UH. številka.
Trst, v smio junija IS99.
Te*aj XXIV.
..Edinost"
izliHi« dvtikntl tin ilmi. ružnu imlelj in (»rHzniknv, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O |'(Hif>lp| i kiti in po praznikih 'nihaju nh f». uri zjutriij.
N mmP n i u u /.m»Ah : Ohe ix<lMiiji n« leto . . . uhl. VI -Z* NRnio vetrno hitanje . ., 12'— /•h pol leta. četrt let« in iih mesec ra/.inermt.
Naročnino je pla^viti naprej. Na na-rn^he brez priložene naročnine ne uprava ne ozira.
\n (irohno prodajajo v Trutu z jutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; poneileljake xjutranje Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DROSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Stv. »70.	4 nVČ.	V edlnoHtt Je m«*«!
Ogla«!
<f računajo pO v rutah v petitu, /a večkratno naročilo ■« primernim popustom. PomIhiih. omiirtnii'e in javne zalivale, domači oglaai it«l. ae računajo po pofo.|l>i.
V ni ilopini naj ne pošiljajo nreii iilšt t n. Nefranknvani <lopini »e ne aprejemajo. Kokopiai ne ne vračajo.
Naročnino, reklamarije in oirlane aioe jeina upravalHvo. Naročnino in ofclnse je plačevali loeo Vrst.
I reduiSUo In Itakiu-mi ne naliajala v ulici Carin ti a <tv. 1 Vpraviiiatvo, <hI-pravnlSlTit in sprejemanje Inaeratev
v ulici Molili piccolo stv. II. iimUtr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran O o d n i k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsotcija lista „Edlnoat" v Trstu.
Opozarjamo vse utf. naročnike na nakaznice, ki so priložene današnjemu listu in prosimo, da se jili v kratkem poslužijo. Vsem onim, ki do 1. julija Se ne poravnajo naročnine /a tekoče Četrtletje; ustavimo list.
Naročnina se plačuje naprej. Prosimo. da se blagovoli naročnina redno plačevat!, ker nam Je s tem prihranjenega mnogo dela in sitnosti.
Uprava „Edinosti".
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Htuliiiip«'Mtn 27. (Zbornimi poslancev.) Danes je pričelo razpravljanje zakona o odkazo vanju užit-nine (t. j. novem obračunanju užitnine med Avstrijo in Ogersko). Posl. Komjathv (neodvisna stranka) je nasprotnik predloge. Finančni minister Lukaes izjavlja, da je nknpnost carinskoga ozemlja ugodna za vprašanje o užitnim',
Nasproti poslancu Komjathv-ju omenja govornik, da se je h prepuščen jem nekaj prispevkov iz carine storil le korak do poravnave, kar pa za Ogersko nima škodljivih posledic. Premij za izvoz sladkorja ne odohruje tudi govornik, vendar se iste morejo odpraviti 1« mednarodnim potom. Govornik vidi znamenja, da se bliža konec izvoznim premijam. Jndski zakoni o sladkorju ne škodujejo ogerski sladkorni industriji. V carinskih tarifah so bile potrebne neke spremembe. Kar se tiče bojazni, da se povzdigne cen« petroleju, izključuje govornik nadaljni povišek, ker bi to imelo za posledico uvažanje ruskega petroleja.
I*arlz 27. (Komora.) Predseduje podpredsednik Morinfaure. Deroulfede vlaga predlog o revi-
ziji	zakonov; na mesto parla-
mentarne republike naj bi stopila narodna republika. Peroulfrde zahteva nujnost predloga. Ministerski predsednik \Valdeok-RnuB*eau pobija nujnost ter prosi, da se predlog izroči komisiji. (Oporekanje na desnici). Deroulčde zahteva znova besedo, česar pa mu predsednik ne dovoli. Poslanec Lasics graja ministerskegu predsednika, ker da isti hodi po ovinkih. (Oporekanje na levici, ropot). Več govornikov poskuša govoriti, a vsled velikega nemira se nikogar ne razume. Podpredsednik je vstal, pretrgal sejo ter zapustil tribuno. Ko se je zopet začela seja, je vladal mir. Nujnost Deroulfedovega predloga se je s 51D7 glasovi proti 70 odklonila. (Odobravanje na levi strani). Potem je zbornica prešla na razpravljanje zakonskega načrta o delavskih razmerah.
S rodeč 27. Sobranje je nadaljevalo v včerajšnji seji pričeto razpravljanje o finančnih pogodbah. Včeraj je Karavelov protestiral proti razpravljanju o tem predmetu.
Madrid 27. Včeraj je prišlo v Esidi, Ur-gosu in Lodronu do demonstracij. V Grnnadi je i nekaj oseb lahko ranjenih, v Saragossi sedemnajst težko. V Valenciji je proglašeno obsedno stanje.
P O I) L l S T K K.
25)
Na kmetih.
--f Spis«! Polakfi. ---~
A Pavlovčevka je ni karala. V duhu si je še enkrat govorila vse beračeve besede, iskaje v njih kake^posebne pomembe. Včasih se jezdrguila strahu, potem pa se >fypet nasmehnila in še enkrat odločila:
~n Nič ne vč. Kaj bi vedel! -V-Vest je ni toliko pekla, kakor je mislila prej. lieich je bil mlad in lep in ljubeznjiv in ona je postala nekako ponosna na to, da ljubi on, gospod, njo, kmetico. Tudi se je tolažila s tem, da je bila vendar tako rekoč primorana rešiti sebe, otroka in moža.
-tr Zdaj nam gre bolje, s časoma si opomo-remo. Mladega Reicha po zimi tudi ne bo tukaj in med tem ine pozabi in se me naveliča, jaz pa vendar lahko živim v svojem in moj sin enkrat lahko dobi pošteno domačijo in ne prazen nič.
Z vsem tem se je tolažila, in ker je imela tudi vedno polno in napornega dela, ji je primanjkovalo časa za daljše in temeljitejše razmišljevanje.
VIII.
V znani vaški krčmi pri Dobniku so pili
«likof >.
Zgodovinske črtice.
(Po Jok. Apih-ovi knjigi: Slovenci in 1H4M. leto.)
(Dalje.)
28. Narodno vprašanje na Nemškem.
Leta ISU}, in 1S14. so obljubili nemški knezi narodom svojim »svobodo« in narodno - zavedni i Nemci ho se nadejali, da se Nemčija prelije v novo, mogočno, istinito narodno državo; a varali so se; in zato se je vnela rastoča propaganda za zjedinjenje Nemške in ta agitacija je dobivala veren odmev tudi med avstrijskimi Nemci. In ko je začetni naskok Frusije v ta namen, da potegne na-se
Vse polno kmetov je sedelo krog vebke javorove mize, na kateri sta vabljivo stala dva «šte-fana» zlatarutnenega vipavcu.
Kdor je prišel v krčmo, vsakega je poklical ta ali oni:
-tj Na pij! Likof je. 4-
ln prišlec, kije že vedel, za kaj gre, je vzdignil kupo in jo izpraznil:
-rf Bog daj srečo, da bi ga še dostikrat
pili! V
Kmetje so bili dobre volje. Tudi Pavloveo jo sedel med njimi in vsi so ga poslušali.
Z veliko težavo je /.mešetariI nekaj gozdnih delov za fabriko za izsekanje.
Kmetje so bili spočetka jako trdi. Kar ni šlo in ni šlo, nikakor in nikakor se niso hoteli udati. Nazadnje je Pavloveo v imenu fabriškega gospoda primaknil temu in onemu še po par deseta kov in potem so udarili.
Danes so na fabriki potegnili denar in kakor je bilo dogovorjeno, sešli so so precej po tem pri Dobniku, da se kupčij u pošteno pomoči.
Stari Reieh je na vse zadnje dal še desetak povrhu, češ, da bo kaj za pijačo,in tako so imeli kmetje še več koraže za klicanje «Štefanov* na mizo.
Pili so in pili, ugibali, kdflo prevzame voza-renje posekanega lesa, koliko dobička je napravil
vodstvo Nemčije in spodrine Avstrijo, spodletel in je zavezni zbor v Krankobrodu bil nezmožen, poprijeti se reform, z a li t e v a 1 a in s k 1 i e a I a j e narodna stranka sama zbor »nemških mož« in osnovala »p r e d p a r 1 a m e n t« v F r a n k o h r o d u, k i j e p o t e m s k 1 i e a l t j a »narodno skupščino«. Tako silna sc je pokazala narodna ideja, da s«- jej je moral stari zavezni zbor ukloniti in proglasiti nemški državni grb in študentovske barve (črno-rudeče-žolte) simbolom nemške jednote.
Z narodnim gibanjem je bilo spojeno demokratsko, nadejajo se uprav t ko lelike in sijajne zmage svojih načel, kakor se je to zgodilo v Parizu po revoluciji februvarja meseca. Naravno je, da je vihar pritepel valove narodnega navdušenja Nemcev v Nemčiji tudi preko mej naše države in tudi tukaj zbudil simpatičen odjek.
Kaj dozna jemo iz tega Članka ? Ker vlada ni hotela poštevati želj nemških narodnjakov, sklicala je nemška narodna stranka zbor »nemških narodnih mož«. In dosegla je s'tem velik vspeh.
Se-li godi našim deželnim poslancem izven Kranjske v narodnem pogledu v sedanjih deželnih zborih kaj bolje, nego se je godilo nemškemu narodu ? Kaj še! Da-si se je z absolutizmom vladalo popolnoma v nemškem duhu — vendar Nemci niso bili zadovoljili s tem, ker so hoteli vladati sami. In ker niso mogli tega doseči drugače, sklicali so pa sami zbor, kateri naj vlada državo.
Slovenski deželni poslanci v Trstu se v deželnem zbora niti ne poslužujejo slovenskega jezika in vendar jih laška večina noče imeti v zboru, temveč jih je z nasiljem izgnala iz zbora.
V	istrskem deželnem zboru so se naši poslanci morali umakniti le sili in zapustiti kraj, kjer se postopa tako krivično žnjimi.
V	goriškem deželnem zboru ne morejo naši doseči ničesar, kor jih je baš toliko, kolikor je laških poslancev. Ako bi sploh kedaj kaj dosegli,
Heicb in v kolikem času bo gozd spet zarašen. Vabili so vsaeega, kfedor jo prišel, naj prisede in svetovali vsem, ki so imeli še kaj gozdnih delov, naj jih vendar tako ne varujejo kakor škrat svoje zaklade.
In bili so dobre volje prav pošteno.
Debelušna gostilničarka je v naglici skuhala nekaj suhega mesa in klobas in oevrla nekaj jajee, tako*. da so imeli tudi kaj za prigrizek in da vino ni tako pusto teklo v prazni želodec.
Možinov Peter je dejal, da tako vesel še na svojem žeuitvovauju ni bil in drugi so govorili za njim in še bolj pili in še bolj kričali, da dokažejo svojo dobro voljo.
Pavloveo je bil vesel.
Kaj taoega ros še ne! To je bil imeniten zaslužek !
i oliko in tsliko procentov od kupovine, to so že lepi denarei. In Frohlieh mu je stisnil še posebej petdesetak v roko, češ od lleicha za posebno pridnost! Trudil seje res pošteno in besed ni štedil, prodno je iz kupčije kaj nastalo, a zdaj se mu je vendar kar vse smejalo, kadar se je spomnil proč ntov in petdesetaka.
(Pride še).
odvisno Iiil«» vse po kardinalovoga glasil. A '»•»-tlimo kardinalu pravilni in le pomislimo, v kak neprijeten položaj ga spravijo pred Furlani, ako hi glasoval sč Slovenci, in v kakovem položaju lii 1»i I pred Slovenci, ako hi glasoval z Furlani.
V stnjarskem deželnem zboru ne morejo slovenski poslanci doseči niti male jhm I pore za slovensko šolo, pad pa morajo gledati, kako večina nemška glasuje za nemški Schulverein in za Sud-marko, za kateri« morajo plačevati tudi Slovenci !
O koruških slovenskih poslancih pa niti ne govorimo, ker veseli morajo hiti. <la jih Nemci puste sploh dihati.
Oh takih prežalostnih razmerah v deželnih zborih, kjer so Slovenci v manjšini, prihajamo nehote do vprašanja, ali bi se sploh spodobilo našim zastopnikom, da hi še nadalje zahajali v seje deželnih zborov sedanjih? Dopuščadi našim zastopnikom narodova čast, da se izpostavljajo najgršim, najostudnejšim napadom od strani večine? Ne! in stokrat ne! ker žaljenje slovenskih poslancev je žaljenje slovenskega naroda! Le kedor hoče, da se z našim narodom še nadalje tako postopa, ta ho hodil tudi nadalje v deželne z hore iskat »pljtineev« za — slovenski narod!
Nemci ho z odločnim korakom dosegli, kar so hoteli. Tudi mi dosežemo, ako se neustrašeno postavimo na noge.	(Pride se.I
Politični pregled.
TRST, 28. junija 1«»}+.
In vendar še jedno besedo o projektu srednje stranke . Kekit smo že, da hi mogli zaključiti akte o projektu srednje stranke. In res nismo mislili več govoriti o tej ideji, katere poro-roditeljein smo že takoj začetkom prisodili mesto v izhi političnih otroenjev ali pa drznih političnih špekulantov. Ker pa imamo danes pred sehoj jako odločno odpoved na adreso teh špekulantov prav od one strani, katera naj hi hila nekaka kristali-zacijskn točka za ta parlamentarni nestvor, moramo se vendar še enkrat povrniti k projektu »srednje stranke«. Na nemško katoliško ljudsko stranko so spekulnntje v prvi »vrgli« svojo oko. In prav od te strani jim je došla tako resolutno sestavljena odpoved, da jim ho še dolgo šumelo po ušesih. Prvak in odličnjak nemške kut. Ijudskestranke, dr. Ehcnhoch j objavlja namreč v »Linzer Vollvsblattu« članek, v < katerem na nastopen način odklanja ulogo, ki so | jo hoteli prisoditi njegovi stranki :
Ako hi se katoliška ljudska stranka sedaj I obrnila od večine, hi govorili jedni, da se je udala terorizmu, drugi pa, da je prišla do spoznanja. Prvo bi bilo grozno očitanje nemožtva, drugi izrek i bi karal, da stranka ni znala presojati razmer. Ne prvemu, ne drugemu očitanju so katoliška ljudska stranka ne sme izpostaviti. Pa tudi stranke, združene v večini, niso dale ni najmanjega povoda, da bi se morala pretrgati zveza, navstala najbolj po inicijativi katoliške ljudske stranke. To bi bila drzna igra s politiko in državo, ako bi kar zapustili zaveznike, s katerimi smo bili ruženi do sedaj v žalosti in vesolju. Tako dolgo smo vztrajali, se borili, trpeli, tako zvesto stoje volilei za nami — a sedaj, na predvečeru zmage, naj hi izdali sobo, naše volilee in — našo stvar?! Nikoli in nikakor! Slednjič mora katoliška ljudska stranka že zato vztrajati v večini, ker je jedina nemška stranka v istej, da varuje resnične nemške interese, kar hi bilo nemogoče, ako bi se zasnovala srednja stranka.
No, ker smo že pri tem, naj povemo se, kako hudomušno list »Information« sklepa račune o tem projektu :
»Mrtvorojeno srednjo stranko pobijajo še enkrat na vseli straneh s pravim navdušenjem; nikdo noče ničesar vedeti o tem nesrečnem bastardu. Tudi poslanec dr. Ruto\vski, o katerem so hoteli vedeti, da je spisatelj brošure v prilog osndtju srednje stranke, odklanja to očetovstvo. O stvari se more reči že danes, da je odpravljena. Pa je bila tudi prešita s prehelim sukancem, da je mogel vsakdo, ako si ni držal roke pred očmi, spoznati takoj, da na vsej stvari ni šlo za osnutje srednje stranke, ampak jedino le za razbitje desnice. Sicer pa se toliko brošuri, kolikor člankom, ki so so jej preludirali po novinah, dela preveč časti, ako se zasleduje po političnih motivih in vzrokih.
Slo je za malo novinarsko-knj igotrino spakulacijo, za katero so uprizorili primerno reklamo. Ko pa je sedaj znan ves izvor projekta srednje stranke, morajo vzbujati k robo ten smeh vsi oni strašno resni in patetiški članki, ki so jih v jednein delu levičarsko-liberalnega novinstva posvečali tej stvari. Tako je, da bi se človek moral smejati do bola-nega. ako vidi, kake velike učinke morejo delati pritlikavo mali vzroki na — živce distanciranih ali častihlepnih politikov.
Volilna preosnova sa občino dunajsko.
»Information« hoče vedeti, da vlada tudi ob tem vprašanju nastopi neko srednjo pot, tako, da ne bo nobeni stranki ustreženo popolnoma. Volilni preosnovi, toliko napadani od soeijalistiške stranke, se ne podeli in se ne odreče cesarsko potrjenje. Marveč hoče vlada opozoriti večino deželnega zbora Niže-Avstrijskega, naj premeni nekatere točke rečene volilne preosnove. Potem utegne predloga dobiti cesarsko potrjenje.
Z ozirom na demonstracije soeijalistiške stranke proti večkrat omenjeni volilni preosnovi smo prejeli od povsem verodostojne osebe na Dunaju nastopni, jako instruktivni dopišič, ki dokazuje, tla tudi na teh demonstracijah ni vse prepričanje, kar — gromi.
I	Te dni sem govoril - tako naš dunajski do-
pisnik — z znancem c. k. uradnikom, ki je jako odločen pristaš soeijalistiške stranke. Govor se je zasukal na volilno preosnovo za občino dunajsko in
i na demonstracije, ki se uprizarjajo proti isti. Prijatelj socijalist mi je rekel : Da ta volilna preosnova ne more zadovoljiti nobenega socijalista, je jasno. Ali grešili bi, ako bi jo hoteli zametati popolnoma.
| Kar nas je razumnikov, vidimo dobro vse hibe in
' vse krivičnosti te volilne preosnove in vemo tudi, da je nje ost obrnjena proti naši stranki, ali kakor , razsodni ljudje si ne zatiskamo oči pred dejstvom, j da ta volilna preosnova, dasi jo odklanjamo kakor celoto samo ria sebi, znači vendar k o r a k d o h o 1 j e g a, ker je m al ko r a k do našeg a velikega cilja, do splošnega v o 1 i 1 n e g a prava! In da je temu res tako, da mnogi naših ne soglašajo s toli hrupnimi demonstracijami, vam priča dejstvo, da udeležba na teh demonstracijah ni niti približno tolika, kakor je bila na naših demonstracijah o drugih prilikah. Vedite, ako bi bili vsi socijalisti res tako razdraženi, kakor ?e misli, bito bi jih minolo nedeljo na demonstraciji v pratru najmanje 100.000, v resnici pa jih je bilo le 12 do h").000. Pa še o teh, ki se sedaj redno udeležujejo demonstracij, treba povdariti neko važno okolnost. Velik del istih niso stalno naseljeni na Dunaju, ampak so to take osebe, ki bivajo tu še le par dni in so prišle sem iskat si zaslužka. Iz tega razvidite, kako mal del zdrelih sooijalistov. se udeležuje teh pouličnih demonstracij. Voditelji strank pač res nastopajo na shodih. Ali tu ni smeti pozabiti na pregovor: Don Saclc haut man, den Esel meint man. Akcija voditeljev prav za prav ni toliki) naperjena proti volilni preosnovi, ampak ta preosnova je | rinesla dobrodošlo priliko za akcijo proti stranki krščanskih sooijalistov in v prvi vrsti nje voditeljem.
Domače vesti.
Izročitev bireta kardinalu llissiji. Včeraj je nadvojvoda h1 ran Ferdinand kakor zastopnik cesarjev položil knezu-nadškofu Missiji na glavo kardinalski biret. To je hotel prvotno storiti cesar sam, ali zdravniki so mu odsvetovali, naj se ne izpostavi težavam večurne ceremonije. Slavnosti so so prisustvovali mej drugimi nadvojvodinja Marija Josipina, papežev ablegut Celli, nobelgardist grof Peeei, minister za vnanje stvari, grof Goluohovski, miuisterski predsednik grof Thun, več ministrov, visoki cerkveni in dvorni dostojanstveniki. Kardinal Gruča in nuncij Taliuui nista bila navzoča, ker sta bolna.
Po ceremoniji je nadvojvoda Fran Ferdinand vsprejel v avdijeneiji kardinala Missijo, papeževega odposlanca Cellija in nobelgardista grofa Peeei.
Ob ">. uri popoludne je bil v cesarskem dvoru obed, katerega so se udeležili nadvojvnda Fran Ferdinand kakor pooblaščenec cesarja, kardinal Missija, ablegat Celli in nobelgardist Peeei.
Tekom popoludne je sprejel cesar v Sel ion-brunnu papeževega odposlanca Oellija, kateri mu
je izročil papeževo lastnoročno pismo, in za istim je vsprejel grofa Peceija.
Imenovanje. Stavbeni adjunkt V e k o s I a v Maj stro vid v Ljubljani je imenovan inženirjem i stota m za tehnično službo c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu.
Iz Gorice. Iz »Soče v posnemamo, da prične z drugim pol u let jem v Gorici izhajati list z imenom «Gorica». List bo izhajal po 4-krat na mesec in bo oficijelno glasilo slovenskih poslancev. «Soea» meni, da je bilo to potrebno, ker bo veča jasnost, kaj hočejo in namerjujo naši poslanci.
Minolo soboto si je namestnik grof Goess ogledal slovenski »Šolski dom*. Spremljal ga je dvorni svetnik in voditelj okrajnega glavarstva goriškega, vitez Rosizio. Zupan Venuti, ki je bil popred tudi v spremstvu namestuikovem, ni hotel v naš šolski dom. Vmejemo, saj vemo, da se laška signoria v Trstu, Gorici in Istri ničesar ne hoje bolj, nego — resnično omikanega ljudstva. Sicer pa naj nam veruje gospod župan, da se Slovenci ne čutimo čisto nič žaljene, ako se jih izogiblje— on!
Slovenska dekliška šola sv. Cirila In Metoda pri sv. Jakobu v Trstu. Rodoljubna gospodičina, znana v tržaških slovenskih krogih, nam piše sledeče :
Ženska vadovednost, katero močni spol tako rad zasmehuje, ki je pa večkrat že iznašla najvažnejših virov narodnega blagostanja — me je gnala v našo šolo pri sv. .1 kolm. «Edinost* je pisala, da naši zlati Ciril-Metodovi otroci prirejajo razstavo ročnih del. Ni mi dalo miru. Tiho, skrivaj, prav sama — šla sem do naših čč. šolskih sester in jih prosila, da mi pokažejo, kaj namerjajo razstaviti. Moja prošnja jih je osupnila, pa pomagal mi je moj dobri jeziček. In krnali, evo pred menoj vse zaklade naših pridnih šolskih deklic. Tč. šolske sestre so pozabile vzeti mi obljubo, da ne smem nič povedati pred razstavo. Sicer pa, ali bi bila mogla molčati potem, ko sem videla toliko lepih stvari, zavitih v tako bajne in sanjave skrivnosti?
Vendar pa ne smem povedati vsega — samo malo, tako mi movda dobre šolske sestre preveč ne zamerijo. Torej, kaj sein vidila? Aj, uboga inoja ženska glava. «Navadna šolska ročna dela*, tako mi je rekla č. sestra-učiteljioa in je razgrnila pred menoj — kačkanje, podbradke, jopice, kapice, najrazličnejše in dovršene čipke, pletene nogavice, ! zazna menice, srajce itd. Zadovoljno sem ogledavala vse in mislila: prav dovolj ho to za razstavo. Toda kazala mi je še, še! In videla sem posteljna pogrinjala, bela krila in drugo perilo z vezanimi robci, krasne predpasnike v lepih barvah, vezane i prevlake za blazine itd. To je bilo vse tako lepo, da me je skoraj omamilo. Kar sem pa videla vezanega z volno in svilo, one lepe in okusne okraske za meščansko hišo in ona lepa dela za cerkve —. — — — — no! ne! nečem več praviti. Pojte in poglejte same! Zdaj je še vse skrito, a na dan razstave ho vse lepo razloženo.
Šla sem vesela in zadovoljna domov. Pridni so naši otroci in nadarjeni. Koliko zakladov je pri sv. Jakobu, a nihče jih ne išče. Prišla mi je v glavo čudna ideja in za rotila sem se pri vsi svoji | ženski odločnosti, da jo izvedeni. Zakladov poj de m iskat. Slovenske gospe in gospodičine Tržačanke, hoeete-li z menoj? Bomo delile. Ni Vam se treba javit, pridem sama do Vas. Torej na svidenje! Vsaka pa, ki hoče iti z menoj, mora brezpogojno poprej ogledati razstavo v Ciril-Metodovi šoli pri sv. Jakobu. (Umejemo Vas, cenjena gospiea ! Ko hi Italijani imeli v svoji šoli takih deklic, davno hi bili že izveli, kar Vi namerjate. Srčno naprej, naše rodoljubne dame Vas gotovo ne zapuste! Kvo: «tetka » «Kdinost», se oglaša že v naprej. Opazka ured.)
Slavna društva, ki so določila, da se udeleže slavnostne desetletnice pevskega društva «Adrija» v Barkovljah, blagoslov ljenja društvene zastave in zabijanja žebljev v zastavi ni drog dne 0. julija, so naprošena ponovno, da to čim prej naznanijo slavnostnemu odboru v Barkovljah, da bo mogel isti pravočasno ukreniti potrebno. Sode po živahnih pripravah, nadejati nam se je tega dne veličastne in dostojne manifestacije.
Centrnliia posojilnica slovenska v Krškem je imela v prvi polovici tega leta 70.000 gld. prometa. Tej zadrugi, ki je posredovalnica med manj-
šimi okrajuimi posojilnicami, je pristopilo že 27 denarnih sadrug te vrste. »Centralna jmsojilnica slovenska* izdaja tudi po zgledu češki'ga »Ver-tnik založenskv» mesečnik »Slovenska zadruga*, kakor glasilo slovenskih posojilnic in gospodarskih zadrug, od katerega je izišla že 7. številka z mnogovrstnim gradivom. Cena temu strokovnemu listu je 1 gld. do konca t. 1.
Vspored koncertu srir. Vogrif-a i 11 Nkrl-lljarja, ki ho dne l>(.». t. m.{na sv. Petra in Pavla dan) v dvorani Mallv, uliea Torrente, je nastopni: 1. F. Behr: »Postillon d'amour«, glasovir čvete-roročn<». i?. a) F. S. V'ilhar: »Mrtva ljubav«, sopran solo, poje g,ena Kut". Piščane s spremljevanjem glasovirja. h) A. Nedved : »Kranjska dežela«, bariton solo, poje g. I. Kragelj s Bpremljevanjem glasovirja. .'{. I. Strauss: Potpoiirri iz operete »Slepa miš«, violina s spremljevanjem glasovirja, č ve te ro ročno. 4. a) A. Julijev : »V mraku«, sopran solo, poje g.ena F uf. Piščane s spremljevanjem glasovirja. h) R. Burgarele: »Nazaj v planinski raj«, tenor-solo, poje g. I. Katalan s spremljevanjem glasovirja. f>. I. Sehinzl: »Kitiea ruskih pesnij«, katere poje Slavjanskv s svojim zborom, glasovir, dvoročno. (>. a) K. Gerbič: Milotinka »Sklepala roke si bele...«, sopran solo, g.čna Euf. Piščane s spremljevanjem glasovirja. h) F. S. Vilhar: »Sreu«, bariton solo, poje g. I. Kragelj s spremljevanjem glasovirja. 7. H. A. VVollenbaupt: »Hrezhesedna«, romanca, glasovir čveteroročno. H, n) F. Korun: »Kosa«, tenor solo, poje g. A. Stuler s spremljevanjem glasovirja. h) A. Julijev: »Ančika«, čve-terospev (gg. Katalan, Stuler, Czurda in Kragelj) mezzosopran solo poje g.čna Euf. Piščane s spremljevanjem glasovirja. 9. C. H. Graun: Molitev iz oratorija »Smrt Jezusova«, violina s spremljevanjem glasovirja dvoročno. 10. I. Franjo: »Blondina«, gavoite, violina s spremljevanjem glasovirja, čve-ten »ročno.
Pevsko društvo llajdrih na Prošeku
priredi dne 'JI. avgusta svojo poletno veselico na vrtu. Toliko na znanje drugim bratskim društvom. Prvi izlet se svojo trobojnieo priredi to društvo na slovesnost v Barkovljah.
Bralno društvo »Kras« v Skopem pri Sežani namerja dne IG. julija t. 1. prirediti veselico s petjem, godbo, deklamacije in igro; vspored se naznani svojeČasno.
Izlet v Lokve (pri Reki) priredi dne 2. julija Hrvatsko pjevačko družtvo »Jadranska vila« na Sušaku. Tam bo koncert v gozdiču »(Tolubnjak«.
»Delavsko bralno društvo« v Idriji priredi v nedeljo dne 2. julija 189t>. veselico na vrtu gospoda Frana Pidiča. Začetek ob 4. uri pop.
Taiiibu ruški zbor »Narod« v Nab rež i ulje
sklenil v svoji zadnji seji, da v teku meseca julija priredi korporativen izlet v Sežano, kjer bo Icon-eertiral. Nadalje bo imet ta zbor dne 27. avgusta veliko veselico na vrtu z jako zanimivim programom. Izlet v Sežano se objavi pravočasno. Toliko v naznanilo bratskim društvom.
1*0 sebi jemljejo mero. Zloglasna slavo-fobka, v Gradcu izhajajoča »Grazer Tagespost«,je prinesla te dni dopis iz Istre, v katerem trdi, da so prošnje iz HI župnij istrskih za nvedenje, oziroma ohrnnjenje slovenskega bogosluženja, podpisali sami mladoletni otroci. 1 seveda, ker so sami taki, da na svoje proteste love podpise od vsakogar in se o tem ne plašijo ni naj nemoral nej i h sredstev - kakor smo videli na protestu proti osnutju okrajnega glavarstva — pa menijo, da ne more biti ljudij na svetu, ki bi imeli nekoliko več vesti, l)a je tudi »Pioeolo« ponatisnil klepetanje »Tagesposte«, se u meje oh sebi. Jednaki rokodelci rabijo jednako orožje.
Dražbe premičnin. V petek, dne HO. t. m. ob 10. uri predpoludne se bodo'vsled naredbe tule. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari, vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Carpison št. 2, les; v ulici Istituto št. 1 H, hišna oprava; v ulici SS. Martiri št. 21, hišna oprava; v ulici Riborgo št. S. hišna oprava; v ulici SanitA št. S, dragocenosti; v ulici Si di ta rio H—12, hišna oprava in mlatilni stroj; v ulici Guardiašt. S, jestvine in hišna oprava; v ulici S. Giusto št, 3, ob 12. uri, štacunska oprema.
Llo.vdov pa ni i k «Ne m i ram is« je prispel danes v jutro iz Alcksandrije v naše pristanišče ter se podal v lazaret pri sv. Jarneju, tla se pod-
vrže običajni karanteni. S pa m i kom je prišlo I .'11 potnikov, med njimi .'12 potnikov tretjega razreda.
tiiiida generale« za Trst, Istro, Dalmacijo in Trident. Pišejo nam: Ta kažipot je bil prva leta nekaj nenavadno popolnega, tako, da je oni Dasejev kar zatemnel pred poj>olnostjo prvoimeno-vanega.
Minolo leto je Dase zgubil marsikatero slovansko hišo in med Italijani so mu začeli obračati hrb»t, toda vsi oni naši, ki so si naročili »Guida generale«, so bili opečeni, ker v istej niso dobili niti polovice onega, kar je bilo prejšnja leta!
Slovane opozarjamo, da ta »Guida generale« sramoti našo narodnost, ker navaja imena naših krajev edino po »Alpi Giillie« spečenih spakah. Opicina, Trebiciano, Cominiano (Komen), Cesinno (Sežana), se čita res lepo, osobito ugaja to naši irredenti — za nas pa ni; zato priporočamo, naj si oni, ki rabijo tako knjigo, naroče Dasejev kažipot, ki ima vsaj toliko obzira do nns, da nas ne žali v označevanju čisto slovenskih krajev.
Daseju pa priporočamo, naj gleda, da popolni svoj kažipot, da bo popolnoma ugajal trgovcem in društvom.
S kamenjem se radi igrajo ljubeznjivi tržaški otročaji. Včeraj je zopet enkrat neki frkolin zadel 7-letnega Edvarda Zoratti iz ulice S. Sergio št. 4, ter ga znatno ranil v zatilnik Dečka so morali spraviti na zdravniško postajo, kjer so mu podelili potrebno pomoč, — Salezijanci, kje ste?
Dekle v plamenu. Včeraj ob 0. uri popo-ludne si je 22-letna Gizela Ranninger v svojem stanovanju v ulici della Becheria št. H žgala lase. Dotične «škarje» si je grela na špiritu. Hkratu pa se je svetilnica prevrnila in plamen je švignil na deklico ter jo opekel na lici in na prsih. Zgodila bi se še hujša nesreča, da ni klicala na pomoč. Priletele so sosede ter pokrile dekle z neko odejo. Na ta način so zadušile ogenj.
Zdravnik rešilne postaje, katerega so pozvali takoj, je podal poškodovanki potrebno pomoč.
Tihotapstvo. 23-tetno dninarico Italijo B. iz ulice Rigutti so ustavili na izhodu iz svobodne luke, ker je skrivala 1 kilo kave, ter so jo sproveli na komisarijat. Ker ni mogla povedati, odkod ima kavo, so napravili zapisnik ter jo potem izpustili do nadaljnega postopanja.
S kleščami. Včeraj popoludne sta se sprli 37-letna Ana Breznikar in 30-letna Terezija Deluka pred njiju stanovanjem v A odroni dei Sotterranei št. 5. Deluka je zgrabila kuhinjske klešče ter začela neusmiljeno udrihati po nasprotnici, katera se je branila, kakor se je mogla. Navstal je reden boj, kateremu so redarji napravili konec. Brezni-karieo so sproveli na zdravniško postajo, kjer so ji obvezali glavo in roke, Deluko pa na komisarijat. Tam so jo zaslišali in potem izpustili do nadaljnega postopanja proti njej.
1%-pred porotnega sodišča. Kakor smo že javili v dauftšnjem zjutranjem izdanju, je bil včeraj 17-letni kuhar Riluird Savohli obsojen v 11-mesečno ječo radi težkega telesnega poškodovanja. Tožen je bil sicer radi ubojstva, ali porotniki so zahtevali eventuvalno vprašanje o težkem telesnem poškodovanji. Savohli je bil kuharski vajenec na parniku «Thalia». Tu je dne 31. marca opoludne za bol kuharja Fiseherja v trebuh tako hudo, da je isti umrl tretji dan potem. Obtoženec je priznal svoj čin, toda branil se je trdč, da je kuhar jako strogo ravnal žnjim in da onega dne se je le branil v sili, ker ga je umorjeni hotel pretepati. Proti temu govori sicer dejstvo, da je obtoženec porinil nož od zadej v desno stran trebuha, ali njega branitelj, dr. Breitner, je znal tako uveljaviti vse momente obtožencu v prilog, da so porotniki zanikali vprašanje ubojstva in so potrdili le vprašanje težkega telesnega doškodovanja.
Danes se je vršila razprava proti »konsor-ciju«, sestojeČemu iz treh členov: 20-letnemu agentu Karlu Attoriju, 20-letnemu mehaniku Jakobu Abramu in 26-letnemu mehaniku Josipu Stohru. Poslednji je oženjen. Obtožnica dolži to trojico tatvine več bicikljev, oziroma soudeležbe na tatvini. Stoli r je imel lastno kupčijo in je ob-dolžen, da je svoja dva druga, ki sta bila nameščena pri drugih tvrdkah, zavajal, da sta kradla hiciklje in da je žnjima delil dobiček.
Samomor. Včeraj popoludne je dninar Lazar iz V rdele list. 273 naznanil redarstvu, da je našel v nekem vodnjaku mrtvo truplo, o katerem sodi.
da je truplo njegove žene Ane, katera je pred kratkim vsled domačih prepirov zapustila stanovanje ter izginila. Potegnili so truplo iz vodnjaka. Bila je zares o I-letna Ana Lazar. Samomorilko si« spravili v mrtvašnico pri sv. Justu.
Kadi JutršnJcira praznika izide prihodnje izdanje <Edinosti* v petek ob uri, navadni ob dnevih po nedeljah in praznikih.
Različne vesti.
r Kardinal-knežonadškof praški, dr. Fran de Paula grof Schonborn. Pokojni vladika je imel tudi dostojanstvo poročnika v polku oklopnikov št. (>. Cim se je začni bojni klic v usodnem letu iHtlll. oglasil se je mladi grof dobrovoljno in je bil uvrščen v severno armado, kjer se je junaški boril proti Prusom. V spopadu pri Nahodu dne 27. junija 1	ko je jedna avstrijska švadrona
zaustavila cel pruski polk, je dovršil poročnik grof Schonborn prave čudeže srčnosti. V najhuji bojni vihri se je v družbi z jednim stražmojstrom prebil skozi ves sovražni polk. Dne 3. julija IHfiO. v bitki pri Kraljevem gradcu je bil njegovemu polku nalog, da je z dobro izvedenim napadom od strani onemogočil pruskemu konjištvu proganjanje avstrijskega vojaštva in tako omogočil, da se je to poslednje moglo umakniti proti Dunaju. Ali grozote te vojne so napravile tolik utis na mladega poročnika, da je sklenil odpovedati se posvetnemu življenju in se posvetiti duhovskemu stanu. Dobro je storil, kajti njegovo delovanje jo bilo blagoslovljeno v vseh položajih : kakor kapelana, ravnatelja nadškofijskega semenišča, škofa, nadškofa in kardinala. Praški listi pišejo v najprisrčnejih besedah o pokojnem kardinalu Schbnbornu. Ali čudno naključje je to: leta lH(i(>. se je junaški, kakor lev boril na češkem bojišču, a leta lSitO. si je nalezel bolezen - hudo prehlajenje — prav na istem bojišču, ko so pri Kolinu ob grozno neugodnem vremenu odkrivali spomenik padlim v letu »Politik« pravi: In umrl je, kakor junak, kakor zadnja naj plemenite) a žrtva sijajne bitke pri Kolinu. Pokojni kardinal je bil še le v f>f> letu svoje dobe.
Pogreb bo v petek. Na pogreb pride tudi nadvojvoda Fran Ferdinand kakor zastopnik cesarjev.
V moderni Rusiji. »Neues \Viener Tagbl.« je nedavno objavil jako zanimivo črtico pod gorenj i m naslovom. Poročilo pravi, da je 30 dunajskih ve-leobrtnikov obiskalo Rusijo in da so bili iznenađeni ob tolikem napredku v barbarski« Rusiji. Tako so v bližini Petrograda ogledali ogromno kožarnioo treh Rusov, ki ne znajo ne besede nem-
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
od
Ataaudro Levi Miiizi v Trstu.
IMa/za Itosario žtev. •*.
(Šolsko poslopje). Bogat Izbor v tapetarijah, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da hi se za to kaj zaračunalo.
Kioo&eoc:
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg 8. (Jiovamii his. žtev. it (hiša Diaua).
Absolutno konkurenčne cene.
Moje pohi&tvo donese srečo!
ške. (Seve«In Nemo«* misli, da se povsod njejr^v je/ik govori.) tej tovarni je okoli tiOO delavcev, za katere go«p<»darji skrl»e kakor za svoje. Pri tovarni je velika bolnišnica in za otroke odgajahšee. l>otieni avstrijski | m >tn i k i trdijo, da l»i se splačalo razne izdelke izvažati v Rusijo, osobito sedaj, ko jo dograjena sibirska železnica. ta namen bi se nujno potreboval ruski jezik. Tnko sodijo tudi nemški trgovci. Ali čujete ekseelenea baron Hein?
Po »Slovencu«.
Kuga. Kakor poročajo iz Londona, je minulega tedna v llongkongu I 4* oseb zbolelo za kugo ; l.'lH oseb je umrlo.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje veati.)
Dunaj 1's. Cesar je danes predpoludne vsprejel novoimenovanoga kardinala-knezonadškofa Missijo, Njeg. Veličanstvo je poizvedovalo o bolezni papeževega nuncija Talianija.
Dunaj 2H. Stanje papeževega nuncija Talianija je bilo včeraj razmerno povoljno in se tudi danes ni poslabšalo. Bolnik govori in je pri popolni zavesti.
Bruselj 2H. Načelništvo združenih delavskih strank v Hruselju je imelo včeraj tajno sejo, v kateri so sklenili, da je nastopiti splošni štrajk bruseljskih delavcev, da so tako pomnoži gibanje proti volilnemu zakonu vlade. Htrajk se ima pričeti onega dne, ko ko prične razprava volilnega zakona, torej dne f>. julija. V soji je več govornikov izrazilo nado, da so delavci po provinciji pridružijo temu gibanju.
New-York 2H. Včeraj jo križar «Chiengo>» iz Tamatave odplul v zaliv Delagoa, da bo v slučaju h< matij v Trans\vaalu ščitil tam nasoljene Amcrikane.
Pl'tiga 2H. «Politik« poroča, da ho državni zbor skliče še le v drugi polovici septembra.
Saragosa 2H. Tudi včerajšnjega dne so se ponovili izgredi. Vse prodajalnice so zaprte. Ker je razgrajajoča množica napadla vojake, so poslednji rabili orožje, o čemer so ubili jedno osebo, ranili pa dve. Zaprli so kakih 30 oseb.
KI lil 28. Danes se je komora zopet sešla v sejo. Na dnevnem redu je bila razprava o proračunu mornarnice. Toda prodno se je prešlo na dnevni red, so je oglasil poslanec Bonaeci, ki je očital vladi, da je kršila ustavo, ker je mej tem, ko zbornica ni zborovala, izdala neki zakon na podlagi kraljevega dekreta. O tem činu vlado da treba razpravljati, ne pa o proračunu. Predlagal je, naj so soja prekine in ta predlog je bil tudi vs preje t, kar znači poraz vlade. Opozicija je triumfovala.
FI LIJ ALKA
BANKE UNION
V%RSTU
e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor:
a) Vnprejeina uplačila na tekoči račun ter jih hr'-stuje:
Vrednostne papirje:
po ^f**/„o proti f) dnevni odpovedi
fi - H tt n »- n
ti 31/«0/« n mesečni „
II " *i o « ° Ti	n
„ 85/8°/0 „ 1 letni ,,
Napoleone:
po 2 u/0 proti 20 dnevni odpovedi -j*i oi	.m
11 - I-j I o >1	n _ n
01	.'t mesečni
- 4 '0
0..
i*>
Tako ohrestovanje pisem o uplačilih velja od 'Jf>. oziroma 2. avgusta naprej.
1>) Z u giro-conto daje 2s/4% do vsakega znesku; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; zu veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se (lajajo v posebni uložni knjižici.
e) Zaračuna se za vsako uplaćilo obresti od dne u plačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema /a svoje conto - correntiste, in kase in račune na tukajšnjem trgu, inenjice za Trst, Dunaj, BudimpeSto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za tu mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednioe neapeljske bunke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, inenjice in kupone proti primerni proviziji.
Um ™ F. Msk-a
Via delle Poste it. 10.
Vina dalmatinska, Istrijanska in italijanska iz slo-večih kleti |>o cenah da se ni bati konkurence, pristna in najboljše kakovosti.
Istrsko fino po gld. 32, in 34 - Dalmatinsko po gld. 30 in 32. — Opollo fin
pO gld. 34, italijansko p<> 28 in 32 v vsakej množini v sodčkih in buteljkah od litra. Vse prosto na dom v kateremkoli krau mesta. NB. N&ročbe vzprejemajo se direktno v zalogipo pofttnih dopisnicah.
Pomladansko »dravlij
ZDRAVLJENJE KRVI
Čaj „Tisočerni cvet" < Millellori).
( isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-njn in bemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAMRER „Ai dne Mori" v TRSTU, veliki trg.
Tudi za f>.r> nvč. v markah doposlje se franko.
•OS
M. U. Dr. Ant. Zahorsky
priporoča svojo piauoč na porodili, abortili in vseli ženskih boleznih, kakor: nerednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni.
Ordinnie ulica Carintia 8, od 9. -11. in od 2. - 4. • >o#-
V moji tyrdki
Schivitz & Comp. V Trstu
se dobivajo
stroji vsake vrsto in potrebščino k istim. Sosnlko in brizgalko vsako vrsto. Cevi iz kovin, kavčuka in platna. Medeni in hroneni ventili, pipo itd. Orodje za obrtništvo iti kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Novo posodo »Emeri« in škropilnice proti peronospori svojega izdelka in drugo. Garantirani dobroto vsega blaga. Cene nizke.
Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5.
Mat. Živic, inženir.
Izdelujem tudi mi črte za napravo novih tovarn, mlinov, vodovodov, cest itd. — Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del.
Velika hi&a
v Motovunu zraven slovečih skocijanskih jam, .'1 ure od Trsta in '.j ure hoda od železnične postaje Divača, ob živahni prometni cesti Reka-Trst, z dvema kuhinjema, z dvemi obširnimi podzemeljskimi kletimi.s 14 krasnimi sobami s posebnimi uhodi, kakor nalašč prirejenimi za mnogobrojne letoviščnike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantični kraj, z obširnim na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, h krasnim se sadjem in trtami zasejenim vrtom in z lepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj
MT na prodaj "M
Proda se tudi na večletne obroke. — Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za go stilničursko in štucunnrsko obrt.
Vsled njene lege na tako živalinej prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsakovrstni]! blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razum navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nehrojnimi obiskovalci škocjanskih jam.
Vse pohiitvo z vrtom in parkom vred, dalo bi ■e tudi v najem po dogovoru.
Nataujčneju pojasnila pri lastniku Aleksandru Mahor-čiču v Matavuna. pošta Divača.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Uafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. I — TRST
Zaloga pohištvu zu jedilnice, spalnice in spre-jemalce, žlinulc In peresni?, ogledal ia železnih blagajn, po cenah, da se ai bati konkurence.
„AGRICOL"
Patent T. 49/1008. Privilegov&no mehko kalijako milo sa uničevanje mrčesov
rart«»pijivo v mrzli vodi, v raznih krajih T r e n t i n a, Istre, (i or i s k e in pri t u k. poljedeljski družbi izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseh parasi-karnih in kriptogainieuih bolezni in žuželk v obče ki okužil jejo trte, sadna drevesa in zelenjad. Navodilo, kako rabiti »Agr i e o h, na željo poštnine prosto.
Milarnica
F. Fenderl i dr. v Trstu.
Via Limitanea fttv. 1.
Zastop in zaloga na Goriškem pri gos p. Frideriku Primaa-u v Gorici, Veliki trg 1<>, na dvorišču; pri Petru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogeriiah: Bolle, Via Farneto; Cillla, Ponteroeso; Cumar, Via Belve-dere; Jellersitz, Barriera veechia; Mlzzan, San Oia-como; Ongaro, Via deli'Orologio; Petrone. Via Giulia jn Cumar, Općina.
„Hotel Nazionale"
v Trstu, Via Viemia St. 4
nahaja se v 1 »II-žini kolodvora južne železnice pristanišč, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma obnovljen. Sobe elegantne vse v I. nadstr.
Cena od #0 novA. naprej.
V pritličju nahaja se tudi „Restaurant Nazionale" elegantno opravljen, preskrbljen vedno in ob vsakej uri • gorkimi in mrzlimi jedili. To« mi flno plsenako pivo ia Culmbach-ovo črno pivo. najbolje dalmatinsko „Apolo di Lisaau in istrsko vino ter rama vina v boteljkah, vse po cmernih cenah.
Laatnik je alovan-dalmatineo. Govori m slovenski Ia hrvatski.
Naslanjaje m na geslo: „Svoji k svojim" priporoča ■e slavnemu občinstvu slovanskemu in hrvatskemu za obilea obisk	odani
Josip Serdar o vić,
lastnik.
H Pri/nuno nujtmljAi z vafciilnii patentiranimi iinviiHtmt lantu«* H Lznajillii' 11 -1111 i >'-111 > ilovrtaut
glasovirj i
dolit! hi* iiajlmljc iti ini|r(MU'Ji' (ltri'ktMo pri tuvuruitrju
Henriku Bremitz
o. kr. dvornemu salagratelju,
Trst — Borzni trg številka » — Trst
Iluntrirtiiii kuiiilu^i na /ahteruiij« franko.	H
«XKKKKKXXKXKKXXWKK
Zanimiv oglas kolesarjem!
kolo iz
tovarne
Johann Puch is Gradca
ustanovitelja industrije /.a kolesa,
je najbolje kolo sveta
I*. Colobigf v Trstu,
Via del Torrente štev 10.
.ledini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko In Dalmacijo.
Slavno občinstvo!
Podpisani štejem si v rast naznaniti, da sem odprl v Ha rk ovijali svojo
mesnico
blizo ljudske šolo. — Meso prodajam po sledečih cenah:
volovsku (sprednji deli) 48, 52 ne. klg.
,, (zadnji deli) . . 56, 60 „ „ teletina.......... 60, 64 „ ,,
Za gostilničarje st zniža cena po	j>o-godbi. Dopošilja se tudi na dom.
Priporočam se si. barkovljunskemu	občinstvu za obilen obisk, udani
Fran Spanger.