Tl*k d- in prasaiaav. - daily txcapl Saturday®, "Sunday« and Holidays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urad oliki la epravailkl prastari: MIT I. La wads l» Ava. Off ta» al Publica tioai MST South Lawadala Aera. Telephons, Rockwell 4S04 .YE AK XXIX. •IM. mmttm Jaurr 1«. 1»M. rt UM »wt-*m« Ilha^.. »ar Um AM «a Cour«, «f M.r«h I. im CHICAGO» 1LU PETEK. 2. OKTOBRA (OCTOBER 2). IM® Subscription *.00 Yearly STEV.—NUMBER 195 AccopUnce far mailing at special rate of postase provided for la soctloa 1108. Act of Oct. I, 1HT, authorised on Jone U, Iti». lanska vlada obtožila tri fašistične diktatorje j^vala je Ligo narodov, naj izsili preklic em-barga za izvoz orožja. Abesinski delegat je informiral 2enevo, da se bo bivši cesar Selas-sie odpovedal nekaterim pravicam, da se doseže poravnava italijansko-abesinskega konflikta. Vprašanje Gdanska spet pred Ligo narodov. Sklicanje razorožitvene konference frneva. 1. okt. — Reprezen- .Ijc madridske vlade v Ženejo linoči objavili dokumente, katerih obdolžujejo Italijo, jjjo in Portugalsko kršenja ;ralnoatnega pakta, ker zala-ipanske rebele z orožjem in icijo. Med dokumenti ao tu-pisma, katera je madridaka naslovila tem državam in inciji in v katerih naglača, da nevtralnostim politika- prav prav blokada proti postavni ____ki vladi. Reprezentantje Španije so 1*-jaili, da je bila poslana nota tem državam, ki so podpiaale ivtralnostni pakt, z deklaracijo, bi bila fašistična revolta v aniji zatrta takoj po izbruhu, io ne bi rebeli dobivali pomoči Italije in Nemčije. . Kršenje etralnostnega pakta, poudarja Slanica, je ustvarilo precedent, lahko povzroči resne medna-•dne komplikacije. Spomenica zaključuje s požiram na Ligo narodov, naj pod-name korake, da se prekliče em-irgo za izvoz orožja madridski idi. Dalje naglaša, da rebeli šivajo orožje in municijo iz emčije in da je Italija poalala I bojnih letal španskim Burbonski župan dal zapreti Browderja Bedasti republikanci delajo reklamo komunistom N'a včerajšnji seji Lige naro-ft je govoril tudi Armindo Hon-šro, portugalski zunanji mini-kr. ki je napadel madridsko nad« in jo obdolžil, da ne re-Kznitira španskega naroda. Wje ne je oglasil Lawrence beiaz, abesinski delegat, ki je da jc bivši cesar Selassie ripravljen žrtvovati večji del 'ojih pravic v smislu določb že-wketfa kovenanta z namenom, i*poravna italijansko-abesin-konflikt. Ravniki smatrajo to izjavo * "«Manilo, da hoče Selassie ■dri«ti del Abesinije za svoje ifctvo in da bi rad videl, da wLiira narodov pogajala glede " vprašanja z Italijo. S^n Unter, vrhovni komisar 1» narodov v Gdansku, je bil >novan za pomožnega general-tajnika Lige narodov, toda problem nadaljnje Ligine ■»role „ad (idanskom, ki je po-"vobodno mesto v smislu "jK-b versajake pogodbe, da je dobila vstop do morja, ni l r7n- Nacijski voditelji v ■F*»ku 0 ie večkrat napadli l,erJ' •«» administracijo svo-> i* Z imenovanjem za po možnega tajnika J' i« ženeva skušala ^" "«cijem. Ilster, ki je bil CiJ\ kovnega komisarja i lm> bo obdržal to D*;- 't1*; jf lx) San Francisco, Cal., 1. okt.— Norman Thomas, socialistični kandidat za predsednika, je da- j nes poslal brzojavni protest predsedniku Rooseveltu in županu Beecherju v Terre Hautu, Ind., proti aretaciji komunističnega kandidata Browderja, kar je oglašanje komunizma v Ameriki. Terre Haute, Ind., 1. okt. — Komunistični kandidat Browder z ostalo četvorico komunistov vred je bil danes izpuščen iz zapora. Terre Haute, Ind., 1. okt. — Earl Browder, komunistični kandidat za predsednika Združenih držav, je bil sinoči vržen v ječo s svojimi štirimi tovariši vred, / «j ko je prispel semkaj, da govori ^-♦tmrvoMInem shodti.Njegov-govor je imel biti oddan po radiu in to se je zgodilo kljub temu, da je bil Browder zaprt. Komunističnega shoda ni bilo, toda Browder-jev govor je prečital na radiopo-staji David J. Bentall iz Chica-ga, Browderjev odvetnik. Poleg Browderja sta bila aretirana Waldo Frank in Seymour Waldman, newyorška komuniata, ki spremljata Browderja na nje-jrovi govorniški turneji; kasneje sta bila aretirana tudi Charles Stadtfield in Andrew Remes it Indianapoliaa, ki sta prišla sem-kaj na omenjeni shod. Policijski načelnik Yates je pojasnil, da je aretiral komuni-h te na zahtevo tukajšnjega republikanskega župana Samuela Beecherja. Zupan je kasneje priznal, da je to res, rekoč: "Dokler sem jaz župan, ne bodo komunisti govorili v Terre Hautu". Na vprašanje, kako si on tolmači svobodo govora, zajamčeno po ustavi, ni župan dal odgovora. Nekateri prenapeteži so hoteli navaliti na radiopostajo med či-tanjem Browderjevega govora, toda zmernejši ljudje so to preprečili. Browder In ostali komunisti so bili aretirani na obtožijo "vagabundaie". Domače vesti Oblaki Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Proavete je v sredo obiskal Jack Kerns iz Pitts-burgha, Kana., zet gl. odbornika Antona Šularja. Rojak utonil Cleveland. — Frank Urh je zadnjo aoboto izginil z doma in v torek ao njegovo truplo potegnili it jezera. Ni znano, ali ga je zadela neareča ali je šel prostovoljno v smrt. Star je bil 48 let in rojen v Gojzdu pri Kamniku. Zapušča ženo, aina in hčer. — Te dni je umrla 23-let-na Stanislava Novak, rojena tu. Zapušča atarše in tri sestre. Nov grob v Chicagu Chicago. — Zadnje dni je u-mrl Martin Bartoni, star 51 let in doma iz Krtine pri Kamniku. Bil je član društva 86 SNPJ in tu zapušča ženo, sina, dve hčeri in dve aestri. Nov grob na zapadu Cle Elum, JVaah. — V bolnišnici v Seattlu je umrla potem, ko je bila operirana, Frances Bergeron, roj. Stariha, stara 37 let. Zapušča moža, dveletno hčerko, atarše in štiri sestre. Bila je članica društva 79 SNPJ. IMonlr umrl Calumet, Mich. — Te dni jo umrl Anton Malnar, star 82 let, ki je bilüionir mod hrvaškimi naseljenci v tej naselbini. Zapustil je samo enega nečaka. Ii Barbe rt ona Barberton, O. — Na operacijski miti je umrla Mary Jevc, roj. Glavan, atara 49 let in do? ma it Tomišlja pri Igu v okolici Ljubljane. Zapušča moža, aina i in tri hčere. Odlikovani učenec Pittaburgh, Pa. — Job. Zupančič, 13-letni član mladinake-ga oddelka pri društvu 118 SNPJ, je dobil priznanje kot najboljši risar v arednji šoli v letu 1935 in nagrado v obliki brez~ plačne šolnine v Carnegiejevem institutu, Department of Fine Arts. Ljudska fronta v Španiji je se trdna Obramba Madrida je v dobrih rskpih, pravi CabaOero Poljska konfisci-rala veleposest va Zasežena zemlja bo razdeljena med kmete Organizirano delavstvo je na strani Lewisa ^'"dilni "dnik. imenovan '"'bor Lige narodov je "¡a«(Yn. naj »kliče aejo * n, tu ¿M 'tlseka, na kateri naj o sklicanju splošne konfi i*rence. »r V/oče* t/a dobil vse tOL>e na Hrvaškem 1 "kt.—Občinake vo-' •• vršil« po vsej Ju '-adnjo nedeljo, niao Mitičnega položaja. n Hartatu so pristaši ^ ' -v* vUifcdobili 807. Hrvaškem ji- kmetska _ ^ro vodj dr. Maček. v ** glanov« in v r Anton Korošec, P^™"** "frank*, odne-l/ r k>vilo glasov, ni pe »čne večine. VoM-I* v« ' »O bile mirne, )»o mešale vanje Angleiki delavski vodja govori v Chicagu Chicago, 1. okt. - WalterCi-trine, tajnik Kongresa delavskih strokovnih unij v Angliji, j« danes govoril na sestanku v glav-nem stanu Cikaške delavake federacije, 606 Lake Shore Drive. Citrine je govoril o važnosti in potrebi demokracije. V Chicagu ostane nekaj dni. nakar odpotuje v nadaljnja ameriška mesta. Hearstovi listi izgubljajo oglase New York.—Oba Hearatova dnevnika v New Yorku kažeta itgubo na oglasih. Hearstovi listi v drugih mestih so tddi udarjeni. "Wisconsin Newa" v Mil-waukeeju, ki je ittval stavko ča-aopianih delavcev, katera pa je bila pred nekaj tedni poravnana. itkazuje največjo itgubo it-med vseh Hearstovih listov. "Post - Intelligencer," Hearstov lini v Seattlu, Wash., je prenehal ithajati (m stavki časopisnih delavcev, katero ao podprli tudi tiskarji in druge delavake unij«. Madrid, 1. okt. — Francisco Largo Caballero, španaki premier, je v razgovoru s časopisnim poročevalcem dejal, da ljudska fronta še ni omajana in da je obramba Madrida v dobrih rokah. "Spanako ljudatvo je zavojevano v borbi ne aamo proti rebelnim častnikom, temveč tudi proti drugim mogočnim ai-lam," je rekel prämier. "Spanski Proletariat je tdaj združen bolj ko kdaj preji kar dokatuje dejatvo, da tudi aindikaliatl tvorijo važen del vladnega orga-nitma. "Vatop sindikalistov v vlado pomeni, da se zavedajo, da morajo tudi oni prevteti odgovornost za obrambo republike. Sedaj bodo organislrani posebni obrambni odbori, ki bodo določali taktiko." Motno je, da bo vlada poverila del svoje oblasti obrambnim odborom. Tak korak je priporočljiv, da se zagotovi taščlta glavnega mesta. Notranje ministrstvo je sinoči naznanilo, da no bo oviralo prebivalcev Madrida, ki se hočejo izseliti v obrežna mesta. Tu prevladuje mnenje, da je vlada atorila napako, ker ni poslušala vojaških strokovnjakov, ki ao. ji svetovali, naj pošlje pol milijona madridskih prebivalcev v Barcelono, Valen-cio in Alicanto, ostalim pa naj preakrbi dovolj živil in orožja, da bi se lahko upirali navalu ft listov. Barcelona, I. okt—Predsednik Luis Companys je sinoči nazna nil, da so vladne čete pod povelj stvom polkovnika Villalbe zased le vaftno strategično točko na vthodni fronti—prelat Estrecho Quinto v gorovju Aragon, ki do-minira ceato, ki vodi v Hueaco, v meato nekaj milj proti upadu. Dalje je bilo naznanjeno, da bo vlada mobilizirala armado 300,000 mož in jo poalala proti Madridu. Companys in njegov vojni minister Sandino sta včeraj konfe-rirala t dvema članoma madridske vlade. Ta ste bila Vincente Urlbe, minister poljedelstva In Tomas y Plora, delavski minister. V Barceloni se je včeraj itvr-šila eksekucija štirih fašističnih častnikov, peti pa je bil obsojen v dosmrtno ječo. Cristóbal Fer-nandet Valdet, vojaški sodnik v dobi diktature Prima de Rlvere, je bil na obravnavi pred ljudskim tribunalom «poznan ta krivega sodelovanja v revoltl In ob-aojen na smrt. Varlava, 1. okt.—Poljska vlada je vferaj pričela a konfiskacijo veiepoaeatev. Doslej je kon-fiacirala te 60,000 akrov temlje, ki bo razdeljena mod kmeto. Stari plemiški rodovi, ki ao igrali vaino vlogo v poljakl zgodovini, so prizadeti. Med temi sta kneza Arthur in Konstantin Radsiwill, kneginja BoronetsiaJ grofica Habsburška in dolg« vrata grofov, med temi Potočki Zamojaki, Branitaki, Ractynakl In drugi. Vladni krogi poudarjajo, da ae je konfiakacija šele pričela in bo zavzela voli k obaeg. Zadevna odredba Je bila uveljavljena to pred deaetimi leti, a Jo doalej letala na polici. Julos Ponlatow ski, poljedelski minister, je Imel hud boj predno so člani kabineta in predsednik odobrili konfiskacijo temlje. Več ko ena tretjina konftacl-rane temlje je v vthodni Oaliel ji, ostala pa v jutnem In vihod nem delu Poljske. Poljaki •« tdaj čudijo, ker Je vlada naina nila. da ne bo konfiscirala veiepoaeatev Nemcev v tapadnem delu drtave, kjer Je te prej naselila veliko število preblvaloev it Galicije. Po Izjavi poljedelakoga mini stra bo osem milijonov akrov temlje ratdeljenih med 600,000 kmetov, ko bo konfiskacija Izvedena. Vlada Je bila f>rialljc-na konfiaclrati volepoaeatva, da uatavl izgrede v podetelaklh krajih, ki ao v zadnjih letih la h te vali več trti*. Komunistična stranka vložila priziv Springfield. Ill—Komunistična stranka Je vložila pri aodlšču pritiv proti odloku volilnega od bora, ki JI je odrekel pravico giaaovnice v Illinoisu. "Nihče ne bo stradal v Ameriki. • Sun Franciaco. — Najbr» še nlato pozabili "newdealakoga" gesla: "Nihče ne bo stradal v A meriki". Kakor ta tisočo In tiso če drugih, to geslo ni veljalo tud za Petra Petersona, ki akoti Ho set tednov ni imel absolutno no bene hrane v ustih, kakor poka zuje njegov dnevnik. Umrl Je v nekem cenenem prenočišču za brezpoaelne. Bil je atar 45 let, p«) poklicu ribič iz Alaake. "Počaa' umiram ta lakoto, ker nimam de narja ta hrano", pravi v dnevniku. In tope t: "Ne kaže mi drugega, kakor da čakam amrtl, katera upam ni daleč. Toda kako tiplm ta lakoto! Nikdo ne ve, kaj to pomeni." Ko so ga našli, J« bil mrtev že več dni. "Umrl za lakoto/* je zapiaal mrliški oglednik. Kitajci odklonili ja-ponski Protektorat Na Tokio »o naslovili pet protizahtev Tokio. 1. okt. — Japonski tisk poroča o "predrznosti" kltajake vlade v Nankingu, ki Jo poalala Japonaki vladi pet zahtev. Te ta-hteve ao nekaj drugega, kakor zahteva Japonska od Kitajcev, namreč Protektorat nad vao ae-varno Kltajako, proato plovbo ta avoje bojne ladje na reki Jang. tae in kontrolo nad kitajakim tlakom ter Šola t vom, da uatavl protljaponsko propagando. Kitajaka vlada zahteva vrnitev Mandtucije, novo trgovako po-godbo, odpravo utlhotapljanja japonskega blaga v severni Kitaj, konec Japonskega vmešavanja v upravo peterih severnoki-tajskih provinc in odhod japonskih Čet It teh provinc. Kitajska vlada Je povedala Japonaki, da ae bodo Kitajci borili do "zadnjega jarka", če bo Japonska vttrajala pri svojih ta-htevah. Aanghaj, 1. okt. - Kitajska vlada je včeraj pozvala svoja po-slaništva v Waahlngtonu, Londo-nu ln Parizu ter drugje, naj ao-inanljo velesile z najnovejšimi detajli Japonako-kltajako krite In jih opozoro na nevarnost mednarodnih komplikacij, če bodo Japonaki mllltariati imeli proste roke pri fontranju ovojih ta-htev _ Nova pristaniščna stavka na zapadu? Preprečiti jo skuša de lavski podtajnik McGrady Njegov odbor podprle skoraj vse unijske V konvencije EKSEKÜTÍVA ADF OSAMLJENA Francoska zbornica v konfliktu s senatom Parit, 1. okt.—Francoska nitja tbornica in aenat ae ne moreta zediniti gled« novega devalua-cijakega zakona. Dočim je aenat vrgel it tega takona večino vat-nih točk, Je tbornica danea ponovno sprejela zavržene to^ke, Spor ae auče okoli vladne konti o-le cen. kateri senat nasprotuj«*, nitja tbornica pa pritrjuje. Švica je sklenila povečati svojo armado Bern, Švica. i. okt. — Švicarski državni evet je včeraj odobril načrt ta reorganitiranje Švicar-ske armade. Armada bo poveča na in moderno motorizirana. Mi niater obrambe Minger Je urgiral sprejetje načrta, kajti "situacija v Evropi je telo napeta in nevarna za SvicoV Barcelonska aiiadiiu foeiavlje Mortttc v MUiai bojne froaU. Kan Franciaco,— (FP)—Vaa pristanišča na tapadni obali sto Je topet pred splošno stavko pri-ataniščnih delavcev, ki lahko izbruhne vsak čas radi trmoglavosti delodajalcev. Zadnja dni Je semkaj dospel svetni delavski podtajnik Edward F. McGrady, ki posreduje med obema strankama. Ob času tega poročila še ni nobenih Ugledov, da bo prišlo do mirne Uravnave a|M>ra. Ker pogodba poteče te dni, unija priporoča njeno podaljšanje ta 15 dni, kar pa podjetniki odklanjajo, kakor tudi vaak sporatum t delavci v smislu sedanje pogodbe. Harry Bi idges, predsednik dl-striktne organitaclj« prlstanlAč-nih delavcev, pravi, "da Je pod-jetniška zahteva ta na« nesprejemljiva. kar iMimani, da bi it? gublll vae, kar «mo pridobili prad dveml lati." Podjetniki zahtevajo odpravo pristaniščnlh Uposlavalhic, proate roke ta najemanje delavcev na pomolih tar obvezo v pogodbi, da delavci na Itodo dHali razlike med "vročim" j in navadnim tovorom. "Vn*1 tovor" Imenujejo |*> «kebih naložene ali vozeče ladje, katerih J ae delavci v Um priaUniščs v, zadnjih j »ar letih niso hoUli do Ukniti. ^______ Trije kačji piki usmr. tili dušnega pastirja Jouesville, Va.. 1. okt. - Rev. T. Anderson, proUsUnlovsk! | tjijAni paatir in t«r»kl fanatik, Jej zadnje nedeljo priredil v «vujlj cerkvi "rat*taw» tlve vere", to ar pravi, da — Je dal pičili od dveh strupenih ka< v trdni veri. da mu ne bo atrup nič škodoval, kar ga It'*« čuva. liakrovka ga Je plči!a dvakrat in klopotača enkrat. Včeraj Je Anderson umrl ia kačjim «trupom Waahlngton. — (FP) — Ce bi bila ekaokutiva Ameriške delavske federacije upoštevala sentl-ment organiziranega delavstva, bi ar ne bila nikdar apuatlla v boj s Odborom ta Induatrljako organisacljo, kateremu načeluje John L. Lewia, predsednik rudarjev, še manj pa bi bila au-spendlrala prizadete unije s nad milijonom članov. To je ratvldno is akcij konvencij raznih drtavnih delavaklh federacij in drugih unij, ki so sborovale meseca septembra. Njih zaključki pokasujejo, da Je članstvo na splošno absolutno proti vsaki rascepltvl v vraiah organisiranega delavstva In v pretetni večini na strani Odbora ta Industrijsko organizacijo, ki vodi veliko organitatorlčno kampanjo v jeklarski Industriji. Splošsn sentiment Je tudi, da «pada spor med oksekutivo ADF in Lowisovlm odborom na konvencijo federacijo, katera edina j« pravomočna ukrepati o au-a pentlji ali isključitvi. Proti raskolu v vrsUh organisiranega delavstva so ae Izrekle abaolutno vao konvencije državnih delavaklh federacij, ki so se vršile, odkar Je eksekutlva au-spendlrala prlsadeU unije. To ao atorila drtavne delavske federacije v Arizoni, Californljl, Celo-rata. Oonnectlrutu, flllnolsu, in-dlani, Ohiu, Mlnnesotl in Wls-conalnu, Večina teh federacij Je direkt-nu obsmlila akcijo eksekutlva ADF In se odprto Isrokla ta Odbor ta industrijsko organisacljo in njegovo delovanja. Ohljska in illinoiska federacija sta savsell bolj srednjo pot. No obsoJaU nobene «tranke, marveč Jih urgl-rata, pred vsem eksekutlvo ADF, naj Isrsvnata diference, prepre. čita ratkol In se skupno vrteta v kampanjo ts orgsnltiranje de lavcev, Edina konvencija, ki se Je postavila ua stran eksekutive ADF in obsodila Lewlsov odbor, je u-nije strojnikov, ki se vrši v Mil-wsukeeju. Članstvo U unijo Je na splošno progresivno. Predsednik Wh«rton In drugi voditelji so pridobili konvencijo na svojo strsn največ valed tega. ker ao naperili ves ogenj proti ldbo ru za industrijsko organisacljo obljubila moralno in finančno po nvtf pri njegovem organizator!* nem delu. Ko ae je pričela njena konvencija, J« bilo veliko vpr* Sanje, kaj »»o storila Hploh je bil velik dvom, da bo podprla «voje ga predsednika llowarda. ki Je tudi tajnik Lrwi«oveaa olbora |)«NM<«•»fMaiM uiotuntvp MMI • ti m*» wp '(M«l 'II »MJnVJ umiM »u ! «f H|>tMj -MlttfM -nf«M(4o A iMTtQ Nekaj tega in onega Liga narodov ima še nekaj nape. Abesin-Bkim delegatom je dovolila sedež v ženevski skupščini in ignorirala Italijo. Na Žalost U zasluga ne gre Franciji, ki ima socialistično vlado momentalno, niti Angliji, materi demokracije; zasluga gre manjšim demokratičnim državam, predvsem Skandinavskim, Cehoslova-kiji in Španiji. Sovjetska Rusija se je tudi dobro potegnila za potlačeno Abeslnijor 0 0 0 Obljube kandidatov padajo kakor toča. Roosevelt obljubuje zavarovanje farm proti suši. Landon se je brž oglasil in tudi obljubil zavarovanje farm proti suii. Čudno je to, da so se spomnili na to zavarovanje šele zdaj, ko je letošnja suia uničila skoro polovico ameriškega farmskega pridelka. Prej tega zavarovanja ni bilo treba, ker menda ni bilo suše! I Joči m pa Roosevelt obljubuje federalno zavarovanje farm, misli Landon, da to lahko opravijo privatne zavarovalne družbe. 0 0 0 Voditelji organizacije strojnikov so Johnu Lewisu grdo izkrtačili suknjo. Očitajo mu dik-tatorstvo in hujskanje organiziranega delavstva k razkolu; pravijo, da si je prisvojil predsed-ništvo rudarske unije z goljufijami in nasiljem ter da je največji sovražnik demokracije. In ko so Lewisa tako namahali počez in vzdolž, so se voditelji in zastopniki unije strojnikov izrekli za Roosevelta, predstavnika newdealske demokracije, za katerega agitira tudi John l^ewis I Medtem pa Lewis na tihem nadalje or, ganizira jeklarske delavce . . . 0 0 0 Browder, komunistični kandidat, govori na vsakem shodu in sestanku o prihajajoči far-marsko-delavski stranki. Govori v takem tonu, kakor da ne bi bilo sluha ne duha o farmarsko-delavski stranki, če ne bi bilo komunistov— kakor da farmarsko-delavska stranka pride samo zaradi komunistov. -Nam se pa zdi, da bo masna farmarsko-delavska stranka v Združenih drŽavah imenitno izhajala brez komunistov. Čim dalj bodo od nje tem bolje bo za farmar-sko-delavsko stranko. Masna stranka delavcev in farmarjev v Združenih državah, kadar pride, bo imela program demokracije in demokratično taktiko. Za pristale komunističnega, kakor fašističnega, nasilja ne bo prostora v tej stranki. • • • Hearstovo časopisje je huda bolezen za Ameriko, toda Američani niso sami. Ameriški Slovenci imamo tudi svoje Hearste in podoben liAaj na svojem telesu. NajsorodnejAa repliton Hear-stovih cunj med slovenskim časopisjem v Ameriki je clevelandska AmeriAku Domovina. Ta "cajtenga" se laže po Hearstovo, opravlja po Hearstovo, zavija po Hearstovo in ubija ljudi po Hearstovo. Hearst dela hinavske poklone demokraciji, v isti sapi pa brizga strup in smrad trn vse, kar je resuično demokratičnega in kadi Mussoliniju. NaA Hearst v Clevelandu takisto hinavči z demokracijo, v isti napi «e pu abesin-»ki valja jmi trebuhu pred največjo reakcijo— uključivAi Apanak« faAiste—na svetu. Najbolj-Ae zdravilo proti tej heHrstovski bolezni je krepka doz« Prosvete med naše ljudi v Clevelandu. • • a KrančiAkani so tudi bolezen, ki sodeluje s elevelandsko "hearstovico." Zdravim in krepkim ljudem m* Akoduje ta bolezen prav nič, toda slabiče naredi konfuzne. Pater Hugo, na-banan do vrha z "učenostjo" latinnkih in grAkih otrob, ki odpadajo za njim koder hodi, je napisal že dve pridigi o "rdečih mesarjih," ki koljejo patre in nune na Španskem, Ruskem in v Deveti deželi. Kadar patri in kaplani stre-Ijajo na A|»anftke delavce ali hujskajo moha« medanske Maročane iz Afrike h klanju hram« bovcev Apatmke demokratične republike, tedaj ne (>ater Hugo nič ne huduje. To ni mesarstvo! Ko jr sveti Dollfuns velel poatrelitl aocla-listov na Dunaju in druge je dal oiiesiti, ni bilo to menaratvo. Ren jm je, da klerofaAistično zverstvo ne opravičuje demokratičnega zver-atva. C> ne kje bojevniki za demokracijo in avobodo—-ki so izzvani in napadeni, kakor so bili v Avstriji in Španiji—apotahijo, jih mi ohaojamo prav tako kot obsojamo katoliAke in mohamendanake barbaršči ne, Itazlika med nami in llugonom je ta. da mi otmojamo vsako h«rt*r«tvo, on |i« molči ko riba o mesarjih avo-je cerkve. NaAa priča je r.jrodovina, njego\a priča ati pa iainjivi tlearali! Kritična točka v zakonu Razmišljanja o zakonski Ijobez- bo treznejše presojati njena dé- ni, o Delavnik, ki neizprosno terja telesne in duševne sik, j« pre-mnogokrat kriv, da mož ne more pravilno presoditi učinka kakšne janja in beesde, prav gotovo tre znejše ko pa, če bi se z njo shajal na skrivaj, na prepovedanih mestih, kjer bi ga že sama romantika premagala in opojila. Vendar: obrni kakor hoče*, -t-zmerom bo napak in narobe! Za besede ali kakšnega dejanja, zla- ,kaj zgodi se, da postane vprav sti še zato ne, ker je moževo raz- pomanjkanje ljubosumnosti "kri-merje do življenja in ljubezni drugačno ko razmerje ženske. Tudi v srečnem, na temeljih ljubečega tovarištva zgrajenem zakonu, morata oba — Žena in mož — neprestano pasiti, da — neizogibna trenja ne isprevržejo v nepopravljiv spor. S humorjem — smehom na obraza — se da marsikaj popraviti in izgladiti, saj so povrhu taka trenja zvečine le abotne in nepomembne malenkosti. Izkušeni zakonci zatre-jo takale nesoglasja te kar v kali. . Saj, če po večletnem zafcoiju mož pred ženo stopi v tramvaj, tega gotovo nalašč in iz hudobije ne stori! In vendar ženo to zaboli, čeprav Je le trenutna naglic ca te nevljudnosti kriva, žena premišljuje: pri drugi dami bi se prav gotovo tako ne spozabil . „ , Mož se pa čudi, zakaj jo je dobra volja tako nenadejano minila. "Kaj ti pa je?" O, ni« oproščenja je ne prosi? "Nič, nič mi ni", odgovori pikro in s trnom v srcu. Takšen trn Jo zbode tudi takrat, če pride mož zanemarjeno oblečen, neumit, skuštran in neobrit k zajtrku. Zgolj komodnost, ki pa privlačnosti prav gotovo ne krepi. Najdeš zakonca, ki prepogosto prihaja prepozno k obedu. "Počakaj me, kupčije ao prvo!" ker pa pride ta nesrečnež tudi od nedeljske južine prepo&no k obedu, mu ženš^niti za delavnike več ne verjame, da zamuja zaradi kupčij. Spreta se! On noče razumeti, da jo zanemarjanje skupnih obedov bolj boli in ji bolj v živo reže ko nered v kuhinji in v gospodinjstvu. Tega zanemarjanja se — prezaposlen trgovec — še zdaleč n# zaveda, njegova osamljena žena brez otrok pa mu toliko bolj zameri. Zakonska skladnost je pač šele tedaj popolna, če s# značaja in naravi zakoncev ne kreieta. Razdražljiv človek se s svojim zakonskim tovarišem, ki hoče zmerom imeti poslednjo besedo, prav slabo i>ogaja, s premišljenim in popustljivim pa včasih imenitno. Vendar: pravil za vse to ni! Sleherni, še tako ostroumno zamišljeni sklep In dokaz se spričo nepreraóuntjV vosti trmastega človeka razblini v nič. Neka mlada žena se je nekoč iz dramatičnega prizora nagonski izvila: zaobrnila je stvar v vzdu-Aje smeAnosti. Njen mož, premožen človek, vajen ukazovanja svojim podrejenim, se je po letih razvil v pravega pravcatega tirana. Dasiprav je bil možakar sicer velikosrčen, se mu je spričo nagle jeze ni upal nihče zoper-staviti. Med obedom se mu je nekoč skušala žena postaviti po robu. Nagla narav ga je premagala; vzkipel je! Razgorčen, ker mu žena ugovarja, je zagrabil v skledo in ji zagnal moknat krompir v glavo. Ona pa —He bodi lena — je prijela drug krompir in mu ga zalučala naravnost v — odprta usta! Učinek je bil presenetljiv' Tiranu se Je v sproščenem krohotu posvetilo v glavi, da je naposled vendar našel, po čemer je — čeprav nesluteno — hrepenel: krepkega nasprotnika, ki je kos "kritični točki". Možu, ki ga poklic in družba silita, da prihaja z drugimi ženskami v dotiko, se idi ljubosumnost prava abota. Na t i noče mož svetuje svojim ženam, naj se rajši s svojo umišljeno tekmico se« znanijo . . . Toda fte sama taka misel se zdi ženam sramotna in sramotilna. Toda vprav znanje da Ženam uspešno orožje zoper tekmice v roke. Možu izvije najnevarnejši adut: sestsjanje s "tekmico" na skrivaj in na samem! In tudi sicer utegne "tekmica", če se večkrat druži t ženo svojega ideala, spoznati ženine vrline. Napoaled jo začne spoštovati in ceniti, in marsikatere prilike ne izrabi, ki hi Jo sicer prav gotovo. Nič manj bo postalo moževo občevanje skorsjda ne-oaebno, če se bo s njo seatajal v svojem stanovanju vpričo žene Morda ho «poznal svojo "obože-vanko" z drugačne plati.'"zséel tična točka", ker utegneš videti v pomanjkanju ljubosumnosti i« hujAe: pomanjkanje ljubesni. Materinske žene si prerade do-mišljujejo, da se družinski oče dovolj ne ukvarja s svojci. Lepega dne ae upro — in hočejo iti same z otroki na počitnice, čeprav jib mož resnično ne utegne spremiti. Toda materinska mati bo storila prav in dobro, če bo takrat, kadar mož res utegne, odpotovala sama z njim brez otrok — vendar mu ne bo od jutra do večera tarnala, da jo mori skrb za deco. — In doma ali pri sorodnikih so otroci veseli ko ptički na veji, razposajeni in rdečih lic. Ta "kritična točka" se rodi včasih neposredno po prvi nosečnosti, če se žena telesno in duševno preveč osredotoči na o-troka — in pri tem moža zanemarja. Po navadi so pa otroci najtesnejša vez v zakonu — in se za- radi njih zatonca ogneta marši- Njuni fclezniei preti sedaj pro-Ka tere "kritične točke". Ze sama skrb za vzgojo in zdravje, zlasti pa skrb za bolnega otroka, zvari celo taka zakonca, ki sta se že skoraj razšla. Skupne težave in premagane ovire, skupno varčevanje — pa najsi bo samo za udoben naslonjač — vse to zveže zakonca tesneje, ko opoj ljubezni, tesneje ko blagoslov poročnega obreda Naposled ne pozabimo še "navade." Zaničljivo in posmehljivo se nekateri zmrduje spričo te besede, pa je vendar tako, da se človek navadi drugega; res je pa tudi to, da se navadi samo na tistega, ki se lahko ves izčloveči v njem. Tedaj pač tudi "kritične točke" niso več kritične. Družinski tednik. čilno bitko. Diskusije, ki se vr* še med voditelji unije in repre-zentanti kompanije, niso doslej prinesle nobenega rezultata. Državna delavska fedeneija je sedaj apelirala na kompanijo, naj se resno zavzame, da bo kon-troverza kmalu končana. Sličen poziv je naslovila uniji kavču-karskih delavcev. Sedaj izgleda, da je kompanija provocirala konflikt, da tako ustavi organiziranje delavcev v njenih tovarnah. Vesti iz zanesljivih virov H Klasi jo, da se je družba dobro založila z orožjem in municijo za slučaj izbruha stavke. Odpor železniške dražbe izzval stavko Mobilizacija pobo jnikov proti •tavbrjtm Shreveport, La.—(FP)—- Pri Louisiana k Arkansas železnici je izbruhnila stavka strojevodij in kurjačev, ko je družba ignorirala zahteve železničarjev kakor tudi priporočila spravnega odbora, katerega je imenoval predsednik Rooaevelt. Lastnika te Železnice sta brata Harvey in C. P. Couch. 'Prvi je tudi direktor elektrarskih družb v Arkan-sasu in v drugih južnih državah. Tovarna kavčuka, je ustavila ob&t Več ko deset tisoč delavcev prizadetih Akron, O. — (FP) — Ko je Goodrich Rubber Co. ustavila obrat v svoji veliki tovarni in s tem vrgla deset do petnajst tisoč delavcev na cesto, je nastala situacija, iz katere se lahko razvije prav tako velik industrijski konflikt kakor je bila stavka pri Goodyear Rubber Co. zadnjo pomlad. Unijski voditelji so izjavili, da je družba namenoma iz-prla delavce, kar pa je uprava kompanije zanikala. Rekla je, la je ustavila obrat zaradi "sedeče" stavke v nekaterih depart-mentih tovarne. Ali bo spor poravnan v nekaj dneh, je vprašanje. Mlada in ifresivna unija kavčukarsklh ielavcev se bo morala, kakor vse kaže, pripraviti na drugo odlo- sekucija s strani federalnega justičnega departmenta na obtožbo kršenja železniškega zakona. Delavci v delavnicah Couchove kompanije sedaj glaaujejo o oklicu stavke. Glasovanje se vrši pod nadzorstvom reprezen-tanta federalnega delavskega departmenta. Stavko vodita 0. K. Hedges, uradnik bratovščine strojevodij in Fred Barr, podpredsednik bratovščine kurjačev. Da je stavka učinkovita, kažejo oglasi v listih v Arkansasu, Texasu in Louisiani, v katerih družba Išče stavkokaze. Odziv na te oglase je mizeren in družba je že morala ustaviti železniški promet na več progah. Potniške vlake, ki še operirajo, spremljajo oboroženi pobojniki in kompanija jS povečala tudi armado stražnikov v svojih delavnicah. Zupani več mest, ki iežef ob progi Louisiana k Ar-kattsas železnice, so naslovili ostre proteste družbi, ker je mobilizirala pobojnike za razbijanje stavke. Stavka je rezultat spora, ki se je pričel pred dvema letom*« ko je kompfthija kršila določbe dogovorov, katere je sklenila z unijami železničarjev, glede mezde in delovnih pogojev. 2e potem, ko so kurjači in strojevodji odglasovali za oklic stavke, so voditelji bratovščin apelirali na upravo družbe, naj se prične pogajati, da se odvrne konflikt, toda družba je apel arogantno odklonila in sledila je stavka. Voditelji stavke so potem podali izjavo, da je kompanija ignorirala vse ugotovitve tribuna-lov, ki so po proučevanju situacije podprli delavce in naglaslli, da so njihove zahteve upravičene, zato mora biti kompanija odgovorna za posledice. Unija kavčukarskih (Mavcev napreduje Nova organizatorična kampanja Akron, O.—(PP)—S. H. Dai-rymple, predsednik unije United Rubber Workers of America, je na konvenciji poročal, da je organizacija podeseterila število članov v enem letu. Ena tretjina delavcev» ki so uposleni v industriji kavčuka, je v organizaciji. ki zdaj šteje okrog 40,000 članov. Konvencija je odobrila načrt nove organizatorične kampanje, katerega je predlotil Thomas F. Burne, podpredsednik unije, ki naj bi privedla ostalih 80,000 delavcev v unijo. Ta se bo pričela najprej med delavci v tovarnah U. S. Rubber Co. in potem raztegnila na tovarne drugih družb. U. 8. Rubber Ca uposluje okrog 6000 delavcev. Konvencija je med drugim razpravljala o "sedečih" stavkah, ki so se izkaaale ca učinkovito orožje. Generalna stavka, na katero se je unija pripravljala, je bila odvrnjena, ko so štiri prizadete kompanije pristale na nekatere zahteve delavcev. Ustava kavčukarske unije je bila sankcionira eksekutiva lahko "sedeče" stavke. Glen McCabe, predsednik uni je steklarskih delavcev, je v svojem govoru na konvenciji izjavil, da bo njegova organizacija še nadalje sodelovala z Odborom za industrijsko organizacijo, kateremu načelu je John L. Lewis, predsednik rudarske unije, kljub suspenziji, katero je odredila Eksekutiva Ameriške delavske federacije. Poleg steklarske uni je je eksekutiva suspendirala devet drugih na obtožbo "revol-te" v vrstah organiziranega delavstva. Konvencija je sprejela resolu cijo, ki poziva člane, naj bojkotirajo Hearstovo časopisje, ker širi fašistično propagando v Ameriki. Načrt, da unija pove-ča svoj delokrog in ustanavlja šole za svoje člane, je bil sprejet z veliko večino. Dalje je bil sprejet sklep, da bo unija v sedanji volilni kampanji agitirala za ponovno izvolitev Roosevelta za predsednika Združenih držav Konvencije se je udeležilo nad tristo delegatov. Policija moti êoeia-listične t hode v Petim Allentown, Pa. — Tukajšnja policija je razbila socialistični kampanjski shod in aretirala štiri socialiste, ki so skušali govoriti pred sodnim poslopjeih, kjer se taki shodi navadno vrše. Prijela je tudi Royja Burta, strankinega kampanjskega govornika, toda obtožnice ni naperila proti njemu. Allentown je znano pribežališče "openšapar-skih" podjetnikov, kjer se je zSdnja leta razvila večja oblačilna in tekstilna industrija znoj-nične vrste. -ESLLEIobra Zablode s prehrano je vse potrebno Vav^o^r,,;^0' vse vašno - v presni hrani. Vr^inT * •premeni marsikatero «nov, " VfL nujno potrebuje, še posebno pa j" ^il dolgotrajno vkuhavanje. Vse te „ kod,J' bne, nepoznane in kočljive sDoiin« ^ Jtrukturi kaj hitro ^rLl^ l n Aka, ,ki Je pojemo ob Veliki noči ni L J vredna hruški o Božiču. eč € Kdor ni bil v svojem življenju nikdar h, čigar organizem deluje kot ura brezhibl »ore trditi, da je bilo njegovo »i«, njegova odpornost vedno enaka Z toS'iu;ed najvisj° Ko, kot niha in utripa vse živo. Kje m J Ukat, minimum v valovanju našeKa zdrav Gotovo v pomladnih mesecih marca in a{*| ko smo Živeli skoro pol leta v pomanffi «mea - tudi človek je najbrte T»¿3 rastlina in rabi za popolno zdravje ne^ sončno obsevanje — in ko .smo, to je i važnejše, uživali skozi nekaj mesecev i* hrano - — - ** s vi na mne Pri primitivnih narodih pride tnoAi še pomladanska lakota zaradi pičlih zaL f*0 SLnL&° Čudili' da so vriski siov| ni častili Mordno — praznik smrti - ravno mladi za veliko noč. V tem času so umij starci in slabotni otroci. Vsi veliki prazniki jih človek, veren ali neveren, občuti iz *vi pranarave, »o v zvezi z rojstvom in smrtjo so tako rekoč živalskega izvora. Toda o t drugič. Seveda je z domestikacijo človeka i stavljeno vse na glavo in ne more pomladan -r__^ , ■ t u^ ^ čas predstavljati za onega prav posebne nev amendirana m sedaj določa, da nosti, ki povžije po obilnem kosilu še 1 k^ tednom dni obranih kalifornijskih jabolk pa par svežih banan in pomaranč. Tako je lovanje v organizmu s pomočjo moderne tr vine in prevoznih sredstev pomirjeno in zrfl nano, ne vem če v korist človeku. Spet se kaže: civilizacija duši ritem, v naSem prim« notranji ritem moči in slabosti. Življenje more izhajati brez ritma, zato ni pretira druga moja zahteva: Človek uživaj, kar ti di domača, tvoja rodna zemlja. Iz nje črj svojo moč, zloži se z njenim ritmom v vesol. bežni ples vsega živega in mrtvega. Dokler je Človek živel pod okriljem nara je bilo vse v redu. Rojstvo in umiranje se vrstilo v pravem redu, prehrana je bila skli na s tem redom. Nato sledi nered, ki se dat vse bolj in bolj širi vzporedno s progresiv mehanizacijo vsega življenja in zajema pri n poleg mest že tudi industrijske kraje. Z raj mom se je človek iztrgal iz narave, pamet »t posredi med človekom in naravo. Pokličimo pomoč modrost, da bo korigirala pamet, ki v tem našem primeru imenujemo — kuhin . Kuharska umetnost.— pornografija za lodec — je umetnost racionalističnih dob. 3 vani kot Germani se si pokvarili okus v kul njah gospodov Trimalhionov, v kuhinjah ci liziranih propadajočih rimskih mest, kajti prihoda na zapad niso znali kuhati niti eni n drugi; znali so samo peči. To nam dovolj jas svedočijo izrazi: "kuhati" in "Kueche", ki oba izposojena iz latinščine. Med tem pa je prehranjevalnem oziru velika razlika, je stvar pečena ali kuhana. KakAni reveži bi I diplomirani in zavaljeni kuharji velikih hote — ti grobokopi Človeškega zdravja in poliuj valci Človeške družbe — Če bi jim odvzeli k hinjo, ko bi morali vsa jedila pripraviti na vem ognju. Kako bi izgledalo slavnostno k« lo brez predjedi, brez juh, polivk in kompoto brez rafiniranih tort, slaščič in majonez? K ko bi mogli brez kuhinje nadražiti človeški i lodec, da bi se mu zahotelo po hrani, ne da bil lačen, da bi povžil dvakrat, trikrat več k je potrebno, kako bi mogli dvigniti teto dvakratno višino, kakor jo imajo danes gr debeluharji, če bi jim stali v pomoč mesto vi štedilnikov in strojev samo raženj in pečen na žaru? Prav zanimiva je ugotovitev, da n moderna medicina navaja k postu in izpovs Pri psihoanalizi temelji zdravljenje nervoi __glavnem na izpovedi in je «povednikova (zdrs nikova) naloga, nuditi pomoč pri tej čudni t HrvaŠki komuniši , povedi-razbremenitvi, da bi ne ostalo kaj net 1 ubit na Španskem povedanega iz podzavesti na ta čarovmAk. » uoii n« I iin neodpravljenega in s tem nevroza neoOT Pariz. — Tukajšnji srbohrvaški "Proleter" poroča, da je bil v prvi polovici septembra ubit hr-vaiki komunist Radislav Horvat v bojih pri Huesci na severno-vzhodnl fronti civilne vojne v Španiji. Horvat, doma z Reke, je bil prostovoljec v španski ljudski milici. > Vrknja ptaM. Kak« Maj àhrka s dv.^Himi dolarji aa leSea?' (Narisal Redfield.) Zintakova poneverba narasla na $26,389 Chicago, 1. okt. — Okrajni av-ditorjl, ki ao pregledali knjige Franka V. Zintaka. bivšega tajnika višjega okrajnega aodišča. poročajo, da so odkrili SS079 nadaljnjega primanjkljaja. Skupna vsota Zintakovega "dolga" je torej doslej narasla na $26.389 Stavka kartonskih Je• lovcev v Marseillesu, IU., MarseiUes, III., 1, okt. — Cez 500 delavcev, uposleni h v dveh tukaišnjih tovarnah National Biscuit Co., je zastavkalo za priznanje unije in zvišanje mezde. Delavci izdelujejo kartone ali papirnate škatle za piškote. vljena. Post spada v naravni ritem. Ne znam h. rt lagati, kako je cerkev prišla do tako fino» ideje — postaviti 40dnevni post ravno P" začetek pomladi, ko je bil post v vseh «toti^ letjih človeške zgodovine - izjemo tvorijo ■ mo civilizacijska stanja na propadu iH*am« ni h kultur — v tem času fiziološko stanje ■ radi pomanjkanja, ki nastopi ns P0™1^ nes je to stanje odpravljeno, zsto je temM) ■ mestu prostovoljen post. Dsnes uprsvičeno vprašanje: kaj ne bomo jedi. i" ^ liko ne bomo požrli. prtbaAaj*» Pred dvajsetimi leti (I« Proa»H# . t. »•*> Domače vs*i.-Dopisnikl iz MinnesoU prepirajo o vprašanju, kdo je o4fov'£* darsko stavko, ki je bila ? hočejo nekateri naprtiti krivdo ^ „ da socialisti odgovarjajo. 4a J* vodila organizacija IWW. ^^ Delavske ve*i.-Med rudarji ^v C**» je pojsvilo novo gibsnje. ds *4«v, us,^ flvetevns JJ"* vedno manj uspehe na svojih no niki nsdaljujejo ofenzivo ns J f renti. y* y/«* — --— está 8 Primorskega :lje radi slovenskega petja . ^ptembra 1936.-Oko- ,^'na Goriškem je bib gTflih več slovenskih mlade-sedem od njih (med nji- Karel Jermol i* Avč) je, kmetijstva. Animiranih na štiri leta. « - -Ko jim, da so peli melodične pesmi "Faccetta «toda s slovenskim besedila je parodija italijanskega ' tika. tfne naprave ob meji nad Idrijo «rila septembra 1936.—Ce-, Veharš pri Godoviču do ltCa ob meji je že dogotov- Po njej te prevažajo s avtomobili in dovažajo en material neposredno I Bfj®1 glavni cesti od Veharš do ov so že v avgustu zgradili gji število barak. Nekatere i postavili v neposredni bližini e, druge pa bolj v ozadje in rib pod Mravljiščem. Pr-i8o napovedali, da jih bodo za vojake, ki bodo zaposle-delu v raznih vojaških ih in drugih napravah, ir pa kot zgleda, bodo te je za enkrat služile le civil-i delavcem iz notranjosti Ita jih je že precejšnje »ta- granato in jojkuia)![ razstavi^ lodšl I vsej meji. Vojaki-pio-i, ki so bili do sedaj zaposle-b meji pri delu strateških in drugih vojaških naprav, i. Nadomestili so jih ci-i delavci iz notranje Italije, rih je zelo veliko $tevilo in zaposleni .pri nadaljevanju ievalnih del jn naprav, ki so pričeli'z letošnjo pomladjo, ima poletjem. Na novo pa ičeli z utrjevalnimi napra-tik ob jugoslovansko-itali-i meji v neposredni bližini tca. Sploh je opaziti v obmejnem predelu živahno vnost, ki se stopnjuje z vsa-dnem. Zdi se, da hitijo po-10 zato, da bi večji del načr-utrditev terena v obmej-predelu nad Idrijo dokonča-ed nastopom zime. iine aretacije delavcev v Ju-941 Krajini zaradi zbiranja denarja za španako Ljudsko fronto t, semptembra 1936. — V h dneh so v zvezi z areta-i v ostalih delih Italije are-l tudi v ladjedelnici San » v Trstu, v ladjedelnici v in v Pulju zelo veliko de-iv. Njih število cenijo na Očitajo jim, da so širili izem, zlasti pa, da so sim-nii z vladno stranko na kem in da so zanjo nabrali 30.000 lir. Izdelali da so majhne vzorce podmornic, «so rdeče pobarvali in spu-v morje. Večina aretiran-e baje že bila izročena tri- idr^ * delavske mase nekoliko "injo in odvračajo od komu-gibanja, ki se čimdf* i Airi, so na ukaz samega (Bertok) pa je Še vedno v kon-finaciji. Drobne novice iz Primorja Organizirano delavstvo je na strani Lewisa (Nadaljevanj« a 1. strani.) močnejiih poklicnih unij v federaciji in njeno članstvo izvaja velik vpliv v vseh centralnih uni- V Bologni je Zorko Ščuka iz jah in državnih delavakih fede-Trsta z odliko promoviral na racijah. Tretjič visi tudi nad to kmetijski visoki šoli za doktorja unijo suspenzija, toda konvencija se tega ni ustrašila in se ek- V Trstu je umrla Marija Per- sekutivi ADF direktno postavila tot, sestra Mirka Pertota, ki je po robu. bil leta 1930 v znanem tržaškem D» uga važna in najstarejša in-procesu obsojen na Ret let robi- ^ dustrijska unija, ki se je izrekla je. Pertotova se je šele pred proti taktiki eksekutive ADF in kratkim poročila. Odboru za industrijsko organiza- Iz Abeainije se vračajo. Že ciJo obljubila svoje sodelovanje pred nekaj dnevi se je vrnila v in materialno pomoč, je pivovar-Italijo znana divizija "Gavina- niék» Njena akcija je si- na," ki je lani ob pričetku itali- cer razumljiva že radi tega. jansko-abesinske vojne kot prva Ker ie «kaekutiva ADF sankcio-prestopila reko Mareb, po kateri I n,rala nj«no razkosanje, vsled je tekla stara meja med Abesi-' 8*r.mora Posvečati veliko ener-nijo in italijansko Eritrejo, ter: ¡™fjn izbijanje n." se udeležila vseh bojev do zavzetja Adue. V njej je služilo tudi mnogo mladeničev in mož iz goriške in tržaške pokrajine. Pred dnevi so pričeli tudi nje odpuščati iz vojaške službe in polagoma se zdaj vračajo na svoje domove. Na Trstelju nad Lipo se je smrtno ponesrečil 24-letni Stanislav Krpan iz Renč. Mladenič se je z dvema tovarišema odpravil v goro iskat starih granat. Dejansko so našli večjo a jim je pri tem eksplodirala. Krpana je poškodovalo do smrti. Njegova tovariša sta po naključju ostala živa in zdrava. V Sepuljah pri Tomaju se je pripetila znanemu kmečkemu posestniku 59-letnemu Alojziju Vrabcu huda nesreča. Pred dnevi se je z dela vrnil domov in hotel v hišo. Pri sebi pa ni imel ključa hišnih vrat, ki so bila zaklenjena in je zato skušal zlesti v hišo skozi okno. Pri tem je padel vznak in se smrtno nevarno pobil. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. se je vršila zadnje dni v Portlan-du, Ore. Udeležilo ae je je 662 delegatov, ki so zastopali okrog 66,000 Članov. Ti lesni in gosdar-ski delavci spadajo od lanskega leta pod tesarsko unijo, v kateri pa nimajo enakih pravic kakor drugi člani, ker so "manj vreden" razred. Ta konvencija je obsodila tudi Wm. Hutchisona, predsednika tesarske unije in načelnika deiav- padov s strani raznih poklicnih unij. predvsem vozniške. "Iz naših lastnih izkušenj s tr-dosrčnimi poklicnimi unijskimi voditelji smo se naučili, kakor se je naučil tudi John L. Lewis s svojimi kolegi vred, da je zelo malo upanja ne samo za razvoj novih industrijskih unij, marveč tudi za bodočnost obstoječih, a-ko ne pride do spremembe amer-nic ADF," pravi urednik glasila te unije Israel Mufson. Odbor za industrijsko organizacijo je podprla tudi konvencija gozdarskih in iesnttrdelavcev, ki Ufrq federacijo, v kateri bodcLOr P10 8 ▼ t T A " ga odbora. Konvencija je soglasno indorsirala Roosevelta. Proti akciji eksekutive ADF v zvezi s suspendiranjem desetih unij se je izreklo tudi veliko število krajevnih in centralnih unij. Ti protesti še vedno dežujejo na eksekutivo. Kaj bo slednja storila na svoji oktobrski seji, je veliko vprašanje. Kljub tem protestom in splošnemu sentimentu proti razkolu v delavskih vrstah je dvomljivo, da bo umaknila suspenzijo, ker bi se s tem sama sebe udarila po zobeh. Ce tega ne stori, tedaj bo logično morala suspend^ rati tudi tjpografično unijo, kar bo še bolj gotovo privedlo do de-finitivnega razkola. Končno besedo bo seveda imela prihodnja konvencija federacije, na kateri suspendirune unije ne bodo imele nobene besede. Vsled tega bo eksekutiva najbrže tudi "zmagala", ker bo imela na svoji strani dvetretjinako večino, ki je potrebna za suspendiranje ali izključitev unij iz federacije. Lewi a in drugI voditelji Odbora za induatrijako organizacijo bi to seveda lahko preprečili s sodnljsko akcijo, s katero bi lahko prišli do fcastopstva na konvenciji. Toda taka akcija ni na vidiku, ker so voditelji odbora proti zateku na sodišče. Splošno mnenje je, ako pride do definitivnega razkola, tedaj pomeni to grob ¿a Amer. delav- 1 stale le konservativne poklicne unije. Njih vloga v moderni industriji je vedno manjša radi stalnega izpopolnjevanja produkcijskih procesov in mašinerije. Na drugi strani predstavlja Odbor za induatrijako organizacijo vse dinamične sile v delavskem gibanju. Z organiziranjem mas-n(h industrij bo definitivno zasenčil Ameriško delavsko federacijo v doglednem času, ker bodočnost je na njegovi strani* in ne na strani poklicnega bizniške-ga unionizma. AFORIZM1 Tudi tisti je morilec, ki iivi na račun drugih. Na račun drugih Živeti ni težko, vendar je umetnost iu posebna zasluga. • " ' - Lr Za bedaka ni prevelika nesreča, da je nespameten, tem bolj pa to nesrečo čutijo drugi na lastni koži. Da so razmere takšne, kakršni so ljudje? Da, toda zaradi slabih razmer navadno ne trpe slabi ljudje. Nihče ni tako srečen, da bi nikogar ne zavidal. Male laži češče škodujejo bolj velikim resnicam, kot nasprotno. * Ljudje si hočejo krojiti pravico zlasti dandanes po paroli, da moraš postati močan, ker Ja pravica tudi na strani močnejšega. Slomški Narodna FARMA NA PRODAJ Proda •• 150 «krov farma, vae v ravnini, orja «a • traktorjem, Lepa hiša in Stala aa 20 glav živine, ter druira manjša poslopja, dve sajlo, ko-kotnjak 4)0x20- orodje in stroji. Dobra etudentna voda. V hliiini meeta in iole. Dobra cesja. Mleko »e vaši ■ trukom, Proda ae vse kar ja na farmi, 1« glav šivine, 3 konje, 100 kokoši, pražiti in vee pridelek. Pro-dum p" »mernl ctnl. Pilite na na-■lov: Katarina Potoier, HartwTck, N. Y. —(Adv.) Ali sto imeli vaš« VITAMINE dane«? Novi NUOA.TON1C Ja »«daj «nanatvano M-varovan ■ VITAMINI A In t>. ki «SUuJa ua la bala orna»*. J« latialitu M«xMn* tonUta. ibuljia ai>«tlt In «laja «llralillva Vra.ll pra-U* i«lurf*itlh In irvvaaaO, aufcuv IMutaete NIJOA-TONK «laja areu v«« atiar«IJa « «tara-lu. Za «m aSravljanja Imijiai.ja I« vatjlh ImiImiiI la lavratan ujaéavalar l'aèulu •«lai NIJOA-TONK, Mvaruvan a VITAMINI A in II. I'r»i>rlfajta aa aaml v novi pwrfi 14 tunika. lJa|»ah Jamian ali v mam» 4an*r Na |»rw4ai v laka mak 1'rotl »a^rtnlrl vaa-mlla tJOA-HOl, Maalnl .Uvajala,- lia In (Ate.) mSS^^^m Uswwüwa S ISS« IUI4I Lawadale Ava^ Ckicag% 1U. GLAVNI ODBOR S, N. P. J. UPRAVNI ODRSKi VINCENT OAINKAR, predeadaik.......S0A7 S. lawndale Ava., Chtcago, tU. riUCD A, VIDKR, «1. tajnik.............2067 S- Lavndale Ava., Chlasfe, III LAWRENCE URADISHGK, taj. bol. odd mi 8. Lawnd.le Ava., C h lest o, |1L I0HN VOGR1CH, gl. blagajnik.........W57 B. Lawndala Ava., Chisago, 111. riLIP QODINA, upravitelj glasila......t«57 8. Uvrndala Ava., Ohkaga, Tli. IOHN MOLKK. urednik glasila.........80ST 8. Uwadala Ava., Chiaaga, I1L ODBORNIKI i PRANK SOMRAK, prvi podpredsednik......M« B. 74th St.. Cleveland, a IOHN B. LOKAR JR., drugi podpredsednik. .10*7 B. lOVtb St., Clevelaad, 0. GOSPODARSKI ODBKKi MATH PBTROVICH, predsednik............M« B, ISIat St., Cleveland, 0. ANTHONY CVBTKOV1CH..............Ml Seneca Ave.. Brooklyn, N. Y. JOHN OL1P....................,231 S. Prospect Ave,, Clarendon Hills, III. POROTNIODSBKi IOHN QORSEK, predsednik..............414 W. Ray St. Springfield, IH ANTON &ULAR....................................Box 27, Arma, Ksns. IOHN TRČKU...................................Bos 257, Btrabane, Pa. PRANK PODBOJ..................................Boa «1, ParkhlU, Pa. PRANK BARBICH....................1MU Musk ok. Ava., Uevalaad, O. NADZORNI ODSBKi PRANK BAITS, predsednik.........2*01 Be. Lawndala Ave., Cbisago, III. PRBD MALGAI...............................M Central Park, Peru, III JACOB AMBROBICH......^...^...y ^Plam^BU BvalaU, Mlaa. eosoa I—Bmotaaan a (Wvalal «akamlkl, M VSA riSMA. lise aaMiel» m Nth S inÉnINSs, aal VSa DSMAaifl aeiSjales la slveH. M se Mlsje |L a»f«fi sel es aeMUale aa «t. «alaMfee. Vse saSeae vjreel s MaaaJallklaU pesll. aei es pe«IUe|s as MasalaMtoa. vsa rairožas ai PMÍtViR|l « fl, ftffSVBMI VU rauuvi as «L nwal eSssk se ae! »eMIeJe aa Jeka Oeelke. VSI DOeifl I« n ao ae pred ,rndi domov. Četrti nasilja. In slednje ne zato, da služi revnim, marveč da zavaruje privilegirane sloje. Noben kristjan se ne more oprijeti dogme, v imenu katere se njeni pristaši sklicujejo na superiornost kake rase ali pa si lastijo pravico, da pokončajo Žide, framazo-ne, komuniste in liberalce. Konservativen človek lahko zagovarja privatno svojino . . . toda zapomniti si mora, da je celo papež XI. priznal v svoji prokla-maciji potrebo, da si vlada pridrži pravico do nekatere svojine, to je v slučajih, kjer taka svoji-na pomeni posedovanje tako velike ekonomske sile, ki bi bila v rokah posameznikov nevarnost celo za državo samo. živela republika! živela Španija za ne-smrtne vrednote človeškegs duha. za krščansko civilizacijo, za ekonomsko in politično osvobojenje delavstva, za samoodločanje ljudstva in za svobodo človeštva T Centralna unija apelira za pomoč Seattle, Wash — Tukajšnja centralna delavska unij« apelira za denarno pomoč za časopisne delavce, ki stavkajo pri Hear-stovem listu Post-Intelligencer-ju, kateri je moral prenehati prvi dan stavke. nI njih dolftnost vratatl prasne steklenica mleka, ampak so v «moti; velad ligube vsake steklenice mlska «e mora nadomestiti Isto s drugo steklenico in strolkl sa vsak slučaj so nad pet centov In samo nbsebl Je rsiumljlvo, da morajo to plakati odjemaki. Vsaka oaeha, ki rabi mleko—In mi vsi ga rshimo—smo deloma prlaadeti v sadevl v rada n J* pralnih steklenic mivka naisj pravim lastnikom, morali bi se strogo aanlmatl In skušati prepratitl to lanemarjenost. filtajte povest o steklenitei mleka v oglaeu, -(Adv.) s«ko| Oni, ki kade Ar lata Iti lela — iskuarni k «dilti! — Ittlt vedo najbolje isuo-d verb, ¿emu je dobra misel, držali er lu It kr ša)r , , , vnlno! It asjwaUeje kr»*.iteklo pol ure, "se bom moral splaziti stran in zakuriti ogenj, drugače mi bodo noge zmrznile. Kaj bi ti, Kumenko, napravil, če bi ležal na tleh v takem mrazu, čutil, da krvni obtok ugaša, nekje v zasedi pa čepi človek z nabito puško?9 Splazil se je nekoliko korakov nazaj, steptal okoli sebe mehki, sujii sneg in začel pleaati Živahno polko, ki mu je pognala kri v napol premrle noge. Tako ja prestal še nadaljnje pol ure. Potem je pa zaslišal cin-cin pasjih zvončkov, ki j« prihajal po reki navzgor. Kmalu je zagledal sani, ki so se pojavile izza rečnega ovinka. Samo en mož ja bil z njimi, držeč za vodilno ročico, ki je štrlela iz zadnjega konca sani. Z živahnimi beeedami je tujec priganjal svoje pee k večji hltrici. Pogled na tega moža je Dimača najprej pretresel, kajti bil je prvo človeško bitje, katero je zagledal po treh tednih, odkar se je bil poslovil od Čoka. Prihodnja njegova misel pa je veljala morivcu, ki je bil skrit na nasprotnem bregu. Ne da bi se pokazal, Je Dimač svarilno za-9 žvižgal. Mož ga ni slišal in je prihajal vedno bliže. Zopet je zažvižgal, močneje nego prvič. Tujec je ustavil pse, postal In se obrnil proti Dimaču. Tedaj se je puška neznanega sovražnika zopet oglasila. V naalednjem hipu je tudi Dimač ustrelil v smeri, odkoder je prihajal pok. Moft na reki je bil od prvega strela z*-det. Udar silovite krogle ga je vrgel naprej. Omahnil je na sani in potegnil izpod plahte puško. Komaj jo je dvignil k licu, se je nenadoma z vil v pasu in se polagoma sesedel na aa-nl. Pulita se Je »prožila, mož pa je omahnil vznak, tako da je Dimač videl samo njegove noge in Život. Po reki navzgor so prihajali glasovi večjega števila zvončkov. Mai se ni ganil. Izsa ovinka se je prikazalo troje sani, ki jih je spremljalo šest mož. Dimač ja svarilno zaklical, toda oni so medtem že spoznali, kaj se je pripetilo prvim sanem, in so hitro stekli k njim. Z nasprotnega brega nI bilo več strelov. Dimač je poklical pse in stopil na piano. Takoj so se začuli ogorčeni klici tujih mot in dva izmed njih sta vrgla rokavice stran in pomerila s puškami nanj. "Le sem, ti morivac, ti, krvavi," je ukazal tisti, ki je imel črno brado. "In puiko iz rok!" Dimač se je za trenutek obotavljal, potem je pa ubogal In prišel k njim. "Preišči ga, Louis, in mu odvzem! orožje," je ukazal bradač enemu tovarišev,—~ Louis je bil kanadski Francoz, vsaj tako je ugotovil Dimač, in ostali štirje tudi. Pri preiskavi je nalel le Dimačev lovski nož, ki ga je zaplenil. , "Torej, kaj boš povedal v svoj zagovor, tujec, preden ti poženem kroglo v možgane?" je vprašal črnobradac. "Da ste v zmoti, če mislite, da sem jaz ubil tistega moža," je odgovoril Dimač. Eden izmed mož je tedaj vzkliknil. Sel je za Dimačevim sledom in našel mesto, kjer je bil zapustil pot in sbažal na breg, ko je neznani morivec začel straljati izza ovinka. Povedal je ostalim, kaj je iaaledil. "Zakaj si ubil Joa Kinada?" je vprašal črno-bradec. "Pravim vam, da ga nisem jaz," je začel Dimač. r "Eh. kaj bomo toliko govorili? Dobili smo te krvavih rok./Do tistega mesta si prišel. Ko si pa zaslišal jflas zvončkov, si se skril v zasedo. Strel na^kratko daljavo. Zgrešiti nisi mogel. Pierre, vzemi puško, ki jo je vrgel v sneg." "Lahko bi mi vsaj dali izpričati, kako se je pripetilo,'* je ugovarjal Dimač. "Tiho," ae ja mol zadri nanj, "bo že tvoja puška povedala, kako je bilo." tUali« srthodaJtt.) leti mi je najljubši mir, pa ae kar zabubim v samoto narave." "Da; aaj ae spomnim, vsa poletje prebijete na stričevem gradu, kajneda r "Grad ... nu, to ni prava be-aada, preimanitna je ... V Poi-touju, daleč od vsakega večjega mesta, sredi božjega miru, raa na kmetih, živi moj etric v svojem tuakuln. Star podeželski plemeni tal je, ki se s namenom otepa modernega komforta. Sicer je pa pogled na staro mogočno zidovje prav imeniten; ta paradiž pa povzdignejo ša mogočna drevesa starega parka in zaeanjani ribnik." "V tej lepi okolici pač mnogo slikata?" "Ne, ekoraj nič. Tam rajši sanjam . .. Zlasti letos bom sanjal" — s toplim pogledom je ošinil Gilberto — "in še mnogo. . . . Tudi o umetnosti mnogo razmišljam in marsikaj mi postane šele takrat jaano ... Mnogo igram na klavir in večkrat na dan jezdim na sprehod . . ." "Avto mi je že ljubši," ga je prekinil goepod Berisse, ki je slišal poaladnje besede. Silvestre se je kmalu poslovil. Cez nekaj dni se bo odpety*l k svojemu stricu. To je bila edina resnica med vsemi drugimi olepševalnimi lažmi. Stric je imel kmetijo, ki sta jo a teto sama obdelovala. Res ata se otepala slehernega modernega komfor- Frederlc lloutet: Krušni brat Od zime sem je Silvestre Ar-naud na žive in mrtve dvoril (¡illjert i Kagoovi (Jiil>erta je bila prikupna, mlada plavola«ka, zelo premožna in že nekaj let vdova. Silvestre Ar na ud, por-trvtni slikar, je |>oznal en nam cilj: hotel je postati elegantni modni elikar, ki bo lahko portretiral vse lepe ženske. Trudil »e je. da niso liile njegove slike nikoli prestarinske. pa tudi ne premodeme, skratka slikal je tako, da mo Inle modelu všeč in mo mu povrhu št* laskale. Sel je tako nekakšno srednjo p« »t med fotografsko vernostjo in med sicer zanimivo, vendar odbijajo» čo moderno sliko. KakAen je bil v »likanju, tak* do podobno njegovi obleki: malo prezapet je bil, skoraj domišljav, čeprav zmerom vljuden. Vsa njegova mikavnost pa še zmerom ni pridobila Gilberte Pageove. Silvestre je bil zaradi tega skorajda obupan. . Mlado vdovo je spoznal ns neki novoletni večerji pri Beriasovih. Be-rinse je bil neizmerno bogat in-dustrijec; njegova žena. mlada in ljubezniva, je bila razen tega še Gill>ertina bratranka — in nič čudnega ni, da se je Sllvee-tre pri priči zaljubil v mikavno Glll>erto. Od tistih dob ni zamudil nobene prilike, da bi se sestal z njo. Kaj kmalu ji je priznal svojo ljubeaen. Gilberta ga ni ravno zavrnila — toda Upov mu tudi ni preveč dala Pribito je pač aamo to, da obuževanki ni bil ne všečen . • • Toda Rog ve, če Ji je ugajal? Minili so meseci — in revd le svatljenem salonu je stopil k gospodinj i j ji poljubil roko, potlej je pa pozdravil Gilberto. Nihče ni mogel slutiti, kako pičli so Silvestrov! denarci, ko je pogledal njegov neomadeževan smoking. njegove bleščeče laka-sta čevlje, imenitno ovratnico. •Njegovi svetli, nasaj počesani laaje, skrbno obrit obraz ... vse, vse ns njem je pričalo o naj-akrbnejši negi. ' Se I c po večerji je lahko Silvestre spregovoril par besed t mlado vdovo. Sedela Je v kotu kadilnice in udobno srkala dim . Silvestru se je zdelo, da je še n je bil tudi ns zuiisj: elrgan len in negovan. Seveda je moral \ zmerom ni vedel, kako je z njim. zategadelj fciveti skromno in Medtem je prišlo poletje v de-stedljivo, zakaj za»lttžil Je bore J želo ... In zdaj bo moral več malo Njegov obed »ta bili dve mesecev živeti brez nje . . . Ne- jajci, ki mi ju je *am »kuhal S« mo kadar drugače re» ni alo, «e je jieljal s lak»ijem; v kavarno je zahajal »am«» \«ake svete kva-tre Njegm atelje Je bil proal«»* ren in lepo urejen, njegove o!» leke izbrano elegantne, morde iiSHih celo pnelegantne. Njeg »končno dolge me»ece, polne same negitovoati. Na vse to je mislil Silvestre, ko Je nekega junijek^ga večera »topel k Beriaanvim. Nocoj bo pred jesenjo po»leo Ko. Potem so prisilili Ser «Krati valček. In znova JJ Končno je pogledal nekdo ,u ro. Vsi «o vzdihnili ter med prerivanjem in kričan v predsobo. Ko je ostal Serjoža sam je ozrl po ostankih večerje' prtu so se valjali koščki ta prazne konzervne škatlice mi Žale mokre na krožnikih koščku torte, ki je bil osti sreči cel, »e je šopirila ^ sardine s široko odprtimi us Pod mizo se je nekaj zgan Serjoža je pogledal, kaj je. žikajoč od užitka se je Ko mastil z velikim kosom torte je bila padla nekomu s kroi ka. — Nikar se ne boj, "saj t ne bo treba deliti! — je d< Serjoža. — Saj sem ti jaz v raj obljubil, da bom delil to s teboj. , Spicl se je ozrl skrivaj Serjožo in držeč torto s tad «e j« mimo mastil z njo. — Glej ga no, požrešneža! je dejal Serjoža očitajoče zlezel ves zaspan na divan. -p- Ti si srečen, Bobik: ro, nega dne nimaš, s torto se i stiš . . . gostje ne hodijo k bi . . . Obžalujoče je vzdihni položil zaspano glavo na mel blazinico. V predsobi so se zaprla vr za zadnjimi zgovornimi gosti — No, hvala bogu, — je jala mati, ko se je vrnila v ho — Rojstni dan smo prosla kakor ae spodobi. Zdi se, da vsi zadovoljni. OBDRŽITE ME NA DELU Vsak rad ostane na svojem delu—steklenica mleka je tudi rada vedno na svojem delu—pri dovažanju čistega, svežega pasteuriziran* ga mleka dnevno. Ako me več dni obdržite, potem ne-morem opraviti moje*» deleža. Umite me in Povite me odzunaj vaM mlekarju. HVALA VAM Ali ste nsročen. na •Prosveto?' Podpirajte sreJB TISKARNA S. N. P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela tiska vabila za veaelice in shode, vizitnice, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvaUgem. ■ češkem, nemškem, angleškem jeziku in drug. ■ ■ ■ ' ... ti A, AHI0TVO S.N^J- 1 VODSTVO TISKARNE APELIRA NA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAJ Vsa pojasnila daj« vodstvo tlsksrma.—C*™ *■•">«. un Piti» po lafors^eiJ* «a aaslov SNPJ PRINTERY 26S7-S9 SO. LAWNDALK AVW K 4 —a. CHICAGO, ILL