno sodelovali v predvolilnem štabu zdajšnjega župana Maribora.
Intuicija bi torej morala biti ključno vodilo pri odkrivanju poti Maribora v prihodnost, če je naš namen graditi družbo 'od spodaj', horizontalno, v skladu z neposredno demokracijo in sloganom 'Gotovi ste vsi!'. Pri tem je pomembno, da se zavedamo, da ni ene pravilne poti revolucije, da obstaja zgolj naš boj, ki je edinstven in mora za bojevanje uporabljati naše orožje, kakršnokoli že to je31. Glede na to, da so bile v Mariboru predčasne županske volitve, čez eno leto pa bomo imeli redne, bi bilo najbolj priročno sicer ustanoviti stranko, a predstavniška demokracija nikakor ne sovpada z idejo vstajnikov o pravični družbi. Po drugi strani pa tudi samoorganizirane mestne in krajevne četrti niso rezultat potrebe in želje Mariborčanov po tem, da obudijo civilni dialog32. Iniciativa mestni zbor je za njih dobila navdih iz zgodb o uspešnem boju, kot je zapatističen boj in boj pique-terosov. Pogosto pa se referirajo tudi na prakso iz brazilskega mesteca Porto Allegre, kjer njegovi meščani o petini sredstev proračuna odločajo sami. Je že res, da so mestne skupščine organizirane tako, da omogočajo izražanje jeze, upora in skrbi udeležencev, zato so odnosi v njih horizontalni,
Govorniški odri (nehote) vsiljujejo predstavništvo.
31	Esenca 'zapatističnega učinka' je v njihovem pozivu h globalni revoluciji brez čakanja nanjo, z začetkom tam, kjer se nahajaš, in s svojim lastnim orožjem (Klein, 2002: 220-21). Piqueteros! so to esenco le razširili na polje urbanega in dokazali, da je lahko tudi metropola kraj upiranja.
32	O tem priča že samo dejstvo, da velika večina pobudnikov teh skupnosti izvorno ni iz Maribora in to zaradi njihove govorice moti (nekatere) meščane Maribora, ki so se udeležili prvih srečanj.
sodelovanje je prostovoljno, težijo pa k doseganju konsenza, ko se sprejemajo odločitve (Holloway, 2005: 171). A družbene vezi so se v mestih z neoliberalizmom izrazito razdrobile, s tem pa je postal pomen skupnosti minoren. Izhajajoč iz tega dejstva lahko sklepamo, da so samoorganizirane mestne in četrtne skupnosti zgolj eden od poskusov civilne družbe, ki se sicer želi na konstruktiven način spoprijeti z zahtevami vstajnikov, manj pa so le-te rešitev nastale situacije, ki bi izhajala iz mariborskih vstajnikov.
Ni še gotovo! Ali pač?
Trenutno se zdi, da so se Mariborčani znova zaprli za štiri stene svojih domov in 'vdali v usodo', razen redkih, ki so v samoorganiziranih mestnih in četrtnih skupnostih prepoznali možnost delovanja oziroma tistih, ki sodelujejo pri kateri od nastalih civilnih pobud. Porazna volilna udeležba (23-odstotna) na predčasnih volitvah za novega župana govori sama zase (Administrator, 2013). Čeprav je skupina Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora pozivala k rekordni udeležbi na volitvah (tako kot je kdaj prej k rekordni udeležbi na proteste) in so obiskovalci strani te Facebook skupine izglasovali dan predčasnih volitev za novega župana za dan nove mariborske vstaje33, ki sicer ne bi imela oblike protesta, ampak bi jo oznamovali z udeležbo na volitvah, se je izkazalo, da velike večine Mariborčanov pravzaprav nihče ne predstavlja, da so resnično vsi gotovi! Zaradi nizke volilne udeležbe pa moramo močno dvomiti tudi o legitimnosti novega župana, sicer edinega neodvisnega županskega kandidata. Njegov izbor je ne glede na volilno udeležbo relevantno sporočilo volivcev za vse stranke in liste, ki so se nadejale zmage, saj je po svoje produkt vstaj, ker prihaja iz gibanja Skupaj za Maribor! in kot tak predstavlja alternativo znotraj predstavniške demokracije. Pa jo res? V svoji kampanji se je sicer zavezal, da bo vrnil mesto ljudem, pri tem pa bo uporabljal metode neposredne demokracije in izhajal iz vstajniških zahtev34. Svoj položaj želi legitimirati s človeško in materialno podporo mariborskim vstajnikom in nastalim civilnim pobudam. A kaj kmalu po njegovi izvolitvi se je izkazalo, da so to samo prazne besede, ker ima tudi on že svojo hobotnico, saj se na mariborski občini in v njenih javnih podjetjih še naprej sklepajo pogodbe na podlagi strankarske pripadnosti in poznanstev, delovna mesta za nedoločen čas pa se »podarjajo« mimo javnih razpisov (glej Klipšteter, 2013). Pozabil je postati alternativa.
Vstali Maribor se torej spogleduje z ustvarjanjem nečesa novega, medtem ko še ni pripravljen povsem odpisati starih, poznanih struktur predstavniške demokracije, saj je telo postalo pasivno in si kot tako težko predstavlja radikalno spremenjeno družbeno ureditev drugače kot v teoriji, čeprav je znova in znova razočarano in izdano. A če kaj, nas zapatisti in piqueterosi zagotovo učijo, da ni razmejitve med teorijo in prakso in da je praksa element teorije, ki se piše skozi delovanje in ustvarjanje, skozi življenje. Mi, prekerni, izkoriščani, izbrisani, iz neoliberalnega centra pa smo fizično in mentalno degradirani v položaj, ki nam neredko onemogoča delovanje onkraj. Iz strahu pred pomanjkanjem, lakoto, radikalnimi družbenimi spremembami, (represivno) oblastjo, se zapiramo pred kolektivnim, reduciramo naše misli na individualno, vztrajamo v nezadovoljstvu, delamo, da preživimo, nemo reproduciramo vzorce, ki se nam upirajo. Pri tem pa tvegamo, da nas bosta doletela ravno ta lakota in pomanjkanje, pred katerim bežimo, a zaradi sprememb, ki jih bo uvedla oblast, ki se je bojimo. Bomo res šele takrat sposobni razmišljati in živeti alternativo, o kateri danes le beremo?
Glasovanja za to mariborsko vstajo se je udeležilo le dobrih tristo članov skupine Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora, medtem ko se je na primer glasovanja o datumu 4. mariborske vstaje udeležilo skoraj dva tisoč članov.
34 »Bil sem izvoljen na krilih vstaje in se tudi čutim zavezan duhu mariborske vstaje.« (Fištravec v Micic, 2013)
35 Nihče ni sam proti krizi! ali »We are all in this together!« je moto grških
protestnikov.	Zgodbe sodobnih družbenih gibanj z obrobja in iz osrednjih
kapitalističnih držav razkrivajo, da šele resnični boj za preživetje iz človeka privabi iznajdljivost. Boj pa je uspešen samo, če se vzpostavi kolektivno, vzajemno in vztraja pri dostojanstvu (Gregorčič, 2005: 49). Temu vzorcu sledi tudi nova generacija vstaj, začenši z vstajo v Tuniziji decembra 2010, ki se je razširila po regiji in na obrobje Evrope (Španijo, Portugalsko, Grčijo). Ta evropska gibanja so dejansko postala gibanja z obrobja, čeprav prihajajo iz tradicionalno osrednjih kapitalističnih držav. Pa ne samo zaradi negativne ekonomske slike, ki te države dela kolonije evroobmočja in mednarodnih finančnih institucij, ampak tudi zato, ker so to gibanja, ki so nastala med uporom iz potrebe po preživetju. Boj za pravičnost in dostojanstvo je tako kot v Mehiki in Argentini tudi na evropskem obrobju prebudil kolektivno zavest35, iz katere so zrasle skupnostne pobude za alternativno valuto, kooperative s hrano, socialne klinike in lekarne, vrtove, skupnostne kuhinje. Na ta miselni preobrat, ki bi nam omogočil živeti onkraj praks, ki jih narekuje neoliberalizem, v Mariboru oziroma Sloveniji še čakamo. Očitno še imamo s čim nahraniti svoja pasivna telesa.
Literatura
ADMINISTRATOR. (2013): Fištravec se po zmagi zaveda naloženega bremena, Frangež mu je čestital, Mikl razočaran. Dnevnik, 17. marec. Dostopno na: http://www.dnevnik.si/slovenija/ v-ospredju/na-volitvah-v-mariboru-do-11-ure-nekaj-vec-kot-8odstotna-udelezba (18. marec 2013). ALCANIZ, I., SCHEIER, M. (2007): New Social Movements with Old Party Politics: The MTL Piqueteros and the Communist Party in Argentina. Latin American Perspectives 34: 157-71. Dostopno na: http://lap.sagepub. com/content/34/2/157 (22. februar 2013). CHAPMAN, D. D. (2005): Strateška, oportunistična in post-volilna avtonomija: Primerjalna analiza treh
primerov iz Mehike. Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo XXXIII (222): 200-17. DINERSTEIN, A. C. (2003): Power or Counter Power? Power or counter power? The dilemma of the Piquetero
movement in Argentina post-crisis. Capital & Class 81: 1-8. INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO (2012): Težki poosamosvojitveni desetletji za mariborsko gospodarstvo. Dostopno na: http://www.sistory.si/hta/tranzicija/index-vpni.php?d=soocanje -s-tranzicijo-na-regionalni-ravni--primer-mariborske-obcine.html (21. feburar 2013). FIŠTRAVEC, A., GODINA VUK, V., OSONKAR, B., PARTLJIČ, T., PREMZL, P., VEZJAK, B., VIDMAR, J. (2012): Poziv k odstopu mariborskega župana Kanglerja in politične elite. Večer, 5. december. Dostopno na: http:// web.vecer.com/portali/vecer/v1/ default.asp?kaj=3&id=2012120505859177 (3. marec 2013). GALUN, R., RUBIN, M. (2012): Podravje v primežu brezposelnosti. Delo, 3. julij. Dostopno na: http://www.
delo.si/novice/slovenija/podravje-v-primezu-brezposelnosti.html (26. marec 2013). GREGORČIČ, M. (2005): ¡Alerta Roja! Teorije in prakse onkraj neoliberalizma. Ljubljana, Študentska založba. GREGORČIČ, M. (2011): Potencia. Samoživnost revolucionarnih bojev. Ljubljana, Založba/*cf. HARDT, M., NEGRI, A. (2005): Multituda: vojna in demokracija v času Imperija. Ljubljana, Študentska založba. HARDT, M., NEGRI, A. (2009): Skupno: onkraj privatnega in javnega. Ljubljana, Študentska založba. HOLLOWAY, J. (2004): Spreminjamo svet brez boja za oblast: pomen revolucije danes. Ljubljana, Študentska založba.
HOLLOWAY, J. (2005): Zapatismo Urbano. Humboldt Journal of Social Relations 29 (1): 168-78. Dostopno na:
http://www.squiggyrubio.net/documents/hjsr/Holloway ZapatismoUrbano.pdf (27. december 2012). HOLLON, R., LOPEZ, K. (2007): Autonomous Capacity Building: Zapatista Bases of Support, Radical
Commercial Corridors, and the Battle for the Horizon in the Urban U.S. Affinities: A Journal of Radical
Theory, Culture, and Action: Creating Autonomous Spaces 1 (1). Dostopno na: http://affinitiesjournal.org/ index.php/affinities/issue/view/l/showToc (29. december 2012).
KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE. (2013): Ugotovitve KPK v zadevi mariborski radarji. Dostopno na: https://www.kpk-rs.si/sl/komisija/medijsko-sredisce/arhiv-novic/03/2013 /ugotovitve-kpk-v-zadevi-mariborski-radarji (10. november 2013).
KHASNABISH, A. (2005): An Echo That Reechoes: Transnational Activism and the Resonance of Zapatismo. AmeriQuest: From the Culture of Borders to Border of Culture 2 (1): 1-18. Dostopno na: http://ejournals. library.vanderbilt.edu/index.php/ ameriquests/article/view/36/28 (28. december 2012).
KLEIN, N. (2001): The Unknown Icon. The Guardian, 3. marec. Dostopno na: http://www.guardian.co.uk/ books/2001/mar/03/politics (21. febuar 2013).
KLEIN, N. (2002): Fences and Windows: Dispatches from the Front Lines of the Globalization Debate. New York, Picador USA.
KLIPŠTETER, T. (2013). Fištravec in njegova oranžno-miklavška hobotnica. Dnevnik, 17. oktober. Dostopno na: http://www.dnevnik.si/slovenija/lokalno/stajerska/fistravec-in-njegova-oranznomiklavska-hobotnica (10. november 2013).
KURNIK, A. (2005): Biopolitika: novi družbeni boji na horizontu. Ljubljana, Založba Sophia.
KURNIK, A. (2013a): Gre za naša življenja in dostojanstvo (Kje vidim pomen vstajniške splošne stavke).
Dostopno na: https://n-1.cc/blog/view/1565642/gre-za-nasa-zivljenja-in-dostojanstvo-kje-vidim-pomen-vstajniske-splosne-stavke (1. marec 2013).
KURNIK, A. (2013b): Nova generacija vstaj - od Tunizije do Slovenije. Časopis za kritiko znanosti XL (251): 199-210.
LORBER, L. (2006): Strukturne spremembe mariborskega gospodarstva po letu 1991. Revija za geografijo 1 (1): 63-80. Dostopno na: http://www.ff.um.si/zalozba-in-knjigarna/ponudba/zbirke-in-revije/revija-za-geografijo/clanki/stevilka-1-1-2006/011-04_lorber.pdf (26. marec 2013).
MARCOS, S. (2001): Today, Eighty-Five Years Later, History Repeats Itself. V In Our Word is Our Weapon, J. Ponce de León (ur.), 88-97. Toronto, Seven Stories Press.
MICiC, A. (2013): Župan Maribora potrebuje kolo, ne pa džipa Maribor. Planet Siol.net, 25. marec. Dostopno na: http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/ 2013/03/andrej_fistravec_zupan_maribora.aspx (25. marec 2013).
OUVIÑA, H. (2005): Latinska Amerika: Upor iz obrobja. Časopis za kritiko znanosti XXXIII (222): 35-54.
PUREBER, T. (2010): Revolucija kot proces. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
RUBIN, M. IN GALUN, R. (2013): Septembra bodo deložirali še 20 neplačnikov. Delo.si, 7. september.
Dostopno na: http://www.delo.si/novice/slovenija/septembra-bodo-delozirali-se-20-neplacnikov.html (20. november 2013).
SITRIN, M. (2003): We Are Everywhere. London in New York, Verso. 6. poglavje: The Power of the Piqueteros: 472-81.
SKUPINA »SKUPAJ ZA MARIBOR!«. (2012): Manifest »Skupaj za Maribor«. Mladina, 18. december. Dostopno na: http://www.mladina.si/118872/manifest-skupaj-za-maribor/ (20. februar 2013).
THE DOMINION. (2003): The »Piquetes«. Dostopno na: http://militantz.wordpress.com/2012 /04/01/los-piqueteros-road-blocks-argentinian-style/ (21. februar 2013).
lovalna raziskava, katere prvi rezultati so objavljeni v tem dokumentu, je zato orodje gradnje solidarnostne mreže z žrtvami uvajanja izrednih razmer, katerih namen je ohranjanje odnosa vladajoči-vladani v družbi sistematičnega razkrajanja socialnega tkiva.
Ključne besede: vstaja, represija, kriminalizacija, sodelovalna raziskava, solidarnostna mreža.
50-59 Nina Pohleven
Maribor, metropola!
Prva mariborska vstaja, ki je izbruhnila 21. novembra 2012, je zaradi svoje silovitosti presenetila. Povod za vstajo so bili radarji, ki jih je župan Kangler postavil na mariborske ulice in zaradi njih je pozneje odstopil. Njegovi odstavitvi je sledila razprava o prihodnosti Maribora, ki je potekala znotraj različnih civilnih pobud, nastalih med mariborskimi vstajami. Članek oriše dogajanja v Mariboru pred vstajami in med njimi ter dejavnosti civilnih pobud, oris pa prepleta z refleksijo o idejah in praksah zapatistov in piqueterosou kot dveh 'šolskih' primerov sodobnih družbenih gibanj. Opozori, v čem se mariborsko gibanje odmika od zapatistov in piqueterosou in v čem se jim približuje, ko skuša ugotoviti, ali je mariborsko vstajništvo preseglo delitev na sodobna gibanja z obrobja in gibanja iz globalnega središča, ki je vpeljana v tekstu. Izkaže se, da so pasivna telesa iz neoliberalnega središča kljub spremembam, ki jih je v svetovno ureditev prinesla svetovna ekonomska kriza, še vedno nesposobna ustvariti novo družbeno realnost, ki bi nam omogočila življenje onkraj neoliberalnih praks.
Ključne besede: mariborske vstaje, piqueterosi, zapa-tisti, civilne pobude.
Nina Pohleuen je študentka 4. letnika Evropskih študij na Fakulteti za družbene uede na Uniuerzi u Ljubljani, prostovoljka na področju človekovih pravic pri Ekuilib Inštitutu, koordinatorka projekta Banka idej Mladin-sko-kulturnega centra Maribor in aktivna mariborska vstajnica. (nina.pohleven@gmail.com)
60-70 Franc Trček
Ugasimo Facebook -premislek o mariborski vstaji
V	prispevku se najprej posvetim vlogi in dosegu družbenih spletnih omrežij pri generiranju protestnega gibanja. Slabosti in prednosti t. i. »facebook revolucije« analiziram na primeru FB-skupine Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora. Sledi kritična analiza poteka mariborskega in tudi vseslovenskega protestnega vala, v kateri opozorim na pretirano personifikacijo krivcev za politično razvojne težave ter na nedoraslost intelektualcev izzivom upora, ki se je kazala v pretirani »kulturiza-ciji« upora ter distanci med intelektualci in vstajniškim ljudstvom. Celotno dogajanje je treba premisliti ter umeščati ne le v zgodbe o dokončanju tranzicijske primarne akumulacije kapitala s strani nacionalnih elit. Treba ga je razumeti znotraj potekajočih dinamik in dialektik odnosa med delom in kapitalom, zato uvodoma razmejim miselno obzorje minimalnega področja kompleksnosti, ki ga moramo sočasno premišljevati, četudi se (navidezno) ukvarjamo z nekim lokalnim procesom, ki smo ga v Mariboru poimenovali kanglerizem.
Ključne besede: mariborska vstaja, kritična analiza, (re) kolonizacija, facebook revolucije, sublateralna misel.
Dr. Franc Trček je protestnik, sociolog, doktorski študent balkanskih študij. (franc.trcek@guest.arnes.si)
72-83 Sandra Bašič Hrvatin
Drznost, drznost, še in še drznost
V	prispevku analiziram, kako so mediji ozgodbili dogajanje na vstajah, kakšne okvire so uporabili, kako so interpretirali, o čem so poročali ter na katerem položaju in gledišču so se umestili pri ocenjevanju vstaj. Teza je, da medijsko poročanje determinira sistem, v katerem mediji delujejo, ga vzdržujejo in jim zato dovoljuje poročanje samo znotraj natančno definiranih okvirov, ki jim je skupno, da podpirajo in legitimizirajo obstoječi družbeni red. V drugem delu besedila skušam razložiti, zakaj so vstajniki ostali samo na ravni »politične revolucije« (in ne ekonomske, pojme uporabljam po Rosi Luxemburg). Še
From Angry Protests to Lasting Social Changes
The present article presents founded analytical insights into causes, consequences, contexts and the time horizon of protests in Slovenia, in particular in Maribor, with a one-year time distance. It provides arguments for the interpretation of certain elements of these processes by means of analytical tools of political theory and the historical comparative method. The article considers in particular the findings that may represent directives for future anti-systemic political activism, founded on political innovations and not so much on variations and upgrades of the existing paradigmatic social concepts.
Keywords: protests, local authority, political activism, citizenship
Associate Professor Cirila Toplak received a PhD in history of international relations at the University of Sorbonne, Paris, France in 1996. Since 2001, she has been teaching and researching at the University of Ljubljana, Faculty of Social Sciences. (cirila.toplak@fdv.uni-lj.si)
29-49 The Freedom for Uprisers! Group
A Puzzle of the Decriminalization of Uprisings
Following the third uprising in Maribor (2012), the authorities responded with a mass incarceration of and legal proceedings for 28 protesters. They were remanded into preventive custody for a month as a warning to other protestors. Following the sentencing of seven protesters, the Freedom of Uprisers! Group was founded, and it made analyses of repression and criminalization of uprisings on the basis of interviews with the criminalized protestors. The analysis does not provide definite answers, but—by organizing the knowledge — rather opens numerous issues that call for collective answers to these questions: How can a formal democracy introduce a state of emergency? How did the criminalization of uprisings become an expression of a systematic spin of a social riot into crime news? How to resist repression and systematic violence? Thus, by arranging small, severed pieces of
lives of the penalized uprisers and smashed parts of our society, the group Freedom for Uprisers! is searching for answers to these questions.
Keywords: uprising, repression, criminalization, cooperative research solidarity network
50-59 Nina Pohleven
Maribor, the Metropolis!
On 21 November 2012, the first uprising took place in Maribor, and it shocked the Slovenian public because of the sudden explosion of anger in a city otherwise called 'the city of ghosts'. This name reflects the city's high unemployment rate, poverty, and abandoned public places. However, the motive for the uprising were actually the radar traps that Mayor Kangler set up in the streets and because of which he was finally ousted from his post. His ousting was followed by a debate about the future of Maribor between various civil initiatives that arose during the demonstrations. The article tries to describe the events in Maribor before and during the riots, as well as the activities held by civil initiatives. It then interweaves this description with the reflection on the theories of the Zapatistas and piqueteros as two 'scholarly cases' of the new social movements. In addition, the article looks at the similarities and especially at the differences between the Zapatistas and piqueteros and the movement in Maribor as it seeks to find out whether 'the risen Maribor' surpassed the division between the movements from periphery and from the center, which is introduced in the text. It turns out that—despite the changes that global economic crisis brought to the world order—our passive bodies from the neoliberal center are still unable to create social realities that would allow us to live beyond the neoliberal practices.
Keywords: Maribor uprisings, Zapatistas, piqueteros, civil initiatives
Nina Pohleven is a student of European Studies at the Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, volunteer in the field of human rights at the Ekvilib