Štev. 20.
Cena ednoga drobca 1 krona.
15. maja 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jóžef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za          večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Stranke na
Slovenskom.
Mnogokrat se vidi, da naši ljüdje ne poznajo dobro raznih strank, ki vabijo ljüdi v svoje vrste tüdi pri nas. Zato si hočemo te stranke eno za drügo malo natančneje pogledati, da bodo naši ljüdje znali, s kem imajo pod kakšim imenom opraviti.
Kmečka zveza ali Slovenska ljüdska Stranka (SLS) je vsem dobro znana. To je stranka, ki pravi, naj nam vodijo riašo politiko krščanski možje po tem, kak nas vči naša vera. Vera mora imeti popolno svobodo, nikša postava nam ne sme braniti naše vere. V šoli naj. se vzgajajo deca v krščanskom dühi. V gospodarskom oziri tüdi stranka za to, da velja pravica za vse enako, bogate i siromake, da morajo vsi Živeti. Bogatini naj se ne bogatijo na škodo Siromaka, nego postava sama i držáva mora siromaka varovati pred krivicov. Ta stranka je edina v resnici krsčanska i pravična za vse stan ove.
Jugoslovanska demokratska stranka (JOS) je stranka liberalnih kapitalistov, bogatinov. Vero sovraži enako kak siromáka, njeni Bog je kapital. Demokratsko je samo ime, drügo nič. Kmeta i delavca pozna samo te, gda se data odirati i vlečti za nos. Drügače ga zametavlje. V toj stranki so večinoma samo bogatini i gospoda po mestih.
Nezakonska hči demokratov je Samostojna kmečka stranka (SKS) ali pri nas Šerügova vérstvena stranka, štera je tak' samostojna, dá ne stoji na svojih nogah, nego na demokratskih
milijonih. Vero sovraži ravno tak, kak demokratska, kmeta pa ima za norca s tem, da pravi, da je kmečka ali vérstvena stranka, vodijo pa jo od demokratov plačani gospodje. Poslanci samostojne stranke neso v Belgradi nič boljši od demokratov, če še neso slabši.
Socijalni demokrati (JSDS) ali socijalisti so štrta stranka, ki pa je popolnoma enaka kak so drügi socijalisti (vogrski, nemški) — ka se tiče vere, so protiverski, v gospodarskom oziri pa branijo samo delavca, vse drüge stanove (kmeta, uradnika, obrt-nika) zaničüjejo. Pa tüdi delavca zagovarjajo samo z rečmi, Voditelj! pa se na stroške delavca bogatijo. Zato tüdi delavci ne dájtfrnttögo nar to stranko.
Komunistična stranka se je na Slovenskom skoro popolnoma  zgübila. Komuniste vsaki zadosta dobro pozna pri nas, zato ne treba mnogo govoriti od njih. Vsi. so enaki: slovenski, vogrski ali ruski. Drügih nebes ne bodo napravili na zemlji kak krvave.
Narodno socijalističnostranko (NSS) nastavlajo tisti, ki so bili prle demokrati, pa so postali ne-zadovoljni i se njim vidi „nobel“ če pravijo, da so socijalisti. Večinoma pa sami ne vejo, ka bi radi. Pri zdajšnjih občinskih volitvah v Sloveniji so dobili nájveč glasov po mestih, med kmečkim ljüdstvom ta stranka ne poznana.
Ka se tiče vreditve države, so demokrati i samostojni • ^centralisti*4 i ščejo, naj vsako malenkost odločüje Belgrad, vse ostale stranke, najbole pa kmečka zveza zahtevajo, da menše važne stvari odločajo dežele naj same s svojimi deželnimi zbori.
Iz govora poslanca J. Brodara
v seji konstitnante dne 27. aprila.
Poslanec kmetske zveze s Kranjskoga, J. Brodar, je meo v parlamenti v Belgradi 27. apr. imeniten govor. Za maloga prostora voljo pa nemoremo v celoti objaviti te lep govor. Vzememo pa ž njega samo ništerne važnejše točke, da vidimo, kak delajo i kak govorijo paverski poslanci naše kmečke zveze v parlamenti.
Izvajao je g. poslanec v svojem govori .najprle to, ka se mi Slovenci bojati moremo, ka do se naše pokrajine zapostavlale, ár smo preveč daleč od Belgrada. To se godilo z Slovenci že v Austriji tüdi, gde so pokrajine, štere so blüzi bile k centrali, k. Beči, se lepo i hitro razvijalo i Cvele, mele so svoje uradnike i urade tak rekoč pred nosom, kje so se prošnje, vse hitro lehko rešile. Dokeč Slovenija, da je bilá od Centrale daleč se je zapostavlala v vsakšem oziri. Zdaj se nam tüdi to obečavle v Jugoslaviji. Skušnje so nas že navčile, da ništerne vloge preveč dugo ležijo na raznih ministerstva!! brez toga, ka bi se rešile. Znamo pa tüdi dobro, kak drage so potih, či naši ljüdje idejo v Belgrad, da bi te prošnje tam malo zdregali i dalje porinoli.
Slabe uprave rodijo vnogo nezadovoljnosti. Zato nemoremo biti za centralizem.
Naša žela je nerazdeljena Slovenija. Naša dežela je tak mala, da si niti mislite nemremo, da bi jo še na ménše razdrebili.
Potem govori g. Brodar od Kancelparagrafa:
Da govorim pri generalni debati o ustavnom načrti, se zna, da se ne morem spüščati v vse podrobnosti, ki jih obsega te načrt. Vendar pa bi ne spuno svoje dolžnosti, či bi ne omeno enoga paragrafa, glede šteroga vem. da so bili posebno srbski zamljorad-niki prevarani i zapeljani po pisavi demokratskoga časopisja in filijale Samostojne kmetske stranke. V mislih imam takzvani kancelparagraf.
2
NOVINE
1921. maj. 15.
Kmet i — kancelparagraf.
Gospodje, se bodete morebiti čüdili: Kaj ima kmet opraviti s kancelparagrafom? Što ga je pripravo do toga, da govori od kancelparagrafa? Gospodje, izjavlam vam pod svojo častno reč, da ne bilo niti enoga — bodisi dühovnika ali lajika — v našem klubi, ki bi me k tomi nagovarjao; tüdi prosluli pop dr. Korošec, kak ga tak fino imenüje belgrajsko časopisje, me ne k tomi nagovarjao niti z besedicov. Jaz včinim to, gospodje, zavoljo toga, da se slovenski kmetje i slovenski narod poprejk čütimo solidarni s svojov dühovščinov.
Zakaj zavüpamo dühovščini?
Vi se bodete tem mojim rečam čüdili, ár ste navajeni gledati slovensko dühovščino skoz očali demokratskoga časopisja. (Poslanec dr. Momčilo Ivanič: „Ne vsi“) Jaz bi pa vas, gospodje, proso samo nikaj: pridite k nam v Slovenijo i razumeli bote, zakaj naše ljüdstvo zavüpa svoji dühovščini, zakaj ji zavüpa mnogo bolj, nego tistim demokratskim doktorom i advokatom, ki mažejo naše ljubljanske časopise z raznimi neresnicami o naši častiti dühovščini. (Poslanec Milan Pribičevič: „Tako dela časopisje vseh strank!“) Jaz govorim zdaj od ljubljanskoga časopisja. Slovenska dühovščina je stala slovenskomi narodi ob strani že časa, kda je bilo skoro vse uradništvo pri nas nemško ali ponemčurjeno. (Tako je!) Slovenska dühovščina je slovenskoga kmeta izobraževala. Ustanavljala je izobraževalna drüštva, pisala je za njo časopisje, organizirala je Mohorjevo drüštvo, podoben zavod kak vaša
Srbska Književna Zadruga, včila ga je poštenosti i zavüpanja v Boga v najtežjih časih. Naša dühovščina je izhajala iz naroda, je delala za narod, trpela za njega i živela ž njim. Naša dühovščina nas je tüdi rešila rok kapitalističnih oderačov. (Poslanec Mihajlo Avramovič: To je točno! To je popolnoma točno!) Zato se naši demokratje toliko prizadevajo, da bi našo dühovščino ugonobili i njim vzeli ugled, ár to bi bilo v njihovo gospodarsko in izrabljajočo bankirsko korist. (Ploskanje.)
Dühovščina nam je ustanavljala hranilnice i posojilnice. Te zavode ima pri nas skoro vsaka občina i mi kmetje smo popolnoma neodvisni od kapitale .različnih bank, šterih Posestniki so demokratje.
Dühovščina nam je ustanavljala tüdi nabavne i konsumhe zadruge. Ne dobite, gospodje poslanci, niti ene Splošno gospodarsko koristne stvari, za štero, bi se ne bila zavzela naša dühovščina z vsov požrtvovalnostjov. Tü gospodje, Vidite razlog, zakaj naš kmet svojoj dühovščinrzavüpa.
Naša dühovščina nam je dala tüdi najvekše može. Dala nam je velike- škofa, .dala nam je Slomška, Mahniča i Jegliča. Dala nam je najvekšega sina Slovenije, dühovnika dr. Kreka. (Splošno ploskanje i klici: .Slava mu!“) Dala nam je tüdi — to rečem navzlic vsem klevetam naših nasprotnikov — našega dr. Korošca, koga ime bo slovelo, ka se-bodó potomci kvečjemi še ptimilovalno spominali tistih, ki so ga dnes tű med Vami diskredi tirali.
Solidamost slovenskoga kmetskoga delavskoga ljüdstva z dühovščinov.
Zato povem, gospodje poslanci,
na vsa vüsta: krivice,, ‘ki se činijo našoj dühovščini, občütimo kak kri. vico tüdi slovenski kmetje. Kajti s tem se je včinila krivica najvekšem! dobrotniki slovenskoga ljüdstva...
Kak se je naša dühovščina vedno krepko potegüvao za koristi našega kmeta i delavca, kda sta- bila v nevarnosti, zatirana in obrekovana, tak bodeta storila svojo vitéško .dužnost tüdi kmet i delavec, če bo ona .potrebüvala njihove pomoči.- (Poslanec Milan Pribičevič: »Zakaj pa samos-. tojna kmétska stranka ne poslala niti enega dühovnika v zbornico?") Gos-, pod pošlanec, če bi šlo po volji našega kmeta, bi bili tű v našoj, zbornici .skoro samo dühovnike Kajti mi vemo, ka oni za nas pomenijo, Samostojno kmetsko stranko so pa najbolje spoznali srbski zemljo-radniki sami i njoj dali primerno og-ledalo. Naš narod jo je pa . obsodo pri občinskih volitvah; tretjina vseh občin je prišla brez vsakšega boja v naše roke. Samostojna kmetijska stranka je zato dobila toliko poslancov, ár so njeni agitatorje agitirali s tem,j da je dr. Korošec predao Slovence Srbom. (Pošlanec Milan Pribičevič:' »Tako so agitirali i eni i drugi!*)
Ono dobro, ka smo meli pod prejšnjov državov, ne smemo zgübiti, novo dobro nam pa naj spravi nova država.
Tak je pravo neki poslanec na seji konstituante v Belgradi v svojem' govori. 1 istino je pravo. Ka dobroga smo meh", tisto nam naj nihajo, naj se bolje skrbijo nam za. novo dobro. V Prekmurji smo meli slovenski prek-
Podlistek.
Takši smo ...
Idem po cesti. Bog zna kak je to, dostakrat me jako mučijo brige, nemam cajta, niti vole, da bi gledao na drüge, šteri ravno kak jaz v brige potopljeno trčejo po cestah. Nervozni smo. Žive! so nam malo da v redi; da naj menje Čakamo, se pripeti kakša nezgoda... Eto vam eden slučaj.
Močno me süne eden v zeleni vojaški štof oblečeni nisiki gospod.
— Gospod, ví ste doma ostavili očalje, — se derem na njega.
— Vi bi pa lejko Šnofali, če ste že v pesjo kežo oblečeni! —
Potrebno je več? Toga človeka bujem! — sklenem v sebi, v drügom hipi pa že pod nos zbrizano ma, da je grobi paver.
— Kaj, jaz sem paver? Urno skoči mali debeljak, za hip zraste kak kakšiva dva pednya pa kak grom püsti pod vüst:
— Gospod, ví ste šiflek!
No Vište, s tem je rešeno, da va se klala. O mile sive meglice vé, štere visoko plavate nad nami, paščite se, ar inače v sveti človeški krvi se lejko ogledate ... Ja, tak bo, miva va se klala.
— Petrovič državni uradnik sem, se predstavi ostro kak nabrüšeni nož,
— Čivotič, podpukovnik v rezervi, se predstavi drügi.
Eto vam, to ti je nesreča. Človek misli, da je te moj mali sovražnik meren bürgar, šteri je sablo ali piš-tolo samo z medane šiflice spečeno vido, pa eto ti, oficer je, podpukov-nik ... Jaj, ví nesrečni" živci, samo zdaj ednok ešče naj rešim moje siromaško življenje, nikdar ne zbantfijem nikoga.
Z najlepšim obrazom, puno z veseljom polici njemi pravim:
Že sem dosta lepoga čüo od gospoda podpukovnika in jako me veseli da sem imeo čast... Zelo me
Oj boža čüda, itak sem trofo mojega človeka. Oblije ga nikša ne. izrečeno sveta žalost, trpeče njemi glas, da mi pod roko segne i tople skuze njemi kaplejo iz znanoga kotiča v očeh, da pripoveduje o našem sküpnom trplenji tam po Karpatah.
Bí pravo, brez vzroka ga pitam:
— Moj mili bojni pajdaš, jeli' ste ví .katoličanec? ....
Pitajoč me pogledne, v drügom hipi pa ponosno potegne z žepa svojo staro legitimacijo.
— Čivotič finančni paznik, — začnem šteti včasi v prvi rendi; na dale se pa piše, da je rimokatolik, neoženjen i tak dale.
— Z Bogom, ti — podpukovnik, ga pozdravim.
— Srečno hodi mili karpátski pajdaš, se odslovi on ravno tak; mérno.
Mali vrabli i sivi oblaki. se pa smijejo ... smijejo....	J.
3
NOVINE
1921. 15, már
morski katekizem, šteroga smo si z velkimi težavami i borbami mogli le spraviti i obdržati pod vogrskov vladov.. Dokeč so ovi šolski predmeti, bili vsi v magjarščini predavanj, le katekizem se je podučavao vsigdar v našoj prekmurščini. Dühovščina je v tem deli ne štela nigdar popüstiti. 1 ravnoč njim mamo zahvaliti, da smo si skoz teliko let mogli svoj slovenski jezik ohraniti. Zdaj pa višji šolski svet z ednov odredbov šče ešče to malo dobro, ka smo meli, odstraniti i prisiliti našo deco, da se naj včijo en drügi katekizem, šteroga pa. niti nerazmimo, zvün toga, da je naš prekmürski katekizem z tehnični ozirov dosta boljše i praktičnejše vküp postavljen kak pa ljubljanska Krivica je proti njemi samo to, da je v prekmurščini pisani.
Z drüge strani pa ta gospoda nepremislijo, kelko škodujejp a takšimi odredbami našoj državi od zvüna. »Slovenec" piše, da so meje Prekmurja še ne določene končnoveljavno. Morala bi znati gospoda, da so naši zastopniki v Parizi ravnoč stem pridobili Prekmurje za Slovenijo, da so dokazali, ka v Prekmurji slovenski narod prebiva, dokeč so zastopniki Mažarska to šteli dokazati da so to ne Slovenci, nego »vendi*. T zdaj tá gospoda z odredbo, z šterov ščejo odstraniti prekmurski katekizem iz naših krščanski šol, zraven na ma_-žarski mlin gonijo vodo. Aha, zdaj prej Slovenci sami ne spoznajo prekmürščine za slovenski jezik, zato pa svoj ljubljanski katekizem prisiljavajo na nje. Tak ta gospoda sami strašno dosta škodujeje-svojoj lastnoj državi. Krivce pa te indri iščejo. To bodi povej-dano pravici na čast brez toga, ka bi nam očitali mažaronstvo ali protidržavnost.
Glasi.
Za pobogšanje usode (sors) naših slovenskih vojakov se brigajo edino poslanci kršč. kmečke zveze. Preminoči tjeden je zahtevao poslanec kmečke zveze, Škulj, da se naj odpüstijo od vojaške slüžbe oni dečki, šteri so edina moška moč v drüžini. Celi jugoslovanski klub, v šterom so vsi naši poslanci kmečke zveze pa zahteva, da se slovenski dečki naj premestijo iz Macedonije i Albanije na domača slovenska mesta.
Kakši šteč shod što. ščé držati, more to tri dni .naprej glasiti Okrajnomi glavarstvi (szolgabiró.) Što ne bi naznáno shoda, bode kaštigani. Na naznanilo more djasti kolek (stempli) za 2 dinara.
Na znanje civ. komisarijati. V Prekmurji je že od starodavni ča-
sov prilübljena ftica bila štrk. Ne jo je bantüvao nigdar nihče, da je has-novita stvar. I znala je to stvar tüdi, da je prietna ljüdstvi, zato si je gnezdo vsigdar okoli, ramb, še na dimnikah (zor) redila. Zdaj idejo nanovo prišli fihanct i strelajo te hasno vile ftice. Ne davno je na Krajni strelo tüdi ednoga štrka en financ iz Gederovec, ka je jako ražalostilo i razburjalo vérta, na šteroga posestvi je štrk meo svoje gnezdo. Oprosili bi g. Civ. komisara, naj takša dejanja prepove financom. Mislimo, da so financje za drügo prišli v Prekmurje, ne zato, kabi štrke strelali.
Regent Aleksander dobi v Belgradi novi dvor, šteri se zdaj zida. Delo že na telko napredüje, da se regent meseca septembra že lehko v njega prišel.
Grčija küpüje 2000 konjov. Naš poslanec so že v Belgradi zdignoli glas, da se v Prekmurji naj tüdi küpüjejo. Ravno v tom smisli so pisali na vlado tüdi g. civ. komisar. Občine, prosite i ve!
 Za naše sirote so prosili naš poslanec zrnje k šenki od g. ministra dr. Kukovca i že prle v Ljubljani. 300 jezero koron podpore je v té namen dano. Naskori se razdeli te    Za zvone se odpüsti konči pol carine, so zvedli naš poslanec v Belgradi, če potrdi siromaštvo občina i komisar.
 Objava. Vsem čebelarom in prijatelom čebelorejé se da na znanje, da se bode vršo dvadnevni podučni tečaj o čebeloreji v Beltinci v nedeljo 29. mája i pondeljek 30. maja; Torej se tečaj ne prirédi na risalske svetke, kak je bilo v „Slov. Čebelarji“ naznanjeno. Tečaj traja vsaki dén od 8—12. predpoldne in od 3—6 popoldne. Priredi ga gospod Jurančič, potovalni učitelj za čebelorejo. Podružnica Beltinci.
Jožef Vrančič (Frančič) od sv. Križa je t 1914. aüg. premino v Galiciji. Če bi što kaj znao od njega, naj javi na uredništvo Novin. Zgübljeni je rojen v Bakovcih.
Stari penezi po 1,2 in 10 kron bodo se med 15. in 31. majušom vözme-nili. Po 31. máj! ne bodo večvalali. Zmen-java bode se najbrž vršila pri davčnom uradi v Dolnji Lendavi i Murski Soboti.
Tüdi 20% boni, šteri penezi so se pri štemplanji dol potegnoli, bodo se do 1000 kron vün splačali, a za višiše šume pa se dobi;: edno državno dolžne pismo. Poiščite si te bone, ar zmenjava se tüdi šče že v tom meseci: zvršiti.
Železni penezi po 20. in 2fi-Hra ne valajo nič, ar jih držáva ne pripozna.
Na mladinskom shodi v Bogojini jé v četrtek dne 5. majuša po velkoj meši govor držao pred velikov množinov lüdi g. Božidar Sever. Popoldne po večernicah je bi nastop
bogojanskoga Orla i naraščaja, i.r je ob toj priliki na mladino spregovori! tüdi navzoči naš poslanec g. Jožef Klekl. Bio je lep dén i lep svétek lepo napredüjočega bogojanskoga Orla.
V Gornjem Lakoši i Gaberji sta bila zadnjo nedelo močno obiskana lüdska shoda, na šterih je govorio lendavski Župan g. Božidar Sever.
Velki gyüleš (shod) bode na risalski pondelek, dne 16. majuša ob 9 vüri predpoldne v Türnišči pred Cerkvov. Vsi, vsi pridite!
Na novo še ustanovi za Prekmurje apoštolski vikarijat, jugoslovanski Skoti so v Zagrebi to sklenoli, i še samo trbé podpis sv. Oča pape.
Invalidom bodo se podpore zvišala. Uradni List Štev. 47 od 4. maja toga leta má jako važne stvari za invalide i rodbine padlih vojakov. Župani ga po občinah razglasitel
Vlada v Ljubljani je vün dala naredbo, po šteroj se vsakšega, šteri kaj govori proti državi, zakonom (törveny), vojski, kakše oblasti ali pa to razširja po spisih, tiskanicah ali podobah, kaštiga od 20 do 10000 kron ali z zaporom od 24 vür do 3 mesecov. (Ur. L. 47 od 4./V. 1921.
Vsi, šteri máte v Lendavskih gorah gorice, se pozovete, da pridete v soboto" dne'22. maja poti delat. Obednem bode pogučavanje za' goričke Čuvara in odebiranje eškitov. Županstvo Dol. Lendava.
Veržej. Svetek Marije, Pomočnice krščenikov se bo slovesno obhajao v Marijanišči v Veržeji 22-ga maja.
Na Posredovanje našega g. poslanca v Belgradi, je vojno minis-r terstvo odredilo, da se vse občine okoli D. Lendave od vojaštva naj sporaznijo. Soldačija je odišla že z Lakoša, Doline iz Doigoveški goric i Sabolakoša. Samo obmejne finančne straže ostanejo. Vojaštvo bo samo v D. Lendavi.
Dom i svet.
Belgrad. V pondelek seje začno, la znova po pravoslavni Vüzemski svétki seja konstituante, v sredo se je končala generalna debata od ustavnoga načrta. V četrtek je bilo prvo glasovanje. V petek se pa začnola specijalna debata, t. j. da vsakši paragraf ustavnoga načrta pozoseb vzemejo pod razpravo. Pri toj debati pride več naših poslancov na vrsto, ki do  govorili od raznih paragrafov naše bodoče ustave.
Nemčija. . Antanta je poslala Nemčiji oster ultimat. Ali sprijme njene pogoje za vojno odškodnino, žili pa zasedejo antantine čete Važnejša nemška mesta
4
NOVINE
1921. 15. maj.
Štefan Huzjan
mehaničar
Dolnja Lendava hižna št. 63.
Ponüja mašine za
šivanje na malo i velko, vsako
vrstne za ženske i moške.
Pazka, krčmarje!
Poštüvanim krčmarom ljüdno naznanim, da sam
Odpro zalogo pive
z Götzove Pivovarne v Maribori. V zalogi bom meo vsaki čas vsevrste pivo v lagvičkih i v kantah (glažaj). Piva je jako dobra i predbojne kakovosti. Za obilna naročila se ljüdno priporača Kosi Jožef gostilničar v Križovcih pri Ljutomeri (Lotmerki).
je Marton Kolomana hiša na edneštoke v D. Lendavi,
Glavna vulica, Štev. 57. Natančnejša pojasnila se dobijo pri Emil Pollaki, ravnatelji dolnjel. hranilnice v Dolnjoj Lendavi.
Trgovina z mešanim blagom
Franc Repič
Ljutomer Prodaja vse vrste pravoga farbarskoga drüka po K 38 m. i domače platno po K 40 m. V zalogih ma vseh vrst blago po najnišiših dnevnih cenah.
Slovenci z staroga vogrskoga kraja! Pristopite k pomožnomi drüštvi 
„SVETI KRIŽ“ v Chicagi III.
Drüštvo plača 7 dolarov skoz šest mesecov, po šestih mesecah pa 3 dol. 50 centov betežnim svojim kotrigam na tjeden. Za mrtvov kotrigov pa plača 300 dolarov.
Plačüvanje odstrani drüštva se začne za 3 mesece, po vstopi če se pripeti beteg, včasi pa če pride smrt. Za to dobroto drüštvi kotrige plačajo samo eden dolar vstopnine ednok samo i članarine vsaki mesec 75 centov. Sprijmejo se moški i ženski spol od 16 let do 50. Vodstvo drüštvo je sledeče: predsednik Törnar Ivan, podpredsednik Markoja Ignac, paziteo računov Horvat Števan, vsi trije z Črensovec, tajnik Lebar Ivan, računovodja Gjörek Mihal, oba z Hotize, blagajnik Zver Matjaš z Polane, paziteo društva Markoja Ivan z Bistrice, odbornik za betežnike Černjavič Ivan, paziteo računov Raj Jožef, oba z G. Bistrice, vratar Franc Riznar z Štajara. Zglasite se vsi na 957. W. 18. th. Str. pri g. Črnjavič Ivani.
Vsi Slovenje v to drüštvo!
Edna vöra?
štera stalno veselje povzoroči?
Samo Suttner-ova vöra!
Niklasta, po vsakoj ceni i zagreznete se! Ešče verižice (lančeke) prstane, vühane (oringlne), zapestnice, stenske vöre, zapestnice z vörami i vsakovrstne potrebne reči, kakti: škarje, nože, doze za cigaretlne, nažigalnike, britve, mošnje za peneze, jedilno orodje (škér za jesti) razni dari za krste, godovna, itd. kak i velika zaloga vsakovrstnih zlatih i srebrnih predmetov
Vse dobro i ceno (fal)! Zahtevajte cenike. H. SUTTNER, Ljubljana št. 944.
Naznanilo.
Naznanjam da sam odpro 15. marca t. l. v Ljutomeru, (Lotmerki) Glavni trg. v hiši g. Kukovca
ZOBNI ATELJE.
 	(Za popravlanje zobi).
Izvrševao bodem plombe vseh vrst, umetno zobovje, zlatekrone i mostičke, i vse v to stroko spadajoča dela Odprto: od 8. do 12. in od 2. do 5. po nedeljah i praznikih od 8. do 12.
Priporoča se	z odličnim spoštovanjom
Vilko Ban zobar.
dobre, močne borove za škafe réditi se odávajo v püconskih ciglenicaj. Doge so duge 40 cm., šürke 23 cm., debele pa 2½ cm. Eden falat košta 3 koron tam na mesti.
Foglar Karol, posestnik opekarne.
Seršenovi v Lotmerki so na novo dobili dosta štofa, kamgarnov in cajgov. Tüdi ženskoga blaga vsakefelé po znižanoj ceni. Odavlejo vse falej kak dozdaj. Žuto močno platno, lakét šüroko, košta meter samo 30 K. Tüdi svilni i vunatni mlinski pajtelni se zdaj dobijo.
Naročte si Novine!
Tisk. E. Balkanji Dolnja Lendava.