informativni vestnih delavskega sveta KLI
I)re|u|e uredniški odbor
Leto II. LOGATEC, MAJ 1955 Štev. 4
<7) pomladnem jutra
^ NOVICE
Živel 1. maj — borbeni praznik proletariata
Prvi maj — ponazorjuje podobo naše revolucije, naše stvarnosti, ko z ogromnimi napori in prole-tarsko požrtvovalnostjo preobražamo našo družbo, ustvarjamo resnično pravilne človeške odnose med ljudmi in ustvarjamo socialistično sedanjost in prihodnost. Z orožjem v rokah smo si priborili svobodo, našo ljudsko oblast in vrgli s sebe suženjski jarem kapitalističnega izkoriščanja. In kaj smo dobili? Zaostalo in opustošeno deželo. Nismo obupali, začeli smo iz nič, pogumno smo zgrabil) za delo, ker smo vedeli, da edino ta pot vodi k napredku.
Smo se zmotili? Ne! Naši napori že dajejo sadove, že imamo v naših rokah prve »akontacije" vloženega truda. Zgrajene tovarne so soliden temelj socialistične skupnosti in danes je naša domovina v svetu ugledna in spoštovana dežela.
Vse to pa je šele začetek, kajti mnogo stvari
nam še otežuje napredek. Premajhen je danes še naš napredek, prenizka je naša proizvodnja in se se moramo boriti za večji kos kruha. Neprestano se moramo učiti dobro delati, da bi dohiteli one, ki so v industriji, tehniki in znanju pred nami. Zlasti moramo čim bolje gospodariti, da bodo naši napori dali več plodov. To je ena poglavitnih nalog, ki stoji danes pred nami.
Tudi v tem je posebnost našega Prvega maja, ko ga praznujemo ne več kot hlapci, ampak kot gospodarji. Ce je bil prej Prvi maj borbeni praznik proletariata, ko se je kovala solidarnost in utrjevala enotnost delavskega razreda, potem to prav tako velja še danes, ko si sami kujemo boljšo bodočnost.
Prvi maj, naš praznik, naj bo tudi letos posvečen velikim idealom prvoborcev za pravice delovnega človeka in njegove popolne osvoboditve.
Bodimo uvidevni
V dveh letih so pri nas zrasli tovarniški on-iekti, ki jih je vredno pogledati. Povečano število strojev in drugih naprav zahteva tudi povečanje prostorov, boljših zaščitnih sredstev. Tudi promet se veča in potrebovali bi večji kamion.
Vsak dan srečamo pri nas ljudi, tukaj mislimo seveda tovarniške delavce in uslužbence, ki govo-l i jo nekako takole: Zakaj ne kupijo novega kamiona? Zakaj ne kupijo nove brizgalne, nove stroje, zakaj ne sezidajo nove tovarniške delavnice, zakaj ni lope za kolesa, zakaj ni asfaltiranih cest, zakaj ni bunkerja za gorivo, bencinske črpalke, zakaj ni dovolj sanitarnih naprav, zakaj ni tega in onega in še in še, vedno zakaj? Nekdo bi rad to, nekdo ono, tretji zopet kaj drugega, četrtemu ni všeč, zakaj se kupi to in ne ono in tako naprej.
So tudi taki, ki so lani govorili, da ne bo dobička, ko pa smo ga štirikrat delili in ga delimo spet za Prvi maj, zopet govorijo, da bi bilo bolje, da bi ga delili vsak mesec, ne pa tromesečno. Nekateri bi radi za vsako delo, ki ga dobro opravijo, dobili še posebno nagrado, eni liter vina, drugi denar, kajti mnenja so, da je plača le tako za »komodno« delo.
No, dosti nas je in vsakdo ima svoje misli, vsak svoje prepričanje in zato ni čuda, da so tudi taki med nami, ki mislijo tako, kot je zgoraj napisano. To pač ni nič čudnega, saj tako govorjenje ni vedno mišljeno slabo, večkrat je dobro mišljeno.
Seveda pa bi morali vsi dobro misleči vedeti, kako se pride do kamiona, kako do zgradbe, kako do stroja in seveda tudi do tistega dobička, ki ga lahko razdelimo. Večina si misli nekako takole: ker dobro prodajamo, saj skoraj vsak dan nakladamo vagone, dobimo mnogo denarja, ki ga potrebujemo za material in pa za plače ljudi.
Zelo lepo bi bilo, če bi šlo po tem kopitu, vendar ne gre, kot si naš Janez želi. Prav nasprotno se to dela. Velik del dohodkov gre za razne obveze republiki, okraju, del dohodkov gre v razne fonde, od katerih ima podjetje do nekaterih pravice, do drugih pa zopet ne.
Če želimo asfaltirati ceste, lahko denar črpamo samo iz fonda za »vzdrževanje« in samo v tisti višini, kolikor je denarja na razpolago. Denar za ta fond priteka redno, samo v malih zneskih. Letos imamo n. pr. ca. 2 milijona dinarjev za vzdrževanje. Ce bomo porabili ves denar za popravilo cest, seveda ne bomo imeli denarja za popravilo streh. Iz tega sledi, da moramo imeti denar za popravilo cest in za popravljanje streh, za modernizacijo poslopij itd.
Ce pa hočemo kupiti nov stroj, moramo črpati iz drugega fonda, ki se imenuje »zamenjava«, ki je prav v ta namen. Redno prihaja denar, toda stroje lahko kupimo samo do višine zneska na tem fondu.
Tako imamo še več fondov, ki služijo samo za določene potrebe. Seveda bo kdo rekel: zakaj pa ne vzamemo vsega denarja in kupimo kamion, če nimamo na fondu za prosto razpolaganje dovolj? Tega pa ne smemo, ker lahko črpamo samo iz določenega fonda za določeno porabo. Potreb pa imamo seveda veliko in tako se nikdar ne nabere dovolj denarja. Čakati bi morali dalj časa, da bi imeli dovolj denarja za kamion.
Tako se pač dogaja, da marsikak naš gorečnež misli, da upravni odbor ali direktor podjetja slabo delajo, ker ne kupijo tega ali onega, kar bi bilo dobro za podjetje. Mislijo si, da bi oni takoj uredili vse zadeve, če bi zasedli ta mesta. Pri tem pa pozabljajo, da bi banka ne izvršila izplačila, inšpekcija dela bi uvedla postopek zaradi finančnega prekrška in končno bi sodnik izrekel zadnjo besedo.
Moramo pač potrpeti in se marsičemu odreči, kar bi nujno potrebovali in čakati, da se naši fondi povečajo. "Kaj potrebujemo, to vemo vsi, ravno tako tudi vsi vemo, kako bi moralo biti, da bi bilo vse v redu, vendar moramo takšne stvari postopoma urejati. Da pa bomo ustvarili sredstva za kredite, moramo delati in zopet delati, včasih narediti tudi kaj zastonj, kot so to delali naši delavci v prvih letih graditve tovarne, ko so žrtvovali tisoče udarniških brezplačnih delovnili ur in si na
1955
LOGAŠKE NOVICE
Stran 3
ta način zgradili prve delovne prostore. Delo, ki so ga opravili, je rodilo dobre sadove in tovarna se je iz dneva v dan večala. Skoro ni dneva, da ne bi nabavili kaj novega. Na ta način gradimo našo tovarno.
Ta način graditve traja že tretje leto in bo trajal še nekaj let, preden bomo imeli vse, kar nujno potrebujemo. Zato moramo včasih potrpeti in razumeti ta način graditve, kajti verjetno ni človeka, ki bi takoj dobil to, ki si zaželi.
Isto velja tudi za naše podjetje, kajti le s trudom in znojem, s štednjo in neprestanim delom lahko večaš tovarno. Druge poti danes ni.
Letošnje leto je leto zmanjševanja gradenj in raznih investicij nasploh, leto vsesplošne štednje ter izboljšanja delovnega procesa v podjetju. Ne bi bilo slabo, če se tudi mi na to spomnimo in zmanjšamo naše želje ter v okviru danih možnosti razpolagamo s sredstvi in z njimi čim boljše gospodarimo.
V dolini se narava prebuja, medtem ko so hribi še pokriti s snegom
Mnogo ljudi je v Logatcu, ki so med seboj sprti, precej jih je, ki tožarijo, ovajajo, obdolžu-jejo ljudi za dejanja, ki jih niso storili, skratka iščejo las tam, kjer ga ni. Nekaj imamo tudi takih, ki poznajo vsakega našega prebivalca tako natančno, da vedo povedati, kaj je pri rojstvu jedel, kako se je takrat obnašala njegova mati in kaj je delala v mladosti njegova babica. Vsako delo, ki ga kdo opravi, je trikrat kritizirano, vsak predlog petkrat ovržen, noben človek za nobeno stvar ni odgovoren, razen.. . razen posameznih vsevedov, čistih delovnih prijateljev in prijateljic, ki z viška samozvano zro na nas navadne ljudi.
Dejstvo je, da s še tako svetlo lučjo ne najdeš človeka, ki ne bi napravil napake, saj so jih imeli vsi veliki ljudje na svetu, pa jih ubogi logaški zemljan ne bi imel. Tako iskanje napak, napihovanje in podtikanje napak tam, kjer jih ni, ima za posledico, da je danes v Logatcu 80% ljudi, ki v nobeni organizaciji, tako politični kakor kulturni
ali športni nič ne delajo. 19.5?f, jih dela v vseh mogočih organizacijah, pa še ti so od časa do časa v skrbeh kdaj se bo kdo spravil nanje, pol procenta pa je ljudi, ki samo govorijo in — nič ne delajo.
Posledica tega je, da se mnogi, ki imajo veselje do tega ali onega dela, odmikajo in se ne marajo
KRAJEVNI SINDIKALNI SVET LOGATEC s svojimi podruinicami
čestita vsem svojim članom ob priliki delavskega praznika 1. maja in desetletnice osvoboditve Jugoslavije z željo, naj pi še v bodoče s svojim delom, kot so to do zdaj, pomagali razvoju socialistične graditve.
Izvršni odbor KSS-a Logatec in sind. podružnice.
nikjer udejstvovati, ker jim je mir ljubši kot pa odgovarjanje na razne žolčne izpade in kritike.
Vse bi bilo v redu, če bi tak »jezuitski« gorečnež, ki zna tako ostro govoriti, V6e lepo po »liniji« postavljati, V6aj od časa do časa v eni sami organizaciji, z eno samo, majhno a dobro vršeno funkcijo pokazal, kako se dela in kaj se da narediti. Toda čudo božje: natančno pogledaš, podrobno povprašaš in vidiš, da v 99 primerih tak gorečnež nikjer ne dela, nikjer ni videti rezultata njegovega dela, če ga pa v kakšni organizaciji povabijo, naj prevzame to ali ono funkcijo, je njegov odgovor največkrat naslednji: »Sem preobložen z drugim delom . ..« ali pa: »Imam že toliko funkcij, pa naj raje drugi delajo... < ali pa kar na kratko: »Ne morem .. .«, če ga kdo vpraša, zakaj ni v tem ali onem odboru. Če pa organizacija nekaj napravi, se običajno tak človek namrdne: »Kaj bodo ti, saj je v odboru ta in ta, ki je to in to naredil, tak sploh ne bi 6mel biti notri...«
No, pa imaš! Če ga vprašaš za konkretno delo, ga ne more sprejeti, ker se mu ne dopadejo ljudje, ki so že pri tem delu, če ga pa vprašaš, kako je bilo delo narejeno, kritizira, če ga pa prej vprašaš za nasvet, kako naj se dela, ti pa ne zna odgovoriti, ker ni nikdar praktično delal.
Mnogokrat so taki ljudje ali potuhnjeni reak-cionarji, ki skušajo z besedami in z lepo krinko na obrazu škodovati naši skupnosti, mnogokrat pa nevede grešijo tudi naši aktivisti, ki so redki, a mnogo bolj nevarni, kajti v mišljenju, da delajo dobro, delajo ravno nasprotno.
Novo politično vodstvo logaške komune ima pred seboj težko nalogo spraviti s poti take stare grehe, skuša omiliti nasprotja, ki so največkrat kot umetni milni balončki in skuša spraviti čim več ljudi v pravi tir. V tir nenehne graditve vseh poštenih ljudi naše socialistične stvarnosti.
Delavski svet, Upravni odbor in uprava podjetja čestitajo vsem članom kolektiva ob borbenem prazniku Prvega maja
Dobro vzgojen
— Pa menda ja nisi metal v kinu olupkov na ti«?
— Ne, sosedu sem jih vtaknil v žep.
Opravičilo
— Halo, tovariš učitelj! Mojega sina Mirka ne bo v šolo, ker je bolan. Prosim, da . . .
— Kdo pa govori, prosim?
— Moj očka!
Upokojenčeva tožba
— Dve leti že živite v pokoju? Kako vam pa kaj gre?
— Bi že šlo, samo dopust pogrešam!
Še teh devet. . .
i.
Vam sije pomladna radost iz oči, pretaka po žilah spet se topla kri. Zelo si zdaj mislim in belim glavo, če v kratkem pri nas kaj novega bo.
II.
Dan prvega maja je delavski dan, posebno pri nas bo letos svečan, so tiho sirene v dnevih teh dveh in s tem potrdijo ta praznik nas vseh.
III.
V upanju dobrem 6edaj mi živimo,
da tudi v maju nagrade delimo.
Ce dobro bilanca pokazala bo,
spet denarček kakšen bo smuknil v roko.
IV.
Se v maju nam mati narava prebuja, nam cvetja, zelenja vse polno ponuja. Zdaj randi v gmajni lahko napoveš, če z deklico skozi Logatec ne smeš.
V.
So naši gasilci zdaj> spet oživeli, z gasilskimi vajami bodo pričeli. Ce ognja gasiti treba ne bo, pa žeja z vincem gasila se bo.
VI.
Spet prosta je cesta tja gor do Prčona, tam pivcev je vedno polno salona. Tud' sonce tam gori toplo nam sije, posebno če vinca kozarček kdo spije.
VII.
Vzajemna blagajna se bo osnovala, marsikomu v zadregi bo pomagala, še »foršus« na plačo lahko bo dobil, samo, da v menzi ne bo ga zapil.
VIII.
Oseba nam znana, a ne napisana,
je naš'mu blagajniku »jurja« pobrala.
Le pazi se tiček ti ljubi za zdaj,
kdaj vjameš se v mreže je zdaj še vprašaj
IX.
Pozdravljam zaenkrat spet bralce vas vse, ker že napisane novice so te. Za prvega maja vam srečo želim, še druga zdaj dela opravit hitim.
OSA
RECEPT
Zdravnik je moral ponoči često hoditi k bolnikom. Nekoč, ko se je ravno vrnil z obiska pri nekem bolniku in hotel leči, je hišni zvonec zopet zazvonil:
»Kaj pa je?«, je jezno vprašal zdravnik.
»Gospod doktor, hitro, hitro, moj sin je požrl miš,« je bil boječ odgovor.
»Recite mu, naj še mačko požre, pa bo mir«, je rekel zdravnik in odšel v posteljo.
Izdaja Kombinat lesno predelovalne industrije Logatec — Odgovorni urednik Malus Branko — Letna naročnina 360.— din — Tiska tiskarna Umetniškega zavoda v Ljubljani