49 : pri ao j 23. Izraelitanczi vu piiszcsavi. erdt leda Izraelitanczi szo z Egiptoma do Kanaana po ed- itom n °j velikoj pusztnoj piiszcsavi meli potnikuvavati, Udivu steroj je nebilo ni rodnoga pola ni potoka, kak 3 p,v Egiptomi. Na vecs dnevov hoda nej bilo zvuna ijdcipe sz k a ni vretine, ni trave, ni szledi cslovecse, ni jtrmsztanka. Po trej dnevov potiivanyi szo prišli k ed- szk n °j vretini, ali nye voda je tak britka bila, ka szo krije piti nemogli. Te je mrmralo Jiidsztvo proti Mo- „Ka ses b iBog je pokazao Mosesi k szebi zduhavajo- o jjcsemi eden lesz, steroga, gda ga je vrgao vu, vo- csia do, gratala je szlatka. ,.Ar szem jasz Goszpdd, ‘ X Vracs tvoj!“ veli Bog liidsztvi. 10CS Z USI _- ... tavi retli ^te Naszkoriszo pa mrmrali nad zmenkanyem kra¬ va ha ino mesza. Te szo na zapoved Bo’zo veliki se- vt« rezje prepellcz prileteli, i na drfigi den Nikar j na ant kis le’zalo okroglo ino drobnicsko, kako szla- na — i ka je bilo ? — Izraelitanczi szo nyemi vu 50 szvojem jeziki, Man ime dali, po našem ka je, a od szo neznali ka bi bilo. Moses nyim je pa erkao Eti „T6 je kruh, steroga vam je Bog z nebe dao.“ Bi csi 16 je drobno, okroglo zrnye, szlatko, liki mellan 'zmahno i naszicsno kak naj lepša mela. goi Pa szo harabuko pognali za volo zmenkanj laj vode. Veh' pa Bog Mosesi molecsemi: „Vzemi papo< liczo tvojo , i vdari po pecsmi.“ Moses je vdar ar pecsino, i odprle szo sze ’z nye vretine. — Teda je Amalek priso i vojszkiivao je prol Izraeli. Moses je Josua nad nye poszlao, szam p gori idocsi na vrh brega je raszpresztro roke szvo je k Bogi. Dokecs je Moses prizdignyene dr’zai roke szvoje, tecsasz szo Izraelitanczi obladuvali ali kak je poviszno rame, premagao je Amalel Zato szta ga Aron i Hur podklimecs zmagala. Ital je obladao Izrael Amaleka. Ali kak je mogao Moses vu tak veliki piisztlna potnaidti? — On oblak ino ogen, steri je nye pi erdecsem morji prek szpelao je nikak nej odsztopi od nyi; i po onoj czeloj poti je Goszpodin Boj szam vodo to Iiidsztvo vu dne po oblaka sztebri v nocsi po ognyasztebri. 24. Pravda od Boga dana. l>i la V tretjem meszeczi po voidenyi szo Izraelitanczi di prišli vu puscsavo Sinai. Pod ete gole gore pe- P> csinaj bodocsi naszladni dolaj, bogati pasnikaj sz« P« z szvbjimi vnogimi csredami szkoro do leta oszta- B noli. To je tildi edno znamenito leto bilo. 'Zlajte i P< poko!enya szo til zracsunana. to Iiidsztvo je precs- bi teto, i voji, szodczi i zagovorniczke szo poSztavle 1 N ni nad nyimi; i bio je racsun mo’zov Izraelszki vis« 51 3, a od 600,000, tak racsun vszej dus bluzi tri millione. kao Eti szo vzeli od Boga pravdo na red lifzni i ob- ‘ Bi csinszki. Za liidsztvo Bo’ze szo naime eti osznav- me< lani. Kak szo tu sztan vdarili, je Moses gori so na goro Sinai. I erkao nyemi je Goszpod: „Priprav- anj laj to liidsztvo, ar za tretji den doli sztopi Gosz- i pa pod na to goro Sinai; zagradi to goro vsze okoli, dar ar kakoli sze nje krajov dotekne, oszmrti sze. I za tretji den, kak sze je denilo, je zacsalo grmeti, ino sze bliszkati, ino je eden goszti oblak bio na toj gori, ino preglaszen trob trombont. Cze- la Sinaiszka gora sze ja kadila, i trombontanye csi czi du’ze, mocsnese gratiivalo. Moses je sztao na gori pe- pred Goszpodnom, liidsztvo pa v sznazni odevkaj sz« pod gorov z sztrabom i trepetanjem. J gricsao je ta- Bog vsze ete recsi! „Jasz szem szam Tvoj Gosz- e i podin Bog, Ki szem te z Egiptoma, z hi’ze szliiV ;s‘ bene vo szpelao. Nemej drugi Bogov zvtina mene! le- Neredi szebi kepo v, ni nikse priszpodobnoszti, ka is« ije molo! Tvojega Goszpodna Boga Imena zaman 52 gori nevzemi. Szpomeni sze da szobotni den posz- gjp vetis! Seszt dni delaj i opravi vsze tvoje delo, ali £|a te szedmi deri je Goszpodna Boga tvojega Szobotta, [ v > nedelaj v tom niksega dela. Postuj ocso tvojega i V ul mater tvojo, da ti dobro bode i dugo 'zives na zernli, 0 g Nevmori. Nepraznuj. Nekradni. Proti tvojemi bli- je ’znyemi krivo neszvedocsi. Nepo’zeli bli’znyega tvo- n a jega hi’ze. Nopo’zeli bli'znyega tvojega ’zene, ni pol szlugo ni szliizbenicze, ni nika ka je nyegovo.“ ve< Czela vno’zina je na to grmlanczo ino bliszka- ho nye pobegnola, govoreesa Mosesi: „Gucsi nam ti, po naj nam negucsi Bog nas, da neszpomerjemo. Vsze, za kakoli Bog tebi oznani, poszliinemoi csinili bomo!“ dn Teda veli Bog Mosesi: „Bar bi sze bojalo mene Ta szrczenyihovo, i zdr’zalo vsze zapovedi moje, naj bli bi dobro bilo nyim i deczi na veke!“ dv Mosesjepa so na szredi v oblak na gori i oszta- mi no je tam stirideszet dni i stirideszet nocsi. I gda is je szkoncsao Goszpodin Bog z Mosesom, dao nye- ne mi je dve Tabli Zakona, sterivi szta bile kameni i R, sz prsztom Bo’zim napiszanivi. Tak je Moses doli sao z gore vu rokaj noszecsi Tabli Svedosztva ste- gi rivi je Bog szam zgotovo. Ali ah! ka je mogao Mo¬ ses szkusziti do tabora pridocsi! Zlejjali szo szi zlato tela i pleszeli szo okoli nyega med zmenov j e ino danajkanyem. I napnoli szo Mosesa csemerie, vu d, steri je z rok liicso tivi Tabli, ka szta sze sztrle ci pod^orov. 61 Aroni je pa erkao: „Ka ti je*vcsinilo to ludsztvo, m ka szi Je v tak veliki, greli zapelao?“ Odgovo- pi ro je Aron: „Naj sze neraszrdi goszpod moj: znaš i ka je to ludsztvo zlocsasztno. Oni szo k meni dja- g li: zgotovi nam boge, ki bodo pred nami hodili, ar le neverno ka sze je zgodilo Mosesi, ki je nasz z E- d 53 sz ; giptoma vo szpelao. Na to szem njim erkao: Steri a l' zlato ma, naj je probere z szebe i prinesze meni. t- a i 1 vkup szo mi szprineszli vszaki, zlata povišala z a J vuh 'zen szvoji, i decze szvoje, i vrgao szem je vu n R ogen, i z toga je to tele zgotovleno. 44 Ali Moses bh- je vzeo to tele, ze’zgao je na prah, zoszipao ga je ‘'O; na vodo, idao jo piti szinom Izraelszkim. Moses sze 111 potom k Gospodni molo: „Ah! eto liidsztvo jepre- vecs szpregresilo! Zda, ali njim odpiiszti greh nyi- ia hov; ali zbrisi vo i mene z Knig tvoji. 44 Veli Gosz- 4 podin Bog: „Idi i pelaj to liidsztvo, kama szem ti 5e i zapovedao. Ovo! Angel moj pojde pred tebom. Vu '1 4< dnevi prigledanja mojega obiscsem grehe nyihove. 44 n ® Takaj zapovedao nyemi: „Osznovi dve kameni Ta- ia l bli, szpodobnivi k prvesim, da gori zapišem na nyi- dvi one Recsi, stere szo bile na prvesi, i prineszi a_ mi je v gojdno na goro. 44 1 Moses je pa stirideszet dni d a i stirideszet nocsi osztano pri Goszpodni, i nicsesza je e ; nej jo nipio. I Bog je gori zapiszao na tivi dvej Tabli i 1 Recsi Zakona, to Deszetero Bo’zo Zapoved. )li 25. Szvetszka i Czerkevna Pravda. o- ZI Pravda, stero je Bog ludsztvi szvojemi vodao, >v je szlisila na vesz nyihov obcsinszki zviinesnyi i 11 domacsi ’zitek. Nezdrava hrana je pod imenom „ne- l e csiszte 44 prepovedana; prepiszki gledocs na'ženitev dr6kiivauye, polszko delo i pasztersztvo; kastiga 'ia tatijo, liidomorsztvo, drugo grehoto nalo’zena; >_ pravda na bojno sztran, takaj pravda med roditelrni | s i deczov, vodvicz i sziroticz, sziromakov, szlepi i l ' gluhi i szlu’zecsi je vsze csiszto i razmeto zrende- ' r liivana i popiszana; ni fticska gnezda, szadoveno r drevje, prepiszek na guncza mlatecsega gledocs szo 54 nej vo pozablena. Dam peldo: „Giinczi klacsecsemi nezave’zi gobcza.“ „Neopiiszcsavaj drevja saado- venoga.“ „Gda naides fticsje gnezdo, neodneszi to sztaro z mladimi navkiipe, nego piiszti sztaro, da tebi dobro bode i dugo ’zives.“ „Gda vidiš giincza ali oszla bremeni szvojemi podle’zti, gori ga po- mori.“ „Nepszuj gluhoga, i temnomi nenalekuj za¬ dev potikavanja, nego sze boj Goszpodna Boga tvojega. Levia pokolenyi, z steroga je bio Moses, je v tom nasztavlanyi lasztivna prednyoszt zagviisana. Decza Mosesa je pred ovimi plemena szvojega, z niksov prednyosztjov nej obtalana; brat nyegov je pa zadobo Poposztvo za szebe i odvetek, i z cze- loga toga pokolenya szo odeberani vucsitelje, vracs- je, ^poglavniczke, z recsjom ti prednyesi liidsztva. Aron je taki za visesnyega Popa goriposzvecseni i oblecseni, i k Szlu’zbi Bo’zoj je lepa i draga hram¬ ba, na Bo’zo Zapoved gori posztavlena. Yu ednoj zlatoj Ladi, stera je vu znotresnyem precsinki Sa- to ra, vu Szvetom Sz veti polo’zena, szta varvane od szamoga Boga popiszanivi Tabli Zakona. V prvom Satori, vu Szvetom, je visisnyi Pop vszak- den szkoncsavao Božo Szlu’zbo, zkadilom ino mo¬ litvami k Bogi. Pred dverami je bio Oltar aldiivanya, gde szo Popevje ludi aldove vmarjali. Ar sze je ludsztvo trdno der’zalo k tem sztarim navadam, lepraj k prinašanji aldovov. Te nyemi je Goszpodin Bog nej steo prepovedati, donok zasztavlati, i za- povedao: „Csi sto gorecsi aldov, ali zahvalnoszti aldov, prinašati scse, on ga naj poleg zdasnye ob- szebne nasztava na odlocsenom meszti prinaša,“ naj sze pod vszakim drevom, na vszakom bre- gi aldovi vecs necsinijo. I na nistera pregresenya SZ( do tje SZ] z ] da Sa do je na ’zi za bi z 0 ! m P' V; s: n 0 1 i P t i i i i 55 emi szo aldovi naravnani. Zdasnji 'Zidovje navade al- do- dova gori nedr’zljo. to Zapovedani szo cseresz leta trije Szvetesnyi da tjedni, vu steri szo vszi mo’zje du’zni bili' vkiipe Jza szpridti: SzvetekViizenszki na szvecsenye voidenya 30- z Egiptoma, Szvetek Riszalszki, na Szvecsenve vo¬ sa- davanya Pravde na gori Sinai, i zelenoga lisztja ga Satorszki Szvetki. Vu Szvetki Vuzenszki je te prvi dozreti gecsmeni sznop posztavlen na oltar, ar sze v je po tej Szvetki zacsnola gecsmena 'zetva vu Ka¬ ja, naani. Szvetki Riszalszki, szo imeniivani Svetek prve z 'žetve, ar je gecsmena 'zetva 'ze minola, i psenicsna jo zacsnyena, i hiitisztanek je bio na zahvalnoszt za e- bratvo. Li prvi i szlednyi den Szvetkov je szvecseni s . z pocsivanyem od del. Svetke ete Izraelitanczov a. osztanki i vezda szvetljo. — „Szedem dni vu zele- j noga lisztja hiitaj 'zlvte, i szedem dni sze veszelte j. pred Goszpodnom Bogom vašim, naj zezvej odvetek oj vas, ka szo szinovje Izraelszki vu satoraj sztali, gda j. szem nye z Egiptoma vo szpelao.“ le V 26. Grobi ti zanderecsi. i- Izraelitanczi szo szkoro czelo leto tam oszta- noli pri gori Sinaiszkoj, i til szo szvetlli den vo e oszlobodjenya z Egiptoma. Te sze je pozdigno v ed- , nom dnevi te oblakov szteber z Satora szvedoszt- i va, i hitro sze je opravlalo vsze liidsztvo na pot. - Radiivali szo sze jako, ar szo sze zda zdraven pro- i ti onoj zemli napotili, gde je obllnoszt mleka i me¬ du. Ali komaj szo sli tri dni, 'ze je pomenkavala nyl vreloszt. Tomi prosztomi liidsztvi med nyimi, sze je mesza zandrlo jeszti, ino sze je plakalo i sztaralo: „Sto nam da ineszo jeszti! Na pamet nam 56 kaplejo ribe, ogorke, dinye, liikcsesztnek, steraszmo k senki vdablali v Egiptomi. Zda ocsi nase nevldi- jo zvfina Mane nicsesza. Te je velo Bog: ,,Pripra- vlajte sze na den iktrasnyi k jesztvini mesza. Za vašega mrmranya volo vam da Bog jeszti meszo, nej na eden den, nej na dva, nej pet, nej deszet, nej na dvajszeti dni, nego eden czeli meszecz, do- kecs de vam voslo na nosz, ino sze vam grsztllo bode, zato, ka szte Goszpodna zavrgli, ki je med vami i djali: zaka szmo vosii z Egiptoma?“ — I Moses je erkao: ,,Seszt szto jezer peskoga liid- sztva je, med sterim szem jasz,i praviš; dam nyim meszo, ka bodo jeli eden meszecz — Ercse Gos.z- podin Bog: Jeli je okracsena rama Bo’za?“ Teda je vkup szpravo Moses to sztarsztvo, i voter je v prineszo prepelicze od morja k tabori, i puna szo r bila kla ’z nyimi na den hoda dalecs od tabora okoli j i okoli, na dva singa visziko, stere je bralo to s ludsztvo dva dni; ali to meszo szo escse med zob- s ml meli, kak sze je pomor pobudo med nyimi! I > tam je pokopano to zanderecse ludsztvo, i zato sze 1 imenuje ono meszto grobi ti zanderecsi. i ( 27. Naglejiivacske. Gda szo Izra^Btanczi vu puszcsavo Paran prišli je Moses poszlao naglejiivacse, z vszakoga poko- lenya ednoga fho’za, ki bi oglednoli zemlo Kanaan- szko. Steri idocs szo obhodili czelo der'zelo od jiiga do szevra. Bilo je pa to ravno v onom czajti, gda sze je grozje zorllo, zato szo doli vrezali edno rozgo z ednim grozom, noszecsiva jo dva na dro¬ gi, i vzeli szo fige takaj i drugi szad z szebom. Po stirideszet dnevi szo naza prišli v tabor, pripo- 57 srno idi- »ra- Za izo, set, do- tilo led - I id- im ma je vedavajocsi: „HodiIi szmo v ono zemlo, kama szte zo nasz poszlali, i z mlekom i medom tekocsa zemla oli je ono, i eto je nje szad. Ali veliko i mocsno liid- to sztvo tam prebiva, i ma velike i trde varase. Varali b- szmo med njimi nike goliate, i zdilo sze nam, ka I szmo proti njim, liki saski, i taksi szmo sze vidili i ze vu ocsaj njlhovi.“ Te sze je presztrasilo to liidsztvo, 1 poreberila sze czela obcsina, govorecsi eden- drugomi: „Posztavmo szebi ednoga voja i povrnmo sze naza v Egiptom.“ Zaman szta sze trudila dva 2 ti naglejiivczov, Josue i Kaleb vtoliti to liidsztvo, sli i na viipazen Bo’zo odiimlavati, to liidsztvo je li »- kricsalo: naj sze kamenujeta. Te sze je szkazala j- dika Bo’za, ito je mraka i ognja szteber vu nez- d govornoj leszcsavi vszemi liidsztvi i veli Bog: „Kak i, dugo de dra'zd'zilo mene eto liidsztvo, kak dugo o nebode vervalo vu meni, pri vsze znamenjaj, stera - szem csinio med njimi! Ali tak bom vam csinio, n kak szem csuo vasz gricsati. Deczo vašo, od stere szte erkli, ka na porob pride, notri szpelam, naj 58 szpozna zemlo ono, stero szte vi odiirili. Tela va- v sa pa szpokaplejo vu piicsavi! ali vasi szinovje ma- R jo prvle paszterje bidti vu piiscsavi stirideszet let. <£ A Tak szo zvfina Josuea i Kaleba pobitti vu piiszcsavi z vszi, kikoli szo bili dvajszeti let sztari, pri voide- nyi z Egiptoma, ino szo Izraelitanczi mogli escse devettreszeti let vandrati vu piiscsavi. Glavni szta- nek nyihov je bio pri gori Sinai i piiszcsava Ka- des v Parani, gde szo sze vecs let mudili, i vsze vkup szo v eti devet treszeti letaj meli dvajszeti sztankov. 28 . lzraelitaiiczov morjiivanya. Izraelitanczi szo escse nej gori henyali z mrmra- nyem. Eden ti vojov Levi plemena Koreh, sztricsics Mosesa, sze je z Ruben plemena vojmi Dathanom i Abiramom i dveszto petdeszet drugimi poglavi- tesimi Izraelitanczi poreberio proti Mosesi i Aroni. Po’zeIenye goszpodsztva nyima na ocsi metajocs, szo proszili szlobodcsino i glihnoszt za czelo ob- csino, i glihno taljemanye vu vladarsztvi i popovsz- koj cseszti. Moses nyim je pa erkao: „Pridite zaiitra pred Goszpodna z kadilniczami i vo sze vjavi, koga zabere szebi Bog.“ Koreh je tak vkiipe szpravo te szvojepred dveriSatora Zavezka.Teda veliGoszpod: „Be'zte od satorov Korali, Dathana, i Abirama, naj po- tonijo. I zemla sze je rasztrgnola pod nyimi, i po’zrla nye zevszem pohištvom, tipoltretjeszto ji pa odognya po’zretp. Escse je morjiivala ta vno’zina proti Mo¬ sesi i Aroni, liki da bi je nyidva pogubila. Te je trapo nye vdarecz Bo’zi i mrlo ji k ednomi 'zlaki 14,700 ludi. Vu Kades piiszcsavi sze je za volo zmenkanya 59 vode kregalo to liidsztvo z Mosesom. Ali Bog veli Mosesi: „Vzemi tvojo paliczo, vkiip szpravta z Aronom czelo obcsino, i gucsta z tov pecsinov na- zocsi pred Izraelom, i da vodo szvojo. Moses i Aron szta vkup szpravila Obcsino govorecsa: „Keb- zujte vi nepokorni, csi vam pripravimo z ete pe- csine vodo ? 44 Ali Moses jez tov pecsinov negu- csao, nego li prizdigno szvojo paliczo, i vdaro pe- csino dvakrat, z stere sze je vovlejala voda, ka sze je napila czela obcsina, i nyih 'živina. Ali Mo- sesi i Aroni je Bog erkao: „Da szta 'ze nej vad- luvala mene, i nej mene poszvetila pred etim szpra- viscsom, zato neszpelata vidva eto liidsztvo vto obe- csano zemlo, stero nyemi dam . 44 I ta vretina je zva- na voda dra’zd’zenya. V stirideszetom leti okoli hodecsi der’zele Edo- mitanczov je to liidsztvo pa mrmralo, govorecse; »Nega eti ni kriiha ni vode, i duši nasoj sze grsztl od etoga nevolnoga kruha 44 — Manne. Te je Bog ognyene kacse puszto med liidsztvo, stere szo je 60 na teliko zgrizle, ka gaje vnogo szpomrlo. Zda szo prišli k Mosesi inolecs : „Pregresili szmo, moli sze Bogi za nasz, naj odvrne od nasz te kacse.“ Moses sze je molo, i Bog nyemi je zapovedao: „Napravi edno' medeno kacso, i zviszi jo na znamenye! Ki zgri’zeni sze na nyo zgledne, bode’zivo!“ Zgotovo je Moses to medeno kacso, zviszo jo, i vszaki od kacse zgri’zeni, csi sze je zgledno na to medeno ka¬ cso, je osztano vu 'zitki. 29. Balam. Zda sze ’ze zacsinya oszvojavanye te obecsane zemle Kanaanszke. Pobili szo Sihona, Krala Amo- reusov, i Oga, Krala v Basani bivajocsega; potoni szo sztan vdarili na polaj Moabszki pri Jordani. Ali Balak, Moabitanczov Kral pozove ednoga vuvecza z Mesopotamie, Balama, proszecsi ga: „Pridi i pre- kuni mi to liidsztvo, stero le’zi proti meni!“ Ali ve¬ lo je Bog Balami: „Neidi ’z nyimi, niti neprekuni ludsztva onoga, ar je biagoszlovleno.“ Ali Balak je od ti prvi escse prednyese vladnike poszlao, od steri sze je Balam dao naratati. n; di bi la bi j« P' g g n P b li 1 § r i i » c 1 61 zo ze es vi Kf 70 »d a- e H li a i I Teda sze je Angel Goszpodnov na pot pred nyega posztavo, i ta oszelicza vidocsa Angela szto- jecsega z vo vtegnyenim mecsom vu roki, sze je doli z poti ognola. Balam je pa nej vido Angela, i bio je to 'zivincse; ta oszelicza je vkleknola, Ba¬ lam jo pa li v ednom bio. Te je odpro Goszpod go¬ bec* oszelicze, stera je gucsala z cslovecsov recs- jov: „Ka szem ti prekaczala, ka me biješ ?“ 1 od¬ pro je Goszpodin Bog Balami ocsi, i vido je An¬ gela, steri jenyemi erkao: „ldi zda’ze! alinej dru¬ go, nego ka ti jasz povem, gucsi.“ Balam pridocsi k Balaki, je alduvao ’z nyim vret na viszikoszti, i vo je gucsao pripuveszt: „Kak bi preklinyao onoga, steroga Bog nepreklinya! Kak bi pravo hudo na onoga, komi Goszpod huda neve- 1H— Ovo na b!agoszlavIanye szem eszi pripelan; blagoszlovim i driigacs preobrnoti nemorem!“ 1 bla- goszlovo je szedemkrat. Balak pa ercse Balami: „Ka csinis z menom! Jasz szem tebe prizvao, ka bi ti preklesztvo pravo, i ovo ti blagoszlavlas. Miszlo szem z postenyom szkazati tebi postenye, ali vzeo je Bog od tebe diko!“ Odisao je potom Ba¬ lam k sztani szvojemi, Moabitanczi szo pa od Izra- elitanczov obladani, i szpomorjeni je vesz mo’zki szpol. 30. M 6 s e s a szmrt. Ze-vsze oni mo’zov, stere je Moses z Egiptoma vo szpelao szta ’ze szamo Kaleb i Josue osztanola vu 'zitki, ar szo ti ovi szpomrli. Red je bio nad Mosesom. „Opasi ledevje tvoje i gorisztopi na goro Nebo, odnet tebi poka’zem zemlo Kanaan, stero 62 dam szinom Izraelszkim. Z ocsml tvojimi jo bodeš vido, ali szam notri neprides.“ Te je Moses szlobo vzeo od liidsztva szvojega. Szpomeno sze je ze- vsze dobrot Bo’zi: pred nye je posztavo blagosz- lov i preklesztvo, i obliibo nyim: „Proroka vam pobudi Goszpodin Bog vas, z bratov vasi, liki me¬ ne, tisztoga poslušajte!“ Potom je gori odiso na goro Nebo i vmro je tam, pokopani od Goszpodna, i nej je zezvedo groba nyegovoga niscse. Šztd i dvajszeti let je bio Moses sztar, gda je mro. Ocsi nyegove szo sze nej obkmicsale, i mocs nyegova je nej pomenkala. — Ali nej je sztano vecs v Iz¬ raeli priszpodoben k Mosesi Prorok. 31. J o s u e. Kak je Bog z Mosesom bio, tak je bio i z Jo- suom. Kak je Moses Izraelitancze po morji prek szpelao, tak je szpelao nye Josue prek Jordana. Vode szo, szejrasztrgnole, te szpodnye szo odtekle 63 zgornje, pritekocse szo nasztanole kak ziclina, do- kecs je Iiidsztvo prek slo. Jeriko varaš je bio z mocsnov zidinov obvzeti. „Ovo, veh' Bog, Jasz szein v tvojo roko dao Jeriko ’z nyegovim Kralorn vret. u Popevje, z Ladov Zavezka napre, vojszka za nji¬ mi, szo kro’zili varaš szedem dni. Te szedmi den szo trombontali Popevje, i Josueje erkao liidsztvi: „Krlcste, ar vam je Bog v roke dao te varas.“ I zgodilo sze je, gda je Iiidsztvo trob trombont za- szlfsilo, i z velikim glaszom kricsalo, podrla sze je ta zidina okoli Jerika, i to Iiidsztvo je notri slo vu varaš. Mesztancsarje szo szpomorieni, i hi'ze nji¬ hove szo doli po’zgane. — Tak je zmagao Bog Jo- sua, dokecs szo eden treszeti mensi Kralove, ki szo v tom czajti v Kanaani kraliivali, obladani i szpomorjeni. Po mali letaj je orszag na teliko pod- zajeti, ka je Josue to zemlo Kanaanszko med dva- najszetera pokrlenja razdeljavati zacsao. Ruben, Rad i pol pokolenja Manasse szo prebivali z ovkraj Jordana; ti ovi podleszet pokoleny pa med Jorda- 64 nom i morjom. Levi pekolenye nej dobilo lasztivno- ko ga tala zemle, nego li szvoje varase vu oroki ti ovi „B pokoleny. To Szveto Szveti, Sator z Ladov Zako- „C na, je v Siloi goriposztavleni. et< Gda je pa Josue szto dvajszeti let bio sztar, i na prebe’zao czil pozvanya szvojega, vkiip je pozvao er' vesz Izrael na szpraviscse, ka bi od nyi szlobo vzeo. » Opomenovsi nye na preszamnanye dobrot Bo’zi, i lat na nevkleknyeno vernoszt proti Nyemi. „Boga sze Izi bojte, veli nyim, i verno zdr’zte i vcsinte vsze, jiti stero je popiszano vu Pravdi Mosesovoj. Neszluzte, M ni sze nemolte Bogom ludsztva tuhoga, nego sze z dr’zte Goszpodna, Boga vašega. Csi sze vam pa sz nedopadne szlu’ziti Goszpodni, zeberte szi dnesz, gt komi szlu’ziti scsete. Jasz pa i hi’za moja bomo pr szlu'zili Goszpodni.“ Odgovori vszo liidsztvo: „To g< bojdi dalecs od nasz, k a bi mi osztavili Goszpodna, vt i szlu’zili tuhim Bogom!“ jo n: 32. S z o d c z i. ni vi Po szmrti Josua szo sze Izraelitanczi szpoza- bili z obliibe szvoje. Csesztokrat szo sze podali, s: na cseszt tuhi bogov, i te je je dao Bog v roke n: nepriatelom nyihovim, gda szo sze pa povrnoli, zma- ri gao je nye Bog po Voji i Szodczi, stere je med nyi- mi zbudo. I eti szo ladali teda, nad ednim ali vecs z poko!enyem, donok nyim je falilo jedinsztvo, i ocsi- v veszna je gratala potrebcsina za Krala v Izraeli. 8 Midianitanczi szo z szvojimi csredami notri vde- n rali z pusztin v Kanado, opuszcsavali szo pola i ti odegnali csrede. Szedem let po szpolom szo oble- j' gli i porobili der’zelo, brezi ka bi sto nyim proti r sztano. Te je zbudo Bog ednoga mladencza, z po- g 65 'no-kolenya Manasse, steromi je Angel Bo’zi erkao: ovi „Bog z tebom zmo’zen junak!“ Odgovori Gideon: ko- „Csi je Bog z nami, zaka doszeguje nasz vsze eto! I gde szo csiida njegova, od steri szo nam r, i naši ocseve praviliPogledno ga je pa Gospod vao erkocsi nyemi: „Idi v etoj tvojoj mocsi i resis Iz- eo. raela z rok Midiana. Ovo! Jasz szem tebe posz- i, i lao.“ Na to je Gideon odgovoro: ,,Kak morem jasz sze Izraela oszloboditi? jasz szem naj mensi med mo¬ že, jitni brati, i 'zlajta moja naj mensa vu pokolenyi ;te, Manasse!“ Erkao nyeini je Goszpod: „Jasz bodein sze i tebom, ka pobiješ Midianitancze, kak ednoga pa szamcza. u Gideon je naj prvle ocse szvojega gumilo, sz, gde szo csesztili Baala doli poszekao. To je edna no prenagla batrivnoszt bila, ar szo ga vszi verni bo- rd gecza nakanoli zapraviti. Teda je Gideon vkup szpra- la, vo vojszko 32,000 mo’zov z pokoleny zgornyi kra- jov te der’zele; kak je pa na povelenje Goszpod- na vo dao szkricsati: „Kikoli je szagli\i, vrni sze naza, da i ti ovi nesztrasuje“ (5Mos.20,8o; je oszta- vilo nyega 22 jezer. Potom je erkao Bog Gideoni: a- „escse je vnogo togaliidsztva. Jasz ti je scsem szku- li. sziti! Tak je je mogao Gideon zodpusztiti do triszto nio’zov. ,,Drugacs bi sze Izrael hvalo i erkao: moja a- rama je mene rešila.“ i- Zda je Gideon te triszto mo'ze na tri serege ra- ■s zdelo, dao je vszakomi edno gorecso szkalo szkrito i- vu ednom praznom lonczi, i trombonto v roke; tak szo sze na tri kraje szkrivoma notri szkrili v tabor i- midianszki, i — „Mecs Goszpodna i Gideon! z i tem kricsom sze sztrasno zderejo, kumez vtekne- - jo gorecse szkale i z trobom trombont i neznanim i ropaszom vkiip sztrti lonczov szo na teliko zosza- gali z szna sztrobleno vojszko ka eta szmotjena, eden 5 66 vu ta drugoga za protivnika drzecsi, sze szama med sze- m bom vmarjala. V beg je vdarila czela vojszka mi- ni dianszka, i od mo’zov Bfraimszki nyd naganyajocsi pj z vekse sztrani dolipobitta, porobe nezracsunane R nihavsa Izraelitanczom. k Gda sze je Gideon vite’zno povrno, stelo ga je g Iiidsztvo za Krala posztaviti, ali Gideon nyim je erkao: ti „Nikak nej, nego Goszpodin Bog naj bode Kral n nad vami.“ v 33. Ruth. s > i v 1 Po vnogi bojni prigodaj nam naszleduje edna hi’zna. Yu vremeni Szodczov je posztano glad vu t zemli. Ino eden mo’z je odisao z Bethlehema z ’ze- i nov szvojov i dvoma szinoma, da bi prebivao vu i der’zeli Moabszkoj. Szina szta szi vzela dve moab- j szki devojki, Arpo i Ruth. Te mo’z je mro, szina j szta tiidi oba szpomrla, i Naemi sze povrnola, kak i edna szirota vdovicza, szprevajana od oboj szneheo i 67 vu domovino. Kak je pa ratala nyidvi vu lasztivnoj k domovini osztanoti, naza sze je obrnola Arpa, Ruth H pa pravila: „Nerataj ti mene; kama ti bodeš sla, Ba ta bom sla i jasz! Tvoj narod je moj narod, tvoj §f Bog je moj Bog. Gde ti merjes, tam scsem i jasz g vmreti, i tam pokopana bidti.“ Gda je pa Naemi v Bethlehem naza prišla, ko- g maj szo jo poznali, i liidje szo pravili: „JeIi je to g Naemi ?“ Ona pa erkla: „Nezovte mene vecs Naemi ® (ar Naemi Veszelo znamenuje) zovte mene Mara 5 (t. j. 'Zaloszno); bogata szem odisla, ali sziroto me g je Goszpod naza pripelao.“ Bilo je pa v gecsmeno 6 'zetvo, i Ruth je sla na pole vlati brat. Bog je pa tak ravnao, ka je prišla k 'znyeczom, gviisnoga pre¬ že- mocsnoga mo’za, Jjjggza, ki je bio 'zlajta nye pokoj¬ ni; noga mo’za. Boaz pridocsi na pole k ’znyeczom, je cs > pitao, sto bi ta 'zena bila? Szledka je gucsao z |ne Ruthom po priatelszkom erkocsi: „Jasz vsze znam, ka szi vcsinila z szvekrvov tvojov, po tvojega mo’za J e szmrti. Bog Izraela, k komi szi prišla, povrni tebi 101 td jakoszt.'* Zapovedao je tiidi szvojim delavczom ral naj sze priaznivo oponašajo proti Moabitini, i nye vnoge vlati na kle nihavajo. Ruth je vsze eta vo zgucsala materi szvojoj. Stera pravila: „On je nas bli’zanyi rod. Blagoszlovi nyega Bog za miloszcso nad 'živimi i nad mrtvimi.** na Vidocsi Boaz cserez 'žetve to zdrzno oponasanye *' u te szirotinszke Ruthe, polubo jo je. Bila je pa pra- e- vda v Izraeli: csi je te o’zenyeni mo’z brezi decze mro, naj bli’zanyi rod je du’zen bio vdoviczo nye- b- govo szi vzeti, i ona je brezi szramote szmela nye- ia ga oprosziti. Od toga od szvekrve szvoje povešena, »k sze je priblfzala poleg navade k Boazi, ki szi je nyo i0 taki po 'žetvi za 'ženo vzeo. 5 * 68 Eta szirotinszka moabszka deklina je predbabi- ’ z ;t cza ednoga velikoga Krala gratala, od steroga bode fcai meni doszta napredavati. Bog jo je blagoszlovo ednim szinom, steroga je zvala Obed. Obed je pa po rodo Jessea, ki je ocsa David Krala. i li nej zve 34. Eli ino Samuel. Po oni Voji je Eli, visisnyi Pop gratao Szodecz v Izraeli. Tak bi melo poleg pravde Mosesove bidti vszigdar. Sator Zavezka je bio v Siloi, i ta szo vkup prihajali Izraelitanczi na Szvetke. Ednok je Eli va- rao edno molecso 'ženo na tornaczi Satora. Vido jo borecso z szebom i lampe nye gibati, ali ni edna recs je nej zisla z vuszt nye, ar sze je vu szrczi szvojem molila. Eli jo z pianbšžtjov potvarjao, da je od obeda prišla. Ona sze je pa molila, da bi jo Bog z ednim szinom blagoszlovo, da je ’ze davno vu bistvi 'živela, i escse deteta nej rodila. Szlisavsi eta Eli, veli nye: „Odidi vu miri! Izraela Goszpo- din Bog, da tebi, ka szi proszila.‘‘ Arina je odisla, i nej je bila vecs tu’zna, ar je szrcza 'zelenye vo- vlejala pred Goszpodnom. Szpuno ji Bog nye pros- nyo, dao ji szina, steroga ime je zvala Samuel, t. j. od Boga vo szprosenoga. Po nisteri letaj szo roditelje to szvoje dete z szebom prineszli v Silo na Szvetke, i mati nje¬ gova gaje zaviipala na szkrb visisnyega Popa. Gori- hodecsi vszako leto na szvetke szo vszigdar li dobre glaszi csuli od Samuela; i nej dugo, tak je szam Goszpodin Bog gucsao t . detetom, za proroka szvo- jega szi ga posztavivsi. Elia lasztivna szina Hofni i Pinehas szta bila lehkimiszel, kaj nej vredna cslo- veka, »steriva szta to szveto Meszto po gresnom goi R a Eli bo szi po CSI zn ha El ne 'zitki oszkrunyavala. Eli je szina szvojiva sztavno 0( k karao za volo veiikoga nyidva greha proti Bogi 5 1 i liidem; ali poleg trdoszti pravde szi je 'z nyima P°j nej djao, ar je nyidva jako liibo.— Zgodilo sze je: zvao je Bog v nocsi: „Sarnuej! > i- |- riasa vu bojni na takse ineszto posztaviti, gde bi sze od protivnikov le'zi vmoro. Bar bi David mo- gao premiszliti, ka je ednok i nyemi od Saula te sors bio prilecseni, steroga je Bog zasztavo. Ali na teliko je nej miszlo, ar gaje 'zelnoszt szlepila i Bog je dopuszto, ka je Urias vmorjeni. David je szkoro edno czelo leto živo vu toj telovnoj batrivnoszti. Teda je priso od Goszpodna poszlani Nathan prorok k Davidi, govorecsi: ,,Biia szta dva cslo- veka vu ednom varasi eden bogat i eden szironiak. Te bogatecz je meo vnogo ovecz i marhe, te sziro- mak je pa zvuna jedinoga agnecza nej meo nicse- sza, sterije ’z nyegovoga falata jo 'z njegovoga pe- harapio, i vunjegovom krili szpao. Gdaje pa k torni bogaczi eden goszt prisao, mililo sze je nyemi vzeti z vno’zine ovecz i 'živine, i vzeo je agnecza toga sziromaka, dao ga je szpraviti za goszta szvojega.“ David iniszlivsi, ka Natban szodbo 'zelej, sze je razszrdo govorecsi: ,,’Zive Goszpod, ka de szmrti szin, ki je eta vcsino!“ Teda je erkao Natban Davi¬ di: „Ti szi on cslovek!“ govorecsi nadale: „Eta veli Goszpodin Bog Izraela. Jasz szern te za Kra- la namazao, i voftrgno z rok Saula. Zaka szi za- vrgao. Recs Coszpodnovo, tak liiido csinecsi? Uri- asa szi zapravo po mecsi szinov Ammona i 'ženo nyegovo szi szebi za 'ženo vzeo.“ David je szpo- znao gresnoszt szvojo, diisnaveszt nyegova sze je zbudila, i 'zaliivajocs je vadliivao: „Pregreso szem proti Goszpodni!" Natban nyemi je glaszo odpusz- csanye od Goszpodna, ali i z ednini pregresenya voidenye za nyega i hi’zo nyegovo. — „Ovo 1 veli nyemi vu Imeni Goszpodnovom, pobudim neszrecso ober tebe vu tvojoj lasztnoj hi’zi. — Ti szam ne- vmerjes, ali da szi po etom csinenyi nepriatelom 82 nac To szo 'ze pretu’zni glaszi za ocso, csi sze n ve- pot mi oznani kaj nyemi za volo njegovoga zamre’ze- nya vu 'zelnoszti, ma mreti dete njegovo. Szedem dni je le'zao David na zemli, sz‘ posztoin, jocsom i molenyom zelejocs szebi to dete od Boga vo szpro- sziti. Vu sterom vremeni je szpevao ali zdiihavao Da pokore-’ZoItare, steri sze i zda na raszhladjenye da vszakomi 'zalosztnomi szrczi vu Biblii dajo esteti: je „Bog! bojdi meni milosztiven za volo dobrote Tvo- nai je; zbrisi doli grehe moje z velike milosztivnoszti szt Tvoje. Operi me, od napraviesnoszti moje: oesiszti pre me z grehov moji. Ar znam moje pregresenye: i dr': greli moj sze mi sztalno pred oesmi vrti. Proti Te- ’ze bi li proti Tebi szem pregreso, zle szem esinio pred rae oesmi Tvojimi! Sztvori vu meni o Bog, szreze csi- sz\ szto, i diih te sztalen ponovi vumeni!“ Gd Kak je pa to dete mrlo, je gori sztano, mujo i r U8 namazao sze je, nihao je 'zaloszt, idoesi vu Czerkev pat Goszpodnovim zrok dao na preklesztvo, szin, steri Bo' sze ti je narodo, on bode szmrti!“ I Nathan je odi-i c sao domo. vaj dol tvo ’zit nos czv nyt pot nac 83 steriBo’zo z hvalov ino dikov: „Dicsi Boga duša moja! odi- i czela szprava moja Njegovo szveto Ime. Zvisa- vaj Goszpodna duša moja, ni sze neszpozabi ka ti je I dobra vcsino. On odpiiszcsava tebi vsze vgresenya tvoja, i vracsi vsze rane tvoje. Ki rešuje od szmrti 'zitek tvoj, i koronuje tebe z miloszcsov i szmile- nosztjov. Cslovek je vu ’zitki szvojem, kako trava czvete liki ro’za na poli. Csi jo voter obhodi, nega uye vecs, nye meszto sze neda znati. Miloszcsa Gosz¬ podna je pa od vek i vekoma do vek i vekoma nad onimi, ki sze Nyega bojijo: i pravicsnoszt nyegova nad decze deczov oni, ki Nyega zavezek '/.držijo, sze szpomenejo z zapoved Nyegovi, poleg j? tej ’zivocsi.“ ’Ze vnogo jezero ocsev szi je 'zaloszt szvojo nad sz mr tj o m deteta z etim Davidovim 'Zoltaroin ive- potisalo. 'ze¬ leni 40. Prigod Absaloma. m i ro- Szmrt szina je szamo zacsetek bila neszrecse vao Davidove. Veksa szo naszleduvala. Absalom, Davi- nye da szin, jel bujo brata szvojega Arnmona. Zato ga iti; je v nemiloszcsi meo David, na stero je Absalom vo; nameao ocso szvojega od thronusa szpraviti. Mre’ze izti szo* k torni dugo naberane; Ahitofel, eden ti naj :zti prednyesi tanacsnikov Davida je ’z nyim navkiipe : i dr'zao, i kre nyega szopelo tiidi vnogo liidsztva, ar l'e- 'že z tem, ka je naj lepši mo’z bio vu czelom Iz- •ed raeli, je prieten bio vnogim, ali od toga ji vecs z si- szvojov kacskov jalnosztjov na szvoj sztran nagno. tlda je eden gviisen den, te glasz razneseni v Je- ) i rusalemi: ,,’Ze Absalom kraliije v Hebroni!“ pre- ev padnolo je torni driigacs batrivnomi Krali szrcze, i 6 * 84 kricsao je: „Sztanmo i pobegnimo, da nasz eti ne-v s zatiszne, ar eti v Jerusalemi nebode mogocse vujdti rass pred Absalomom. Teda je David bosz sao prek KI dron potoka, na oliveczko goro, plakajocsi zevsze- mi, ki szo ga szprevajali. Gviisen mo’z z roda San A lovoga z imenom Simei, ga je z kamenyom lucsai || za krvi’ze!noga psza nyega psziivajdcsi, steromi jf Abisai steo glavo odtrgnoti, ali David je erkao ,,Nihajte ga, ar nyemi je Bog zapovedao.“ David s® je v gradics Mahanaim sztiszno; Absalom je pi ^ podzajao thronus v Jerusalemi, i tak batrivnogi J szebe stimao, da bi li jezerim vu Izraeli zapove 1 davati meo, naj ocso nyegovoga, 'zivoga ali mrl 1 voga v5 dajo. Ali ti verni vu der’zeli szo sze hi § tro okoli Davida vkiipe szpravili, i dokecs je K J bojno prišlo, je Joab tudi opravleni bio z dobro oro 'znatov vojszkov torni okornomi szini sze proti p» sztaviti. Tomi sztaromi Krali szo nej dopusztili, b dos bi ’z nyimi sao, govorecsi: „Ti szi szam, liki na* gor deszet jezer, zato je bogse, da ti nasz vo z meszli bij. pomagaš. 44 Zapovedao je pa vojom szvojim vu nji lom hovom ta odhajanyi: „Lepo szi dente z szinom m« nes jim Absalomom. 44 Vojszka tej, ki szo sze poreberif veli je sztrasno pobitta. Absalom szam je vu szvojei Dav pobegi za szvoje lepe i duge vlasze obiszno nat je t dnom rasztej,to 'zivincse — mezeg— pod nyim \ odp be’zecze. To vidocsi eden bojnik je povedao Joabi pov ki nyemi erkao: „Zaka szi ga nej tam taki dol je b vdaro? 44 On je pa odgovoro Joabi: „Csi bi mi tal jezero szrebrni penez v roke moje zvagao, ddno' nebi polo’zo rok moji na szina Kralevszkoga, — Jl szem dobro csiio recs Krala: szmileno szi dente 44 ' — „Nemrem sze tak dugo muditi z tebom, v retf tisa nyemi vdari Joab, i vzeme tri szpicze, i zmlati) pok — 85 — i ne- v szrcze Abaaloma, da je ete escse 'zlv bio na nj dti rasztej. oro i p« Obladanya glaszi szo Krali zaprva nebili k ra- , ki doszti, za volo szmrti szina nyegovoga. Cseszto je naši gori szkricsao: „AbsaIom, mojszin! moj szin! bar szli Bijasz mro meszto tebe!“ V Jerusalemi pa i veze¬ nji lom Izraeli sze je vsze driigacs premenilo na pri¬ mi) nesene od Jordana glaszi, ka je Izrael obladao. Z j rit velikov radoszljov szo prišli mo’zje Judee, ka bi »jel Davida z szvetesnyim taloni naza szprevodili. Simei iat je tudi vu globokoj poniznoszti prilazo, proszecsi n I odpuszcsanye. Med veszelim szprevajanyem sze je ial) povrno David v Jerusalem , i szvetlo, neobladano dol je bilo kralevsztvo Izraela, dokecskoli je David'živo. tat not 41. Pomor v Izraeli. - 8 ' “- Z Absaloma szmrtjom je zduha reberije nej po- *et' tisana. Naj prvle je gviisen Seba, z Benjaminovoga ti j 1 pokolenya nadigno posztanenye med liidsztvom, go- 86 vorecsi: „Ka nam ide z Davida, vszako pokolenjf sze naj szamo ravna. Ali Joab je te razbojnike vred vzeo. Na to je zdiiha borjenya v Davida iasztivnoj hi’zi vderala. Joab je steo meszto Davida szina nje govoga Adoniasa za Krala posztaviti. Ali i to naka- nenye je po szpametnoszti Davida znicseno, i Sa lamon, te naj mlajši szinov Davida je za Krala v« szkricsani. Pred Salamonovim kraliivanyem je pa escse e den kroto teski vdarecz doszegno Izraela. Za vole goszte reberie, je 'zelo David, v Kralevsztvi szol daesko sztavo gori posztaviti, stera Nasztavi Mosesovoj z czela proti bila. K torni czili je zapo- vedao Joabi to liidsztvo v raesun vzeti. Joab jeszam proti gucsao Kraii. Ali recs kralevszka je premogla recs voja nyegovoga, i Joab je z szvojimi vladnik- mi devet meszeczov obhodjavao pokolenya, ka bi liidsztvo v raesun vzeo; i niti je nej szkoncsao v raesun jemanya v tom dugom czajti. Gda je pa Joai ti edenajszet pokoleny dus raesun pred Krala prine' szo, tesko je gratalo Davidi pri szrezi, i’zaliivaoje etaksi sztopaj. Te je Bog odposzlao Gad proroka k Davidi, ki nyemi erkao vu Imeni Goszpodnovom: „Troja dam pred tebe, odeberi szi edno, stero ti bom esinio. Scses szedem let trpeesi glad, ali tri me- szecze potepanye pred nepriatelmi tvojimi, ali tri dni pomor ?“ Odgovoro je David: „prevelika je’za- loszt moja, ali bole je naj szpždnemo vu rokeGosz- podna, kak tudi; ar je miloszesa nyegova velika. 1 * Tak je piiszto Goszpodin Bog pomor, ka je od Dana do Bersabe 70 jezer mo’zov szpomrlo. I gda je ta Angel roko szvojo vo vtegno ober Jerusalema, milo je bilo Goszpodni, go vorecsi Angeli vmoriteli: „za- doszta je, pohenyaj!“ David je pa vido toga Ange¬ la n o j je zal va Le re< k z f va He sz ta' »J nii sz vs g« d( to le P' le P' m ds je n; vi 87 ■njti rTed ?noj iye- i ka- Sa- vii s e- 'olo sol- :avi po am la sztojecsega na gori Sioni pri gumni Arafna, ed- noga obladanoga Krala Jebuzensov. Na onom ineszti je David oltar znzidao Goszpodni, aldiivajocsi aldov zahvalnoszti, i te vdarecz je presztano Potom je David posztavo vladnike ober liidszt- va z Levi pokolenya poleg Pravde 6 jezer. Ti ovi Levite szo za szliizbo Czerkevno na štiri dvajszeti redov razdeljeni, po jezero mo’zi, i štiri jezero ji k peszmarczi posztavleno, vu stiridvajszeti redaj z szinov Asafa,kej naprehodecsi szo Zsoltare szpe- vajocsi pobo’zen Jeduthun, i te precsesztiti harfista Heman odlocseni. 42. Salamon. ik- Kak je to naszladno naravnanye okoli Bo'ze Cse- bi szti edna naj prvesa kralevszka szkrb bila Davida, )' tak je k torni visnyemi czili bilo i szlednye botenye •ali nyegovo. Pred vladnikrni kralevsztva, i timi pleme- ie- nitesimi liidsztva je David vladarsztvo prek dao je szini szvojemi Salamoni, i zapovedao nyemi prede- ik vszem Hi zo Bo’zo, stero je ’ze on zidati nameno, m 1 goriposztaviti. Pred nyega je polo’zo obrazke i szpo- t> dobe, stere je szam malao, prek nyemi je dao kro¬ te- to vno'zino kincsov vu zlati, i szrebri, brunczi, ’ze- tri lezi, stere je on szpravo, vno'zino zlate i szrebrne :a- poszode, stero je on dao zgotoviti, veliko vno’zino iz- iesza za czimper, i vo zoszekanoga mrainora, i o- i.“ proszo je vsze liidsztvo, naime te plemenite i pre- na inocsne na dobrovolno zbericzo vu zlati szrebri i te dragom kamenyi. — Salamon je med vszemi szvo- lo je vrszti Kralmi naj bogatesi bio, liidsztvo je pod a- nyegovim kraliivanyein v’zivalo bla’zensztvo miro- e- vnoga i pokojecsega vremena, ka je Izrael batrivno 88 prebivao pod trszom szvojim, i pod figovim drevom szvojim, dokecs je on 'živo. Ali od bogatsztva je veksa bila modroszt njegova. Kak je Kral poszta- no, szkazao sze je nyemi Bog vu szne, erkocsi nyemi: ,.Proszi, ka 'zeles, i dam tebi . 14 Salamon pro- szi: ,,Mladi szetn, i malo szem escse szkuszo, i tal veliko liidsztvo mam ravnati; daj meni modroszt i szrcze pokorno, naj znam szoditi liidsztvo tvoje, i razlocsiti med dobrim ino hudim.“ To sze je do- padnolo Bogi i ercsi njemi: „Da to proszis, i ne- proszis diigo^oga 'zitka, ni bogatsztva, niti dus ne- priatelov tvoji, ovo, vcsino szem ti poleg recsi tvo¬ je. Ovo, dao szem ti modroszt, ka k tebi glihnoga nebode na szveti; k torni i to, stero szi nej proszo ti dam, kakti bogatsztvo i postenje pred vszemi Kral- mi vremena tvojega . 44 Salamon je po szvojoj mo- droszti, po szvojem bogatsztvi, i szvojoj diki tak vSrazglaseni kak ni eden Kral nej. Ladje njegove szo hodile po erdecsem morji v zhodno Indio, i o* koli Afrike pri Spanjolszkom orszagi szo sze po- vr ny lic ka na od ri i P* bt 82 82 d; st n b. b sl b d j' li k k k n P 8 S V 89 oni je ta- :si o- ik t i i o- e- ,o \- )- k e vrnole domo. Zdaleki krajin szo prihajali Kralove nyega gledat, i modroszt nyegovo poszlusat. Pri- licsne recsf nyegove obiljavajo vu dobri navukaj tak, ka i den denesnyi tim prosztim i tim naj modresim na dobro povcsenye szlfsijo. Donok ie ni taksa modroszt nemogla Salamona od greha obarvati. Vu nyegovom kralevszkom dvo¬ ri je bilo vecse szto Kralicz, z roda kralevszkoga, i med nyimi kananiriszke, sidonszke, tyruske, egi- ptomszke, i druge, stere szo v Jerusalem z sze- bom prineszle bolvansztvo, i k nyemi nagnole tudi szrcze Krala Salamona. Tak je i te velike modro- szti Kral z ednim habajocsa pelda globokoga szpa- daja, kije szam dao peldo na prelomlenye zavezka, storoga je vcslno Bog z Izraelom. 43. Kralevcsine razdeljenye. Po szmrti Salamona szo sze vkup szpravili Iz- raelitanczi, ka bi szi novoga Krala odebrali, Reha- beam, te naj staresi szin Salamona sze je zdio vszem bidti te naj prednyesi k torni. Ar je nej bilo pravde, stera zravnajocsa red orokuvanya, bi kratila szlo- bodno odeberanye. Eto szpraviscse je v Sichemi dr’zano. Rehabeam sze je ta posztavo, i dr’zao sze je liki da bi ’ze Kral bio. Ali nej sze je oponasao liki Kral, ki ludsztvi szvojemi scse ocsa bidti, nego, kak kaksi nemil tyran, ki z sztrasuvanyem 'zelej kraluvati. To liidsztvo ga da prosziti po poszelni- kaj szvoji: „Tvoj ocsa je kroto po’zmecsao jarem nas, ti nam to tesko szluzbo zlehkoti i scsemo tebi podlo’zni bidti!“ Rehabeam pa nej poleg tanacsa sztarczov, nego na recs mladenczov odgovoro lud¬ sztvi: „Ocsa moj je po’zmecsao jarem vas, jasz vam ga vcsinim teskesega! naj mensi prszt moj 90 vasz bode trse te’zo, kak ocse mojega czelo bre- r men. Ocsa moj je z bicsom scsukao vasz; jasz 1 vasz bodem z skorpioni treszkao“ (na vnogo vre ' 1' kov trnavi-olovnati korbacs) z tem trdim odgovo- ^ rom je meno modroga Salamona blazen szin Izra- elitancze posztrasiti, ali oni szo szi 'ze nacsi z volili, 2 govorecsi: „Ka nam ide z Isaiove hi’ze! Ma Izrael s i vecs pokoleny!“ Tak sze odtrgnolo deszet po- ' koleny od Judo, i szvoje novo kralevsztvo je ime- j niivalo Kralevcsino Izraelszko. Odebrali szo szi Je- 1 robeama, ednoga naj znamenitesega Voja za Krala, s stero zvolenye je szam Goszpodin Bog potrdo po ^ proroki k nyim poszlanom. Ali Jerobeam je nej o- I sztano veren Bogi Izraela, nego je dao zgotoviti dvej J zlati teleti k mo!enyej, i edno v Betheli, drugo v ; Dani vo djati, ni nej puszto vecs liidsztva hoditi na Szvetke v Jerusalem. Teda je poszlao Bog z Judee gvusnoga mo’za, ki je proti oltari od Jerobeama posztavlenomi kricsao: „o!tar! oltar! Eta veli Gosz¬ podin Bog! ovo, szin bode rojen z hi’ze Davidove, 1 z imenom Josia, te bode aldiivao na tebi pope ti ‘ viszikoszt, i ’zgao koszti cslovecse.“ Szlisavsi eta Jerobeam, je vo vtegno roko szvojo, i velo: „prim- te ga!“ Ali roka nyegova je poszehnola, oltar je pocso, i pepel je raszipani. Proszo je teda te Kral toga mo'za Bo'zega: „MoIi sze Goszpodni za me¬ ne!“ i kak sze je molo, gratala je roka nyegova na- za kak prvle. Szkoncsavsi pa te mo’z bo'zi eto za¬ poved, sze je naza domo povrno, kak je nyemi Bog zapovedao. Ali eden sztari prorok z Bethela sze pa- scsi za nyim, ino z szvojimi jalnimi recsmi narata nyega naza k szebi, ka je jo pri nyem proti pre- poveszti Bo'zoj. Zato gda sze potom domo pobrao, ga je vmoro eden oroszlan, diinok ga je nej pocze- 91 • e . rao, nego je osztano — na znamenye pokastigane sz neposzliisnoszti — pri nyega mrtvom teli, i oszel po- •e- leg nyega, dokecs te sztari prorok z Bethela pri- o- docsi, pokopao toga vkanyenoga proroka. a . Ali Jerobeam sze ni na ta znamenya nej povrno '|j z hude szvoje poti. Od toga vremena mao je malo , e l szrecse i blagoszlova bilo v Izraeli. Edna reberia o- liidsztva naszlediivala za drtigov. Komaj szi je eden e . novi Kral szeo na thronus, ’ze ga je ov doli vrgao, e . i 'z nyegovim czelirn rodom prepravo, naj escse hu- a ( si naszleduje. Nej li szamo je vszaki naszlednikov io Jerobeama vu nyegovi grehi osztano, nego vszomi ). poganov bolvansztvi i aldiivanyi bole i bole nara- B j jano, i vrata i dveri szo na szte’ze drzana vszoj v szkvarjenoszti. e 44. E 1 i a s. a . ’ Achab je med vszemi pred nyim bodocsimi iz- i, raelszkimi Kralmi naj hiisi bolvancsar bio, i Jeza- ;i bel tiivarisicza nyegova, cser Krala Sidonszkoga, je a sidonszkim bolvanom lepe Czerkvi dala gori poszta- viti v Sainarii, i dr’zala je 450 popev szuncza bo- > geczi Baali, i 400 popev Astarotbi, bogiczi mesze- I cza, steroj je vu kmicsmi dolaj z gnusznov ’zel- nosztjov z ru’znim talom szlii’zeno. Vszi verni mo- litvarje Boga Izraela szo preganyani, proroczke bo- zi szo szpoklani; bar sze je naisao escse eden med Achaba lasztivnimi vladnikmi, ki je szkrivoma cse- sztio Boga, i szto prorokom dao priliko odszkocsiti, odszkocsene szkrio vu edno prepaszt, i nyim szkri- ■voana kruh i vodo noszo. Te je prisztopo Elias prorok pred Krala, er- kocsi nyemi: „Zive Izraela Goszpodin Bog pred 92 sterim jasz sztojim: nebode v tom leti ni rosze ni de’zd’za, dokecs ga pa neoznam'm.“ I posztano- la je velika dragocsa, te prorok sze je pa szkrio pri Krit potoki, gde szo ga vrane hranili z kruhom i meszom, pio je pa z potoka. Gda je pa te potok preszeno, veli nyemi Bog: „!di v Sarepto, tam szem zapovedao ednoj vdoviczi tebe hraniti. “ Pridocsi k vratam toga meszta, ovo, edna vdovicza je drva poberala. Te prorok je pro- szo od nye vodo. Ta idocsoj pa veli: „prineszi mi tfidi eden falacsecz kriiha.“ Ta 'zena nyemi odgo¬ vori: „Pri 'zivom Bogi! nemam ni od prgiscsicze me le vecs v csehri, ni od malo olia vu vresi mojem, to pa sesem szebi i szvojemi szini szpraviti, da je¬ va i potom vmerjeva.“ — „Neboj sze, trosta jo Elias, idi i szpravi, donok naj prvle meni szpeesi edno malo pogacso, i prineszi mi jo, i potom szebi i szini szvojemi. Ar eta veli Izraela Goszpodin Bog: ta mela sze z esebra nepotrosi, i v tom olicsnoin vresi sze nezmenka, notri do onoga dneva, dokecs 93 Bog de’zd’z da na zemlo. 44 I Elias je jo pri toj sri- roti vdoviczi, i osztano je tam du’ze od leta. Ta mela v lagvi je nej potrošena, i oli je nej zmenkao. I kak je neba szkoro tri leta i seszt meszeczov za¬ prta bila, je velo Bog Eliasi: „Idi i poka’zi sze Achabi, naj dam pa de'zd'z na zemlo. Achab zagled- novsi Eliasa je kricsao nyemi proti: „Ti szi ov raz- bijacs Izraela? 44 „Nej szem jasz zrok te neszrecse, veli Elias, nego ti i ocse tvojega hi'za; z tem, ka szte zavrgli zapovedi Goszpodna, i podali szte sze na cseszt bolvanov. 44 Na ’zelenye proroka je poz- vao Kral szpraviscse na goro Karmel, kama sze melo nazocsi posztaviti naime i 450 popev Baala. „Kak dugo vklekate na oba sztrana? 14 oberkao je Elias to liidsztvo; „Csi je Goszpod, Bog, nasz- ledujte nyega, csi je pa Baal, dr zte sze toga. 44 Ali to liidsztvo nyemi je nej dalo niksega odgovora. Er- kao teda Elias: „Jasz szem szam, ali ti prorokov Baala je 450. Dajte nam dve govedi. Edno naj oni polo’zijo na drva, to drugo jasz; ali ni eden nenalo- ’zi ognya pod drva. Teda zezavajte vi Ime Boga va¬ šega, jasz pa scsem zezavati Ime Goszpodnovo.Ste- ri Bog odgovori z ognyom, te naj bode Bog. Lud- tztvo je pa odgovorilo: „to je prav. 44 Popevje Baala szo vmorili telcsicsa szvojega, polo’zecsi ga na oltar. Pleszali szo poleg szvoje na¬ vade okoli oltara, kricsecsi od utre do poldneva: 5 ,Baal poszluni nasz!“ Ali nej je szlisan glasz, ni odgovor. Elias je je spotao: „bole glaszno kricste, ar je Bog! ali globoke miszli ma ali delo, ali je na poti, ali szpi ! 44 Teda szo kricsali ze-vsze mocsi, praszkali szo sze z no’zi po nyi šegi, ka je je krv polevala; — ali donok je nej bilo niksega glasza ni odgovora. 94 Gdaje pa bilo, oŠoli vecserasnyega aldova, (kak je navada bila v Czerkvi aldiivati) zozidao je Elias oltar, dao je szkopati okoli oltara sancz, i na drva i gorecsi aldov tak dugo vodo polevati, dokecs sze je graba napunila z vodov. Potoni je molo: „Gosz- podne! Bog Abrahama, IVaka, i Jakoba, daj szpo- znati dnesz, ka szi ti Bog vu Izraeli, i ka szem jasz tvoj szluga!“ I doli je szpadno ogen Gosz- podna, i po’zro je aldov, i gori je polizao vodo v grabi. I doli je szpadnolo vsze liidsztvo na obraz kricsecse: „Goszpod je pravi Bog! Goszpod je pra¬ vi Bog!“ Elias je pa zapovedao pope Baalove szpo- Ioviti i szpokiati. Na to sze ie molo Elias k Bogi za de’z’d'z szedemkrat, i zapovedao szlugi szvojemi gledati proti morji, jeli bi sze de’zd’z szka’zuvao. I na szedrni krat ercse: „vidim eden mali oblak sze prizdigavati z morja liki edna dlan.“ I dao je na znanye Achabi: „Daj pregati, naj te de’zd’z neza- vrne. I med tem sze je zamracsila neba od oblakov, i prisao je de'zd’z veliki. Achazia, szin Achaba je obete’zo, i dao je pi¬ tati Baal-Zebula, bdgecza Filiszteusov, jeli pa na- za ozdravi, ali nej. I szr^sao je Elias te poszel- nike, govorecsi nyiin : „J^rpa nega Boga vn Izra¬ eli ka ta v Ekron idete Boga szpitavat? Zato, etak veli Goszpod: z szmrti szmrtjom vmerjes.“ Nazaj sze povrnovsi ti poszelniczke, szo erkli: „Pred nasz je prisao eden mo’z, vu szrsznoj odeteli, govorecsi: povejte Krali, ka szmrti szmrtjom vmerjes.“ On je pa odgovoro: „To je Eliasi vo je poszlao ed- noga kapitana z 50 mo zi, naj bi ga vlovili i pri- pelali. Oberkao je te kapitan toga proroka: „mo’z bo'zi! vu imeni Krala zapovedavam tebi doli pridti.“ Elias je odgovoro: „csi szem jasz mo’z bo’zi, naj sz sz dr ny na Pr gc do sz bi je A( Z8 B, ni 95 kak lias rva sze >SZ- po- em sz- ) v raz ra¬ jo¬ ni mi JO. ak je ia- »v, j{- a- ;l- a- ik aj iZ i: in 1- szpadne ogen z nebe, i po’zr tebe i tvoji petde- szet.“ I tak sze je zgodila. Te Kral je vo poszlao drugoga, i ogen z nebe je zaprnvo i toga z tirni 50 nyegovimi. Teje priso te tretji, te je naklekno koli¬ na, govorecsi: ,,Mo’z bo’zi! bojdi moja duša draga pred tebom.“ Te je dolisao Elias ’z nyim k Krali, govorecsi nyemi: „Eta veli Goszpod, Zato, ka szi doli poszlao szpitavat Baal Zebula bogecza ekron- szkoga, liki da nebi bilo Boga vu Izraeli, koga recs bi szpitavati mogao, nezhodis vecs z posztele tvo¬ je nego z szrnrti szmrtjom vrnerjes.“ Tak je vmro Acbazia i nej je nihao za szeborn szinov. 45. E1 i z e a s. Na zapoved Bo'zo je Elias, Elizeusa naravnao za szvojega naszlednika. Elizeus je vido, kak je Bog proroka Eliasa vu viheri na ognyeni kolaj vu nebo gori vzeo, i zadobo je duh i mocs Eliasa. V 96 Betheli, gde szo to zlato tele molili, je szprevedna decza torni proroki czone davala: ,,pisllvecz! pis- livecz! hodi gori.“ Elizeus, ki je mogao znati, gda je to pravo vremen trplivoszti, i gda hip kasti- ganya, jo je prekuno vu imeni Goszpodnovom i taki dva medveda pridocsa z goscse, szta raszpraszkala ti pojbarov stirideszet i dva. V ednom meszti, gde je }>lla proroczka sola, sze nyemi je molila ednoga proroka vdovicza: ,,rno'j ra mi je mro, ’ze pa ide veritel, i scse mojiva obadva szlna vzeti za szvoje robszluge.“ Odgovoro je Eli¬ zeus: „povej mi, ka mas vhfzi tvojoj?“ Pravi ona: „nema szlu’zbenicza tvoja nicsesza, zviina ednoga vresa olla.“ — I erese nye: Idi vzemi na poszodo od vszej tvoji szoszedov prazne poszode, kak naj vecs. Potom sze zakleni z szinrnl tvojimi vu lužo tvojo, i nalejj to poszodo z toga vrcsa.“ I napunila jo je. Erkla pa szlni szvojemi: „prineszi mi esese edno poszodo . 14 Szin pa odgovoro: „nega vecs.‘j I presztano je oli. Te mo’z Bo’zi ji pa erkao: „odaj te oli, i vo plaesaj poszodnlka tvojega, tl sze pa z szinml hrani z ovoga, ka vise osztane. Naeman, voj Krala Syrianszkoga je gratao go¬ bavi . Mela je pa ’zena nyegova edno izraelitansz ko szlii’zbeniezo. Ta je erkla: „Ah! da bi szegosz pod moj szkazao proroki vu Samarii, tiszti bi g* zvraeso od gob.‘ s I na pot sze je vzeo Naeman * konyl i kollami, i bogatimi darmi, idoesi v Izraeli i prisao je do dver proroka. Elizeus nyemi je dao povedati: „Idi i szkopaj sze v Jordani szedeffl krat.“ Razszrdo sze je Naeman, govoreesi: „Jas* szem meno, ka szam pride vu imeni Boga szvoje- ga, i z szvojov rokov sze dotekne gobe, i tak j° zvraesi. Jeli szo Damaskusa vode nej bogse od U’ cs te ti P« S' e IH J e k: g* P< st ro te vs k( sz Gi ro te cz vr ve ?! CZ v ol bi bi g‘ 97 raelszki?“ Szlugi nyegovi szo ga pa ratali, gucse- csi nyemi: „Ocsa! kakkoli velikoga bi velo tebi te prorok, to bi ti vcsino; kak pa nebi csinio, csi ti veli: „szkopli sze, i bodeš csiszti.“ Doli idocsi pogrozio sze je szedemkrat v Jordani, i csiszto je gratalo telo nyegovo, kak kaksega poj bara. Z da sze 'e povrno k proroki, ka bi nyemi zahvalo. Poniido nyemi je dare, govorecsi: „Znarn, ka nega Boga, nego vu Izraeli. Vzemi tak ete b!agoszlov.“ Elizeus je pa odgovoro: ’Zive Bog, pred sterirn sztojim, ka ga nevzemem. Odidi vu meri!“ Ali Gehazi, szlu- ga Elizeusa je po’zelo to szrebro ino zlato, i to le¬ po oblecsalo; steroga je Goszpod nyegov vzeti nej steo, i piiszto sze je za Naemanom, govorecsi nye- mi: „Goszpod moj me je poszlao, da bi ti pove- dao: „ovo, ravno szta prišla k meni dva vboga pro- roka; daj nyima eden czent szrebra, i dvojo szve- tesnyo odevko.“ Naeman je odgovoro: „Lubleni, vzemi dva czenta!“ Tildi i dvojo szvetesnyo odev- ko nyemi je podelo. Ali kak je naza priso k Go- szpodi, erkao nyemi je Elizeus: „Odkud , Gehazi?“ Gehazi je erkao, ka je nikam nej hodo. Ali te pro¬ rok je velo: „Nej li szem te vido vu duhi, gda je te mo’z z szvoji kol tebi proti sao? Jeli je to bio czajt szrebro i odevalo jemati, vinograde i olivove vrti kiipivati? Zato goba Naemana sze te zgrabiuia vesz 'zitek !“ I vo jesao od nyega gobavi, likiszneg. Vu ednoj bojni, stero je Kral Izraelszki proti Syrian- czom dr zao, je Elizeus oznano Krali vsze, ka sze je v Syrianszkom tabori godilo. Te je Kral Syrianszki obszeo varaš Dothan, gde je 'živo te prorok,_ ka bi nyega vlovo. Syrianczi szo prišli v nocsi i o- blegli varaš, i gda je szluga moža bo’zega rano goristano; ovo, le'zala je vojszka okoli varasa z 7 98 konyi i koliami. I gori je szkricsao te szluga: „Jaj goszpod moj, ka zacsnemo^ Odgovoro je prorok: „Neboj sze: ar je oni vecs, ki szo pri nasz, kak tej, ki szo pri nyi.“ I molo je Elizeus: „Goszpod- ne odpri nyemi ocsi, da bode vido.“ Te je odpro Bog ocsi szlugo, i ovo vido je edno goro, oble¬ čeno od ognyeni konyev ino kolij okoli Elizeusa. „Jeli szo nej vszi navkiip szliičevni diihovje, na szlučbo voposzlani za oni volo, ki bodo orokiivali zvelicsanye.“ 46. Assyrianszko s z e lj e n y e. Po Achaba szmrti je dvanajszet Kralov kralii- valo vu kralevcsini ti deszet pokoleny. Ali kratko je bilo vremen kraliivanya nyihovoga. Eden je to¬ ga drugoga od 'zitka szpravo, i posztao Kral me-! szto nyega, — jaj pa kralevcsini, stere vladarsztvo sze telikajkrat premenyava. Syrianczi szo opusz- csavali i porobili derzelo. Liidsztvo sze je nej za- sztopilo ni recsi opominajocsi, ni niksega draszno- ga karanya prorokov; nego je vszigdar globse i globse prepajuvao v bolvansztvo i zlocsasztnoszt. Naszlednye szo prišli Assyrianczi, edno mocsno, bojuvajocse liidsztvo, i podvrgli szo szi derčelo pod dacso. Hozeas Kral je Salmanassar Krali z prisze- gov oblubo vernoszt, ali zavezek ete prelomo. Te je priso Salmanassar, kak eden pogiibelen viher na Izrael, opu3zto je Samario, i vo odpelao mesztan- csare dr’zele ti deszet pokoleny z te obecsane zem- le vu Armenio, i druge daleke krajine szvojega si- rokoga vladarsztva. I to sze zove Assyrianszko szel- jenye. Li eden mali tal ludi je szmelo naza oszta- noti, med stere je Salmanassar v to opuszcseno de 8 « ga sz po ki g' tr ni n’ Ji d; li! lc z: v ti v S d v s s: 9» r n 1 o 99 Jaj )k: ;ak nd- iro de- sa. na ?ali lu¬ ko te¬ le¬ go sz- sa- 10- e i zt. 10, od se¬ re na in- m- si- el- !a- no derzelo poszlaoSyriancze, Mesopotamiancze, i dru¬ ge pogane, i dao nyim popa, ki je nye vesio na bo- gabojaznoszt. Te konecz je vzelo kralevsztvo ti de- szet pokoleny, i z toga zmesanya ti naza oszta- nyeni mesztanesarov z timi poganskimi prisavezi je posztano narod Samaritanszki. 47 . Jonas prorok. Bog je tildi i k Assyrianczom poszlao proro- ka z Izraela. Ninive je bio Krala Assyrianszkoga glavni, bogati i lepi varaš, steroga kro’ziti sze po- trebiivalo tri dni hoda. I velo je Bog Jonasi: „Szta- ni ino idi vu te veliki varaš Ninive, i predgaj vu nyem, ar je hudoba nyihova eszi pred me prišla.“ Jonas je nej bogao, nego jev drugi kraj be’zao, po- davsi sze na morje. Teda je puszto Bog eden ve¬ liki viher, ka szo vszi menili, ka sze ladja od va¬ lov raztreszka. Vu sztiszkavanyaj szvoji szo ze- zavali vszaki Boga szvojega, blago szvoje szo pa v5 zmetali v morje,da bi ladja le’zesa gratala. Med tem je Jonas zdolaj v ladji szpao. To vidoesi te vfsisi ober ladje, je nyemi erkao: „Zaka ti szpis? Sztani i moli Boga tvojega 1 “ I erkao je eden k drugomi: „Vr’zmo sors, da zezvemo, za steroga volo sze nam tak zle godi.“ I sors je na Jonasa szpadno, ki je erkao: „vr’zte mene v morje, tak sze vam zmore.“ Molili szo pa Boga, govoreesi: „Nepogubi nasz za etoga csloveka duše volo, i ne- naesunaj nam gori krvi nedu’zne!“ Potom szo Jo¬ nasa vo vrgli v morje, stero henyalo sze boriti. Ti ludje szo sze pa bojali Goszpodna, i aldovei obliibe esineesi. Jonasa je pa po’zrla edna velika ri- szlao ga je pa Bog i drugocs, govorecsi: „Idi» Ninive varaš, i predgaj, kakti bodem gucsao.“ Bo- l e , gajocsi zda, je kricsao po viliczaj- ,,Escse je sti- sz rideszet dni odzajaj, i funda sze eto meszto.“ Ti. ( e , ludje szo pa vervali recsi proroka, szpokorili i bo sz jali szo sze. Posztili szo sze, i ogrnoli szo okoli cs szebe oblecsala pokore, Kral je doli szlekao szvoj ta skarlat, i dao vo szkricsati: „Naj sze poszti cslo- e ( vek i govedo; naj sze zezava Bog, i vszaki s u naj povrne z szvoje hude poti, da neszpuni nad g, nami Bog to prtidev.“ I pomiluvao je Bog te va- n ras, ni nej puszto te pogubelnoszti ober nyega. Jo- H naši sze je pa mrzilo od dugotrplivoszti Bo’ze, na j e teliko, ka je erkao: „Jasz bi rajse mrtev bio, kak j; ’ziv.“ Odisao je zvuna varasa, napravo szi je tam h edno huto, naj bi vido to pogublenye varasa. Dao s je pa Bog zraszti v nocsi edno csudno zelenye, ste- s ro je zaiitra z szvojim lepim lisztjom jako szen- \ ba, ali Bog ga je pri 'zitki obdrzao, i po trej dnevi i trej nocsaj ga je riba vo vrgla na szuho. Odpo- a | J j f zo I lo. je s mas sze bi i ro, nec vel ve, lev 101 Inevi dpo- Ji» Bo¬ sti- Ti bo- Icoli voj ilO- sze iad ra¬ jo¬ na ak j ni ao te- n- czo dr’zalo. Jonas sze je veszelio nad tov szenczov, ali na drugi den je pripravo Bog csrva, steri je zgri- 10 to bilje, ka je lisztje vu prigori szuncza povelino- lo. Kak je pa szuncze szpeklo glavo Jonasa, pa szi je szmrt 'zelo. Ercse nyemi Bog: „jWiszlis, ka prav mas, ka sze szrdis?“ Pravi Jonas: „Prav mam ka sze szrdim do szmrti.“ Teda veli nyemi Bog.- „Te- bi sze mili te bilo, za stero szi nika nej delao, ste- roje v ednoj nocsi posztalo, i v ednoj nocsi ko- necz vzelo; i meni sze nebi meo militi, Ninive, te veliki varaš, vu sterom vecs kak 120 jezer dus 'ži¬ ve, ki ni to neznajo razlocsiti, ka je na deszni ali levi sztran, i k torni tudi telikaj 'živine!“ — 48. Poszlednyi Kralove Jude e. Na Davidovom kralevszkom sztolczi v Jerusa- lemi je po razde!jenyej kralevcsine vu 372 letaj dvaj- szeti Kralov kraluvalo, i kralevszto Judee je od kra- levsztva ti deszet pokoleny, vise od szto let du’ze sztalo. Ali i med osztanki Davidovimi je vecs zlo- csaszti i bolvanszki Kralov bilo, kak pobo’zni, ino ta imena Josafat, Hiskias, i Jozias sze vu prigodaj eti szvetijo kak szvetle svezde. Akhaz je vu viliczaj Jernsalema, Baali oltare gori posztavo, dveri Czerkvi dao zaklenoti, ka je Hi za Bo’za bila piisztnaliki kaksa zaosztavlena. Hiskias toga nepobo’znoga Akhaza pobo’zen szin, je dveri Ili ze Bo’ze pa odpro, dao je ocsisztiti vi- licze Jerusalema od bolvanov, i ta deszetera poko- lenya pozvao k Bogi ocsev nyihovi, ino na vkiip «zvecsenye Yiizma. Vu hipi nyegovoga kraliivanya szo odpelana ta deszetera pokolenya v Assyrio, i vnogo jezer Izraelitanczov, ki szo pred onov vozov 102 prek odszkocsili v Judeo, je mocsneso vcsinilo kra- levcsino nyegovo. Sanherib, Kral v Assyrii za Sal- manassarom je vo poszlao voja szvojega z vojsz- kov, ki je podzajao vsze mocsna meszta Judee, i Jerusalem obszeo. Ali gda je proti 'zivomi Bogi hu¬ do gucsao, rasztrgao je Hiskias gvant szvoj, i mo- lo sze je k Bogi Izraela; i vo je sao Angel Goszpod- nov i pobio je v tabori Assyrianszkom 185 jezer mo’zov, i ovo, zaiitra je vsze puno mrtvi tel bilo. Potom sze je povrno Sanherib naza v Ninive. V tom czajti je Hiskias obete’zao na szmrt, i prisao je k nyemi Esaias prorok, erkocsi nyemi: „Szpravi v red hi’zo tvojo, ar bodeš merao!“ Hiskias sze je z britkim placsom rnolo za podu’zanye 'zitka szvojega. Te je erkao Bog Esaiasi ’ze domo ido- csemi: „Povrni sze naza k Hiskiasi, i ercsi nyerai:| „Etak veli Goszpod: Jasz szem molitve tvoje posz- luno, i szkuze tvoje szem vido, dosztavim 'zitek z petnajszetimi leti. Esaias je teda naravnao lige goridjati na nyegovo rano, i po trej dnevi je kral ozdravo, i sao v Czerkev, i hvalo je dao Bogi za ozdravlenye. Manasses, Hiskiasa, neporedno hodecsi szin, j« vu vise, kak petdeszet letnom kraliivanyi szkvaro i zapravo vsze delo pobo’znoga ocse szvojega, na- gnovsi to liidsztvo na bolvansztvo. Na konczi ’zit- ka nyegovoga szo ga zvezanoga odpelali v Epiptorn. Tam sze je szpokoro, i poszluno ga je Bog, ka je naza posztavleni za Krala, na stero je v Jerusale- mi bolvansztvo prepovedao. Amon, Manassesa szin je husi bio od vszej ti prvesi, ali nej je dugo ’z nyim trpelo, ar ga je ’ze na dve leti naszlediivao vu vla- darsztvi szin nyegov Josias, oszem let sztar. Teje pa bio na throBusi Davidovom eden moz poleg Bo- 103 ;ra- sal- sz- ! ) * liu- no- ad- eer ilo. V iao jvi ;ze ka lo¬ si sa i« 'O I. a 3 ’ze vole. Vu prvi oszmi leti je pod vodjenyom vi- sisnyega popa bio, ali ’ze vu dvajszetom leti szta- roszti szvoje je ocsiszto Jerusalem i vszo Judeo od bolvanov, i dao je Hi’zo Bo’zo pa gori oszna’ziti. Ovo, naidene szo pri csfscsenyej Czerkvi edne Kni- ge, stere szo ’ze od Manassesa mao zatepene i po- 'zablene bile, i to szo bile Biblie, t. j. Knige Mo- sesove. Knige ete szo pred Kralom estete, i na teli- ko sze je sztrszno i trepetao nad prtenyem vu eti knigaj, ka je rasztrgao gvant szvoj. I Bog nyemi je oznano po ednoj prorokojezi: „Zato, ka je szreze tvoje mehko gratalo na reesi ete, stere szi csiio, sze vu miri pokopas vu grob tvoj , ka oesi tvoje nebodo vidile pogiibelnoszti, stero pusztim na me- szto eto.‘ £ I Josias je tem bole vreli gratao, vsze vu Izraeli, poleg pravde Mosesove zrendeluvati. Po- zvao je liidsztvo na Szpraviscse, i estete szo Knige one od reesi do reesi, i te Kral je vesino zavezek z Goszpodnom ze-vszem liidsztvom navkiipe. Vre- loszt nyegva je telikajsa bila, ka je i zviina Judee vu Betheli te oltar poruso, i mrtve koszti je dao z grobov voszkopati, i na nyem ze’zgati, poleg reesi Goszpodna stero je moz Bo’zi proti oltari vo szkri- esao. Ali po szmrti Josiasa sze je hitro vsze k kon- ezovi pribli’zava!o. Dva nyegovi szinov i dva nye- govi vniikov szo vu kratkom vremeni eden za dru¬ gim poszajeni na kralevszki sztolecz v Jerusalemi, ali pa vszi štirje doli djani, i z jezero znameny sze je dalo szpoznati,ka sze den szodbe szilno pribli’zava. 49. Proroczi. Eti znameny nazveszesavezi i tolrnaesje szo bili Proroczi, steri vesenja sze nahajajo vuBiblii. Poz- 104 vanje nyihovo je bilo szpoznanye Boga med liidmi ] razsirjavati, i to hudobo, stera csesztokrat od Kra- i lov i popev szhajala zasztavlati. Zbiido je Bog tak- j se vu kralevcsini ti deszet poko!eny ravno tak, kak ] v Judei i Jerusalemi, i z ti naj nisisi, kak z ti vises- ] nyi. Esaias i Daniel szta bila sz kralevszkoga roda; Jeremias i Ezekiel z popovszkoga: Elias, Elizeus, Jonas, Mikeas z sztave ti proszti mesztancsarov; Amos je paszter bio. V onom czajti, gda je kra- levsztvo Babilonszko escse malo, i nej znamenito bilo, je Esaias prorok, ’ze prorokuvao nyega hitro rasztecso velikocso i obladnoszt, kak i tildi szpadaj po ednom vnogo zmo’znesem, steroga je ’z nyego- vim perzuskim imenom Koresa imeniivao. Jeremias je prorokiivao opiiscsenye Jerusalema po Kaldeusi, i nazveszto, keliko let bi Jerusalem zrusenij oszta- noti meo. Ali nej je to pridocso kastigo, kak takso oznanyuvao, stere sze ognofi nebi mogli, nego opo- minao na pokoro, naj bi mogli vujdti, nyim sze pr- tecsoj pogiibelnoszti. Ezekiel prorok je karao te vu Armenii bivajocse, ki' szo ’ze pred 100 leti vo zo- szeljeni z domovine szvoje, i ki szo z 'zidovmi nav- kiipe csakali pogiiblenye kralevcsine Babilonszke, po szddbi Bo’zoj: „naj escse nebi miszlili na naza- posztavle nye kralevsztva Izraelszkoga, nego i to ovo liidsztvo nye hode naszlediivalo vu vdzo.“ Ali Izraelitanczi szo nyemi ravno tak nej vervali, kak ’Zidovje Jeremias proroki. Znamenita je prorokov szrcsna recs, z sterov szo giicsali vu prilikaj. Edna od Jeremiasa vecskrat napredana szpodobnoszt je od Ioncsara. „Kak szi z necsisztov szkledov denejo: — z vodov sze opla- vne, ino sze podvezne; tak sze szprevr’ze Jerusa¬ lem.“ Drugacs napredava: „Vido szem Ioncsara de- 105 lati na saibi szvojoj, i te lonecz sze je raszkasao med rokami nyegovimi: omeszo ga je, i drugo ga je naredo 'z nyega: — jeli nemrem i jasz tak oši¬ niti z vami o luža Izraelszka, veli Goszpod! Ovo, kak je to blato vu roki loncsarszkoj, tak szte vi z hi’ze Izraelszke vu roki mojoj.“ Orugoga hipa je pa eien lepi lonecz kiipo pri loncsari, i potro ga je pred timi starisi liidsztva i naj prednyesimi popi na csrepnye, erkocsi: „Eta veli Goszpod vszej sere- gov; ravno tak liki sze rasztere poszoda loncsar- szka, i naza czela napraviti nemore, tak scsem i liidsztvo eto i varaš ete razvr'zti, i hi’ze i palacse vJerusalemi sze porušijo, zato, ka jenanyi sztrehi bolvanom alduvano. 50. Balbilonszka voza. Ali szo vervali 'Zidovje prorokorn, ali nej, mo¬ gli szo szkusziti, ka szo sze ona prorokiivanya do szlednye recsi vsze szpunila. Prišli szo Kaldeuske, narod divji, v bojni neszmileni, obszeli szo te lepi varaš Jerusalem, i z zemlov szo ga zravnali. Szod- ba Bo’za sze je donok i eti z vo szkoncsanim re¬ dom priblizavala. Nebukadnezar, Kaldeusov Kralje Judeo naj prvle pod dacso vrgao, odpelao Krala lekoniasa z deszet jezer vitezmi, i znamenitimi mo- 'ziivsze kovacse i teszacse v Babilon, orszagi je pa dao drugoga Krala. I tak je sztalo kralev- sztvo Jude escse deszet let. Gda je pa Zedekias pomocs i obrambo iszkao pri Egiptamczi, proti Ne- bukadnezari, prišli szo Kaldeuske, kak povoden na nyega. Dve leti szo branili 'Zidovje szvoj varaš; v sterom czajti je tak veliki glad posztano med nyimi, ka szo matere szvojo malo deczo vmarjale i jele. 106 Na szlednye je nepriatel podzajao varaš. Zedekias je na pobegi vu roke protivnikov szpadno, i szpu- nila sze je nad nyim recs proroka Ezekiela :• „ka v Babe! pride i tam merje, ali zemle one vido nebo- de.“ Kaldeuske szo nyemi ocsi vo szkopali, i to szlednye, ka je nyemi viditi dopiiszcseno, je bila szmrt szinov nyegovi, steri szo pred ocsmi nyego- vimi szpomorjeni; potom je odpelani v Babilon. Va¬ raš pa i Czerkev szo poroblena, i z zeinlov zgliha- na, vszeje doli po’zgano, i ta draga poszoda czer kevna je zracsunana i v Bela Czerkev Babilonszko odnesena. Kama je prešla Lada Zakona je niscse nej zvedo. To liidsztvo je pa zvuna nisteri zname¬ niti mo'zov, k sterim je Nebukadnezar dobro viipa- zen meo, i vno’zine sziromaski ludi, od steri sze je ni hudo ni dobro csakati nej dalo je vu razlocsne krajine Babilonie raszposzlano, tak, liki pleve od ve¬ tra raznosene, kak szo proroczke nazvesztiii. Med timi nisterirni naza osztanyenimi je bio Je- remias, ki je zda pod zriisenosztjom Jerusalema szvoje placsnoszti szpevao. lor 51. Daniel. Ono vozo szi neszmemo tak miszliti, liki da bi 'Zidovje z czela hudoj voli szvoji obladnikov pod¬ vrženi, li nyihovi robszlugi bili. Sztava nyihova je nej bila bole vboga, kak vu zdanyi nisteri krajinaj. Z Kaldeusi szo glihno szlobodcsino i k naj visisoj cseszti prisztop meli. Szam Nebukadnezar je dao 'zidovszke mladencze gori hraniti ino vcsiti. Med temi szo bili Daniel, Sadrak,Mesak, Abednego, stere je szledka Nebukadnezar v naj visiso cseszt poszta- vo, vu steroj szo zemlakom szvojim na postenye i haszek bili, i z ednim szvetloszt szpoznanya od Boga med poganmi razsirjavali. Ali tak nisteri teski boj szo meli vo presztati. Za greh szo držali jeszti z hrane, stero szo z sztola Nebukadnezarovoga vdablali, i želeli szo od kamurnika, da bi nyim bilo dopiiszcseno szocsebo jeszti, i meszto vina, vodo piti. To je Bog nad nyimi tak blagoszlovo, ka szo od ti ovi doszta csrsztvesi i mocsnesi bili i gda je prišlo vremen, naj bi sze pred Krala posztavili na, modroszt i znanye gledocs je nej bilo nyim glihnoga ni ednoga. I zraesunani szo med szluge kralevszke. Z ti vnogi porobov, stere je Nebukadnezar z ra- zlocsni orszagov vkupe szpravo, je zapovedao eden 60 singov viszikoszti zlati kep zlejati. Na goripo- szveccsuvnye toga kepa szo vkup szprisli vszi vlad- niczke. I vo je szkricsano: „To sze vam veli, naro¬ dom, liidem, i jezikom: csi bodte csiili glasz roga, trombont, harfe, czitare, szpevanye i vszako igranye, nanizte sze pred tim zlatim kepom, steroga je dao Nebukadnezar posztaviti, molecsi ga. Ki pa nena- 10S klekne kolin, taki sze vu ognyeno pecs vr'ze.“ Ko¬ maj je minolo poszvecsiivanye, kak szo Sadrak, Me- sak Abednego, ki szo poleg cseszti meli pri po- szvecsiivanyi nazocsi bidti, pri Krali obto’zeni, ka szo szami sztali, gda je vsze na obraz szpadnolo. Nebukadnezar je nye pred szebe zapovedao, govo- recsi: „Kako? vi nescsete csesztiti Boga mojega? ’Ze bomo vidili, gde je Bog, steri vasz vo ftrgne z roke moje.“ Odgovorili szo: „ovo, Bog nas, ste- roga mi molimo zmo'zen nasz i z te ognyene pecsi, i z recsjov, z rok tvoji vo ftrgnoti, i csi nasz nere- si, znaj, ka toga zlatoga kepa, steroga szi dao po- sztaviti, donok nescsemo moliti.“ I kroto sze je raszrdo Nebukadnezar, i zapovedao je to pecs sze- demkrat vrocsese zakuriti, kak drugacs. Tak szo ti mo’zje vu szvoji plascsaj, obiiteli’kliibukaj i vszoj odevki zvezani, v to ognyeno pecs zmetani. Ogen je na teliko raseni, ka szo ti mo’zje, ki szo je ze’z- gati meli, vmorjeni od ognya plamna; ali ti trije mo’zje szo zvezani szpadnoli na szredo v pecs. Te sze je kroto presztraso Kral, govorecsi szvojim ta- nacsnikom: ,,Jeli szmo nej szamo tri može dali v ogen vrzti? donok štiri može vidim v ognyi hoditi proszte i neszkrsene, i te strti je ravno, kako szin Bo’zi.“ I prisztopo je Nebukadnezar k gesztjarn pecsi ognyene, ino je erkao: „Sadrak, Mesak, i Abednego, szlugi Boga naj visesnyega hodte vo!“ I vo szo prišli, i ni vlasz nyi je nej pricsvrkno, i nika oszmojenoga nej obdisano na nyi. Kral je pa erkao: „BIagoszlovletii je Bog! ki je odposzlao Angela szvojega, i oszlobodo szluge szvoje, ki szo sze vu Nyem vupali.“ Vu czelom kralevsztvi szvojem je dao zapovedati: „Ki bode Bogi Sadraka, Mesakai Abednegoa hudo gucsao, ina predti.“ Potom je ve- — 109 — liko oblaszt dao tem trem mo’zom vu czelom szvo- jem kralevsztvi. Csi je ’ze Nebukadnezar toga mladoga Daniela za veliko meo, naszlednik njegov Belsaczar ga je escse za v kse prestimao; naj vise je pa njega po- sztavo Darius, Kral IVledie, ki je toga sztarcza, name- sztnika posztavo nad tretjim talom kralevcsine szvoje, i’ze!o takaj posztaviti njega ober czele kralevcsine. Za te szrecse volo szo pa ti veliki v tak groznoj naviszti meli Daniela, ka szo ga podkopati prisze- gnoli. Nej je pa bilo mogocse proti njemi gori na- idti kaj, zviina njegove Bo’ze szliVzbe. Nepriatelje njegovi szo doprineszli pri Krali, ka je vodao zapo¬ ved: „Ki sze vu treszeti dnevi bode, k Bogi, ali csloveki molo, zviina Krala, vr’ze sze pred orosz- Iane.“ Daniel sze je pa li nej henjao moliti cseresz dneva trikrat, poleg szvoje navade pri odprtom o- bloki, k Bogi szvojemi. Nepriatelje njegovi szo nej bili zamudni, Krali eta nazvesztiti. Kral bi njega rad miiluvao, ali poleg njegove kralevszke dane recsi, szo ga i na to nagnoli, ka je Daniela v jamo oroszlanov dao vr’zti. „Bog tvoj, je erkao te Kral, komi sze ti nepresztanoma moliš, naj zmore tebi!“ Dveri jame je Kral z szvojim lasztivnirn prsztanom zape- csato; nika je nei jo, i czelo nocs nej mogao szpati. Za iitra sze je pri czajti pascso k jami, ino je kricsao: Daniel, szluga'zivoga Boga, jeli te jeBogtvoj i od o- ■ roszlauovreso?“ Odgovoro jeDaniel: „Bogmojjeod- poszlao Angela szvojega, sterijezapro grlo, oroszla¬ nov ka szo me nej mogli obsaliti.“Te sze je jako obe- szelo Kral, i zapovedao je Daniela z jame vo po- tegnoti, te može pa njega to’zecse notri zmetati, ki szo prvle, kak bi do teo prišli, od oroszlanov ra- szpraszkani. Darius je pa dao vo szpiszati: „Yu 110 mojem czelom kralevsztvi sze Boga Danielovoga 1 bojte ar je on Oszloboditel, i vu nevoli pomocsnik, 1 i csini znamenya, oboje, na Nebi i na Zemli.“ ^ 52. Jerusalem znovics naza goriposztavlen. j Z szedemdeszetimi leti szledka po opiiszcsenyi Jerusalema je Kores, Persie vladar, posztano Kral nad Assyriov, Mediov, ino Babyloniov. Taki to prvo leto szvojega kraliivanya je dao vszem vu nyegovom dr’zanyi bivajdcsim Izraelitanczom oznaniti, ka sze szlobodno vu domovino szvojo naza povrnejo, i szmejo varaš i Czerkev naza gori posztaviti. „Ne- besz Gospodin Bog! je bila zapoveduje meni zapove- dao, naj nyemi v Jerusalemi Hi’zo naza gori posz- tavim; zato ki je med vami z naroda nyegovoga, nyegov Goszpodin Bog bojdi ’z nyim, i odhajaj vu domovino szvojo. 14 Zapovedao je tiidi 5400 zlate poszdde, stera jez Czerkvi v Babilon prinesena Iz¬ raelitanczom naza dati. Ki sze je z Jerusalema escse nej szpozabo, opravlao sze je k domo idenyi. Ali lil naj veksi tal Izraelitanczov i 'Zidovov szo v Assyrii i Babilonii sztan vdarili i obogatili, i szamo stiride- szet dve jezero hfzni—ocsev navekse z Judevoga i Levia pokolenya, je pod Josuom visesnyim popom, i Davidovim osztankom Serubabelom poiszkalo gori zrusenoszti Jerusalema. Naj prvesa szkrb nyihova je bila Oltar Gosz- podna gori zozidati, i Hi’zi Bo’zoj grunt polo¬ žiti. Popevje szo napre sztanoli z trombontami, ka bi dicsili Goszpodna. Ali vnogi ti sztarczov, ki szo to prveso Czerkev dobro znali, szo sze na glasz jokali, vidocsi on nevolen zacsetek te nove, na te- liko, ka sze je placs ti sztarczov, i veszelo szpeva- nye ti mladi, vu velikoj vno’zini nej moglo raszpo- znati. Med vnogimi teskocsami, stere szo deli podme- tavane, szo nyim na znamenito pomocs bili Haggeus i Zakarias proroczke z tanacsom, trostom i odiim- lavanyem szvojim. Samaritanuske, ki szo ’z nyimi vret zidati steli, ali od 'Zidovov nej k czoj piisz- cseni, szo sze krepili to delo vszako dob zasztavla- ti; potvarjali szo je pred Kralom, nad nye szo vda- riii z ro’zjom, tak, ka je med zidanyem polojno mo’zov moglo z ro’zjom vo sztanoti, i ti zidarje tiidi zviina zlicze i lopate mecs opaszani noszili. Id sze je godilo pod Kralmi za Cyrusom, Dariusom i Artaxerxesom. DariusKral je odposzlaoEsro, pisz- moznancza z Persie domo, kije tildi z szebom vzeo * Babela escse to ovo poszodo Czerkevno, i Cseszt ®o’zo, i vesz szvetszki red poleg Nasztave sztari ocsakov naza posztavo. Artaxerxes ali szi Ahas- verus (Arthasastha) je pa Nehemiasa, peharnika, i prednyega oladnika, na nyega lasztivno molbo v Jerusalem za poglavara odposzlao, naj bi to po- rfiseno szteno okoli Jerusalema naza gori zozi- 112 dao. Ar szo zozidali Czerkev i hi’ze, ali te varaš je escse bio liki odprta vesz. Z recsjom Kralove Persie szo 'Zidovom jako nagnyeni bili. Szam Xerxes, naj gizdavecsi Kral, je edno 'zidovszko deklino, Esther, za 'ženo vzeo, po steroj je 'Zidovom doszta dobra prikazao. I kak je Mardokeus nje sztricz, proti 'zitki Xerxesa vesi- njeno vkup priszeganye zezvedo, i Kraliczi nazve- szto, je zaprva li szarno irne nyegovo zapiszano vu Kroniko ; nadale je nej oblonani. Ali po nisteri leti je Mardokeus, te 'zidov, na naroda szvojega veliki haszek, za prvoga vladnika persiszkoga zviseni. Kak dugo je Nehemias poglavar Persiszki bio v Jerusalemi, je nej jemao plaese eseszti szvoje,nego ober toga vszaki den po sztopetdeszet pozvao k sztoli szvojemi. Z szvojega lasztivnoga pa po- szodo i zmogao vszakomi, gde je prevupao, zvu- na ka bi gda koga oberkao za volo duga. Nej sze je z niksega dela ali teskoese vo jemao. Pri sztene okoli Jerusalema zidanyi, je szlugom szvo* jim z ovimi vret zapovedao delati. Z szvojov pel* 113 dov teliko doprineszo pri sztaresi i premocsnesi ludsztva, ka szo i eti tim sziromakom i zalo’zeno zemlo naza prekpusztili, tudi i dug ta senkali. Takse mo že je potrebiivalo za szebe liidsztvo Iz- i raelszko k szvojemi do csasza gori zmaganyi, ali od toga pravoga Oszloboditela gucsf Goszpod po Malakias proroki: Ovo jasz pošlem Angela mo¬ jega, ki pripravi pot pred menom. I taki pride vu Czerkev szvojo Goszpod, koga vi iscsete, Angel Zakona, koga'zelete. Ovo, ide, veli vszej seregov Goszpodin Bog. „Szpravlaj s/.e! Liidsztvo Bo’ze zidat Hi’zo Jehovi!“ tak veli' Kores Kral. I z vere i viipazni szo Vzeli vszi vu tom zavezki tal Radoszt v Visnyeni je nye batrivila 1 nyira k deli mocs delila Nasztane Tak ta druga Hi’za Sveta, I rUmi ’ze vu nye krili Na diko Gospoda szveta Visni peszem glasz veszeli. — Ali ka nyo bole zvisziti ma, To ji Jezus Krisztus szam da! Pridairek k Prigodam z Stzaroga Zakona vo zebranim. Poleg prorokiivanya Danielovoga, je melo štiri szto oszemdeszet tri let, od nazaposztavlenya Czerk- ri, do Krisztasa pretecsti. I vu etom csaszi szo meli 'Zidovje znamenite szrecsne i neszrecsne prigode. Sandor te Veliki sze je na vnogo csuduvanje szvoji Vojov zasztopo Czerkvi, i Popev Ednoga 114 Boga, i vcsfno je z liidsztvom doszta dobra. Po nje¬ govo j szmrti je Ptolomaeus, eden nyegovi Vojov, steri je Kral posztao v Egiptomi, podzajao 'Zidovsz- ki orszag, i vnogo jezer 'zidovov zvezani odpela« v Egiptom. Szin njegov i naszlednik vu vladarsztvi je 'zidovom vnogo dobra szkazao, i dao je Svet« Piszmo z velikim sztroskom na grcski jezik dol obrnoti. Potom, kak szo du’ze od szto let pod Egiptom- szkimi Kralmi bili, szo prišli pod oblaszt Antiokusa KralaSjrie. Ete je z ratanjemi sztrasuvanyem vnogo jezer'Zidovov na prelamlanye Zavezka i bolvansztv« zapelao. Vnogi szo sze pa raj dali na szmrt zmantrati, naj bi li, k gori sztanenji na eden bogsi 'zitek pridli mogli. Te jako vite’zni rod Makkabeusov sze je pred- evszem vo szkazao. Tej szo oszlobodili orszag oJ vsze tiihe oblaszti. Ali poszebi obsztati szo nepre- viipali, nego szo mogli iszkati zavezek z Rimlan- czi, ki poniiczavsi prilicsno vremen szo szi der- ’zelo pod dacso vrgli, i 'zidovszkomi orszagi po- glavare dali. Pod ravnanyem Rimlanszkim szo meli 'zidovje Herodesa Edomitanszkoga za Krala, kije li z imenom bio taksi. Bio je bar mo’z velike pa¬ meti, vite’zni, batriven, ali pri tom krvi’zelen tyran. Za Malakiasom je vecs nej sztano prorok, ki b> 'zaloszna szrcza z bo’zim trostom o’zivavao. Tem bole 'zelno je csakani Szin Davida, te Obecsani, te Szveti Bo’zi, ki bi naza posztavo kralevszki sztolecz Davidov, i odbio Rimlancze z der’zele. Ali drugače szo meli szkusziti! Vem je 'ze Esaias prorok szve- docso^ „Bo’ze miszli sze nej vase miszli, i cslo- vecse poti szo nej Bo’ze poti; nego, kak dalecs je neba od zemle, tak szo visise tudi Bo’ze poti od liidi poti, i Nyegove miszli od cslovecsi miszel. 4 ^ szl Ob je n.Y bi pri ge SJ z nje ojov, ivsz- lelao sztvi vete doli oni- LUSJ Prigode z Novoga Zakona vozebrauc. 1. Gabriel Angel k Zakariasi i Marii odposzlan. o?« itn •ati, •idfi ■ed- olj rej an- er- po- ieli j« ja- in. bi im te c i cs e- o- ia ^ivelo je vu vremeni Herodesa, Krala Judee, vu Judee bre’zni krajlnaj eden par pobo’zni popov- szkoga reda ludi, kakti Zakarias i 0’zebet. Obsztarala szta oba, i nej szta mela decze, stero jeza neszrecso stlmano. Prigodilo sze je, gda je njega doszegno red vu popovszkoj szlu’zbi, i bio bi vu Szvetom Czerkvi Jerusalemszke, ka bi ogen prineszo na oltar, ka sze je szkazao nyemi tam An¬ gel Goszpodna i nazveszto, ka sze nyemi porodi Y> ’ szin, steroga ime ma zvati’ Ivan. Te obrne vnoge ztszinov Izraelszki k nvihovomi Goszpodni Bogi, 8 * 116 i mocsB(W luva Mar »Dr te < i bode napre so pred Messiasom vu Dfihi i Eliasovoj. Zakarias dvojecsi je znamenje proszo, Ercse nyemi Angel: „Jasz szem Gabriel, ki sztojim pred liczom Bo’zim, i poszlani szem k tebi, naj ti eta nazvesztim. I ovo, bodeš nemi, notri do onogi dneva, v sterom sze ta szpunijo, zato ka szi nej | 0 1 vervao recsam mojim.“— Tak sze je tudi zgodilo, Zakarias je od toga megnenya mao nej mogai giicsati ni edne recsi, i gda je vb;sao k liidsiitvi; nej je bio szpodoben ono blagoszloviti. V sesztom meszeczi za tem je pa poszlani ti iszti Angel od Goszpodna k ednoj deviczi, z ime- ime ! e nom Marii v Nazaret i pozdravo nyo z etimi recs- mi: „Zdrava bojdi, sfera szi miloszcso dobila Gosi- pod je z tebom, b!a’zena szi ti med 'ženami!“— Ti Ar . • . gl pobo’zna Maria sze je szaszila nad taksov recsjoV) ali te Angel ji ercse: „Neboj sze Maria! ar szi m 1 ' g, loszcso naisla pri Bogi. Ovo porodiš szina, i zvala bos ime nyegovo Jezus. Te bode veliki,i szin to£* visisnyega sze bode zvao, i da nyemi Goszpodin 'ocsijjog sztolecz Davida, ocse nyegovoga. I bode kra- >szo,Juvao nad hfzov Jakobovov na veke!“— Gda je °j ,n iMaria pitala: „kakda bode to, ercse nje Gabriel: a .l l'„Duh szveti pride na tebe, i mocs toga visisnjega J°SMe obszencza; zato i to porodjeno Szveto sze zva- 1 peijlo bode Szin Bo'zi. Ar je nej nemogocsa pri Bogi diWni edna recs.“ — Maria je ponižno vzela to milo- sztivno obecsanje Bo’ze, i odisao je od nye Angel, ^'f Naszkori je sla Maria vu bre’zno krajino Judee k jOzebeti, Zakariasovojtiivarisiczi.Pri prvom pokloni * nje napunyena 0’zebet z Duhom szvetim, ino je m Himenuvala Mario za mater Goszpodna szvojega. Ma- 3CS 'iiria pa ercsž: „Zvišava duša moja Goszpodna, i >* veszelf sze duh moj vu Bogi Zvelicsiteli mojem. ® Ar sze je zgledno na poniznoszt szlii’zbenicze szvo- je. 4r ove od etimao me bla’zeno bodo pravili vszi narodje, ar je vcsiuo meni velika, kije zmo’zen, i koga Ime je izveto! Po trej meszeczi sze je Maria povrnola naza do- mo v Nazaret. GTzebet je pa porodila szina, kak je nazveszto Angel Zakariasi. Vu oszmom dnevi sze inelo to dete obrezati ino ime zadobiti. Rodbina ga je stela Zakariasa imeniivati, mati pa Ivana. Kak szo pa opitali ocso, ki je itak neznao gucsati pro- > Mo je tabliczo. Med piszanyem sze je pa szilno od- s vezalo vezalo jezika nyegovoga, i gucsao je: „Ivan je ime nyegovo.“ I pa je gucsao od toga mao, i 'szaki, kikoli je od te csudne prigode csuo, csii- duvao sze je. „KakoIi bode z toga deteta szo szi lfj (plesali liidje. Zakarias je pa napunjen z Duhom oj! szvetim i prorokiivao je, govoreesi: „Bla’zeni je tla Goszpod Izraela; ar je prigledno i odkiipo lud- ^ sztvo szvoje, liki je gucsao po vusztaj ti szveti pro- jj D rokov szvoji od vekoma, i szpomeno sze z szvojega 118 szvetoga Zakona, i z priszege, stero je priszegno Abrahami, ocsi našemi. I ti dete sze bodeš prorok toga Visisnyega zvalo. Ar bos bodo pred Goszpo- dnom, naj pripravlas poti njegove, i das szpoznanje zvelicsanya liidsztvi nyegovomi, na odpuszcsanye grehov nyihovi!“ Ivan je pa raszo, i krepo sze je v dfihi i bio je vu szamoszti vu piisztinaj, notri do vremena m sterom sze je meo szkazati Izraeli. 2. Krisztus Jezusa narodjenye. Vu oni dnevi je zisla zapoved Augustus Cza- szara, da bi sze szpiszao vesz szvet, vszaki poleg szvojega pokolenya, sztaroszti ino sztave, zato szo i vu Kanaani mogli idti vszi, da bi sze zapiszali, vszaki vu szvoje lasztivno meszto, g de je nyegov rod od nigda mao bivao. Maria je bila z kralev- szkoga roda Davidovoga, steri rod je ’ze bolen) mense prisao i obszirmato, ravno tak i Jo’zef nye zarocsnik i teszacs v Nazareti bivajocsi. Tomi sze je szkazao Angel vu szne, erkocsi, Maria porodi szina, i zvao bos ime nyegovo Jezus (Odkiipitel) ar on odkupi ludsztvo szvoje od grehov nyihovi Bilo takaj nyemi zapovedano, naj bi Mario k szebi vzeo. Sao je tak ’z nyov do Bethlehema, gde 'živo rod Davida od nigda mao, i szpunilo sze je pro- rokiivanye Mikeasa, ki je erkao, ka sze vu toni malom Bethlehemi more naroditi Messias Kral Iz - raela. Pridocsa v Bethlehem, nej szamo hize szo ’ze vsze pune bile z tiihenczi, nego ni v ostarh szta ’ze nemogla meszta dobiti, i mogla szta sze v stalo na sztan vzeti. Tu je porodila Maria szina szvo¬ jega prvorodjenoga, povila ga je v plenicze i p°' Io’zi!a ga je v jaszli. Na taksem meszti je le'za<>) kal sis( Jo’ I I tei je sz sz je na Ir be sz sa pa na g> sz V« 119 jgno >rok zpo- inje inje bio J TU )za- )le» szo šali, go( lev- i n» nje sze odi tel) ) vi; ebi fvo po- oni Iz- iZO irfi ! V c- pogledni!"— Vido je Jezus Nathanaela idocsega k szebi i ercse k nyemi: „Ovo pravi Izraelita vu 128 i Bilo je pa tam seszt kameni veder. I ercse zus szlugom: „napunte ta vedra z vodom!“ I napunili szo je strihoma. 1 veli njim: „zajimlite ’ze i ne- szte sztarisini!“ Med tem sze je pa ta voda na vi¬ no obrnola, Gda bi pa kostao sztarisina to na vino v obrnjeno volo, i nej znao odkecz bi bilo, zove 'ženina, ki je tiidi nej znao, i ercse nyemi: vszaki kom jalnoszti nega!“ Ercse nyemi Nathanael: „od- kud me znas?“ Odgovoro je Jezus: „PrvIe, liki te je Filip zvao, gda szi pod figov bio, szem te vido.“ Odgovora je Nathanael: „Rabbi, ti szi Szin Bo’zi, ti szi Kral Izraelszki.“ Odgovora je Jezus: „Ka szem erkao tebi: vido szem te pod figov, verjes: veksa bodeš od eti vido.“ I na tretji den je bilo gosztiivanye vu Kani Ga- lilee, i bila je tam Maria, mati Jezusova. Zvani je pa bio i Jezus i vucseniczke nyegovi na gosztiiva- nye. I gda bi sze zmenkavalo vino, ercse Maria Je¬ zusi: „nemajo vina.“ Ercse ji Jezus: ne je escse prišla viira moja.“ Ercse mati nyegova szlugom: „Kakoli bode vam velo, vcsinte.“ )d- te. zi, Ka cslovek oprvics dobro vino polo’zi pred goszti i gda szo sze napojili, teda to lagovese. Ti szi pa zadr- ’zao to dobro vino notri do etirnao.“ — Eto je to prvo csiido, stero je vcsino Jezus i vo je vjavo diko szvojo, i vervali szo vu nyem vucseniczke nyegovi. 7 . Samaritanszka ’zena, Jezus bodocsi na Szvetek Vuzenszki v Jerusale- mi, je odisao naza prek po Samarii v Galileo. Teda je priso v edno meszto Samarie, Sichar zdenyeno. Bio je pa tam sztiidenecz Jakobov. Obtriidivsi na poti, szi je doli szeo pri sztiidenczi. Vucseniczke nyegovi szo pa odisli vu meszto, ka bi ka hrane ku¬ pili. Pride pa edna 'zena z Samarie zajimat vodo. Veli njej Jezus: „daj mi piti. 44 Da szo 'Zidovje z Samaritanczi nikaksega obcsinsztva meti nej steli, csiidivala sze je ta 'zena nad onov prosnjov govore- csa: „Kakda ti 'Zidov bodocsi, od mene piti proszis, l da szem jasz Samaritanszka 'zena?“ Odgovoro ji Jezus: „Da bi znala sto je te, ki te vodo proszi, ti 9 130 bi proszila nyega, i on bi ti dao 'živo vodo. Ki pij6 z vode, stero nyemi jasz dam, neo’zija na veke. 44 Ta 'zena je nej zarazmila, ka Jezus od koj nevidocse- ga gucsi, kakti od szpoznanya isztine, i zato veli nyemi: „Goszpodne, daj mi to vodo, naj ne’zijam, niti nehodim eszi zajimat/ 4 Veli nyej Jezus: „ldi, zovi mo’za tvojega!“ Odgovori ta 'zena: nemara moža.” Ercse nyej Jezus: „Dobro veliš. Ar szi pet mo’zov mela, i steroga zda mas, je nej tvoj mo’z. 4< — Vidocsa ta 'zena, kak csiidno zna Je¬ zus vesz nye szkroven nasztaj, taki je miszli- la, ka je to nej proszti cslovek, i te nyo gviisno povesi od te reesne bojne, jeli je vadliivanye 'Zi- dovov to pravo, ali pa ono ti Samaritanusov. Pra¬ li vila je zato Jezusi: ,,Goszpodne, vidim, ka szi ti prorok. Ocsevje naši szo na etom bregi (Gari- zim) molili Boga, i vi velite, ka je v Jerusalemi meszto, gde trebej moliti: ki ma isztino? 44 — Veli nye Jezus: „Veri meni, ka pride vora, gda ti isztinszki molitvarje ('Zidovje ali Samaritanczi) mo¬ lili bodo Ocso vu dulii, vu isztini. Bog je Duh, i ki nyega molijo, vu duhi i vu isztini ga morejo moliti. 41 Ercse ta 'zena: „Znam ka Messias pride, ki nam vsza nazveszti. 44 Veli Jezus: „Jasz szem, ki z tebom guesitn. 44 Szlisavsa eta ta 'zena, nihala je szvoj vres, be¬ gala je vu meszto, i veli liidem: „Pojdite, pogled- nite csloveka, ki mi je vsza povedao, kakoli szem vesinila, jeli je nej on Krisztus? 44 Vo szo sli zato z meszta, i prišli szo k nyemi. I osztano je na nyi- hovo prosnyo dva dni pri nyi, i vesio je je. I vno- go ji je vervalo, i pravilo toj 'ženi: „Zda 'ze nej vecs szamo za tvojega guesa volo verjemo; ar sztno szami csiili i znamo, ka je ete zaisztino te Zvelicsitel Szveta, te Krisztus. 44 131 P'ie Ta :se- veli im, Idi, am szi roj le¬ ji- no li¬ ti- ti i- ai fi 8. Petrovo riblovlenye i stater. Jezus je prebivao v Kapernaumi, v tom pri mor¬ ji Galileanszkom bodocsem meszti. Prigodilo sze je, gda bi on sztao poleg te jezere, vnogo liidsztva sze je tiszkalo k nyemi za poszlusanye Recsi Bo’ze. Sztopivsi vu ladjo, vcsio je z te lad je to liidsztvo. Potom je erkao Simoni: „PeIaj na globocsino (t. j. dale kraj od broda) i pušžtite vlake vase na lovle- nye!“ Ercse Peter: „Mester, czelo nocs szmo de¬ lali, i nika szmo nej zgrabili, ali na recs Tvojo rasz- presztrem te vlak. 44 1 veliko vno’zino rib szo zgra¬ bili, ka sze je trgao vlak nyihov. I kivali szo tiiva- risom, vu drugom ladji bodocsim, da bi prišli i po¬ magali njim. 1 napunili szo obej ladji tak, da bi sze pogra’zale. Vidocsi eta Simon Peter, szpadno je k kolenam Jezusovim, govorecsi: „odidi od me¬ ne Goszpodne, ar szem jasz grešni cslovek!“ Ar gaje groza obvzela, i vsze ki szo ’z nyim bili nad lovlenyem rib, stere szo zgrabili. I erkao nyim je Jezus: „Naszledujte me i vcsinim vasz ludi ribicse! 44 I pelavsi te ladje k zemli, nihavsi vsza, naszledu- vali szo nyega. i 132 Szledka ednok je prisao Jezus z vucsenikmi szvojimi z Galilee v Kapernaum. I prisztopili szo oni, ki Czerkevno dacso berejo, na stero dacso je eden vszaki Izraelita od szvojega 20-toga le¬ ta mao zavezan, i pitali szo Petra: „Vucsitel vas neda didrakme?“ Veli Peter: „Kapa“ - I gda bi v hizo prisao, presao ga je Jezus , erkocsir „Ia sze ti zdi, Simon? Kralove ete zemle od steri jemlejo varno ali dacso ? Od szinov szvoji, ali od tiihenczov?“ Odgovoro je Peter: „od tiihen- czov.“ Ercse nyemi Jezus: ,,Tak szo szinovje szlobodni. (Zato Jezus, kak Szin Boži, nebi bio du- ’zen dacse placsiivati k Czerkvi Bo’zoj („Naj ji pa neszpacsimo: idocsi vr'zi vodiczo v morje, i gori pridocso to prvo ribo vo potegni, i odpri ji ialoko, i naides v nye edno statero (eden raniski; vzemi jo, i daj jo njim za mene i tebe.“ I Peter je vcsino tak. Jezus je pa v ednom hipi poszvedocso, kaje pokoren Pravdi i goszpod nad Naturov. 9. Bre’zna Pred g a. 'zii' le 1 bno nej vn( sz\ na nis ’zii po ne sz ne \i $2 s; s: b’ r Vno’zina liidsztva je prihajala k Jezusi, ka bi | ga poszlusali. Teda szi je doli szeo na ednoj gori, f i vcsio je je, stero sze imenuje „Bre’zna Predga.“ , Vu toj Predgi veli: „Bla’zeniszo, ki szo sziromacz- j ke vu duhi, ki sze 'zalosztijo, ti krotki, ki gladu- jejo i 'zijajo praviczo, ti milosztivni, ki szo csisz- toga szrcza, ti mirovni, ki sze za volo pravicze, ki sze za mojo volo preganjajo.^ Vucsenikoin szvo- jim je erkao: „Vi szte szol zemle, ino szvetloszt Szveta.“ Vadluvao je, kak je nej prisao razve- • 133 krni szo cso le¬ taš i v Ka eri ali n- ’j e u- pa in o, 10 i« i 'ziivat pravdo, nego red pokazati, kak jo poleg vo¬ le Bo’ze potrebno szpuniii. Vcsio je, kak je potre¬ bno almostvo davati, Boga moliti ino sze posztiti, nej pred liidmi', naj sze od nyi vidi, nego vu szkri- vnom, gde li ocsa nebeszki viditi more. Vucsenike szvoje je opominao, naj szi neszpravlajo kincsov na zemli, ar gde je kincs, tam je i szrcze, i donok niscse nemre na ednok dvoma goszpodoma szlii- ’ziti. Ravno za toga volo naj ni szrcza szvojega ne- po’zmecsajo z szkrblivosztjov za hrano i oblecsalo, nego na Ocso nebeszkoga zaviipajo potrebcsine szvoje. „Gledajte fticze nebeszke, veli Jezus, one neszejajo, ni ne’zenyajo, niti neszpravlajo vu skeg- nye, i donok Ocsa vas nebeszki nye hrani. Nej szte vi vnogo poglavitesi od nyi? — I za oblecsalo ka sze szkrbite ? vcsite sze: liliomi polszki kakda ra- sztejo: nedelajo, ni nepredejo. Velim pa vam, ka sze je ni Salamon vu vszoj diki szvojoj nej tak o- MacsaOj kak edno z eti. Csi pa travo polszko, ste- ra dnesz jeszte, a viitro sze pa v pecs vr’ze, Bog tak oblacsa: nej li vasz z vnogim bole maloverczi? —• Iscsite prede — vszem Kralevsztvo Bo’ze, i nye- ^a praviczo, i vsza eta sze "vam pridajo. 44 — Nada- le escse haba Jezus v toj predgi vucsenike od ne- szmilenoga oszodjavanya bli’znyi, poracsa szkrbno varvanye miloszcse darov, stere od Boga vdablajo i budi prosziti, naj escse vecs dobijo. „Ar, ki je med vami te cslovek, steroga csi bode proszo szin nye- gov kruha, jeli nyemi kamen da? Ali csi ga bode ribo proszo, ka bi nyemi kacso poniido? Csi zato vi hudi bodocsi, znate dobre dari davati deczi vasoj, od koga bole Ocsa vas, steri je vu nebeszaj, da dobra onim, ki ga proszijo? 44 — Vsza sterakoli scse- te, naj vam vcsinijo liidje, tak i vi vcsinte nyim. 4S — 134C-,r-- s; |.§šr5..|j — Potom haba Jezus od široke czeszte te ncmar-f livoszti, stera pela na szkvar jenye, dd krivi vucsi-f telov, ki zvuna dober obraz jalijo, i od toga szamo golo vusztvadliivanya, stero escse nepripomore v Kralevsztvo nebeszko. Potrebno je (i na to keb-1 kebzujte decza) nej li szamo posz!usanye, i na pametznanye, nego tudi csinenye. I eto je za- prtek nyegove Predge: „Zato sferikoli csuje ete moje Recsi, i csini nye, priglihavao bom ga k cse- dnomi mo'zi, steri szi je hi zo na pecsini poczim- prao. 1 doli je prišla ploha, i sli szo potoczke, i pihalo je votrvovje, i szpadnoli szo k onoj hi'zi, i nej sze je podrla; ar je na pecsini fundalivana. 1 vszaki, ki csuje ete moje Recsi i necsini je, prigli- havani bode k bla’znomi mo'zi, steri je szvojo bi- ’zo na peszek poczimprao. i doli je prišla ploha, i tekli szo potoczke, i pihalo je votrovje, i vdarili szo v hi’zo ono, szpadnola je, i bioje szpadajnye veliki. 11 ; 1 j 10. Csuda Jezusova. Jezus je bio v Jerusalemi na Szvčtki. Bila je pa tam jezera, stere ime bilo Bethesda, i mela pet trnaczov, vu tiszti je le’za!o velike vno’zine bete- V.nikov i szlepczov, plantavi i szuhi, csakajocsi vo- de gibanye. Ar je Angel poleg vremena doli sao vu jezero i zmoto je nye vodo. Zato ki je prvi notri sao po zmotanyi te vode, ozdravo je, kakste beteg szi jemeo. Bio je pa tam niki cslovek, kije 38 let bio bete'zen. Toga, gda bi vido Jezus le’zecsega i szpoznavsi, ka je ’ze dugo bete’zen, ercse nyemi: „Scses zdrav bidti?“— Odgovoro je te nemocsen: ’ „Goszpodne! csloveka nemam, ki bi me, gda sze 135 '* voda zmofi, vu jezero vrgao; dokecs pa jasa idem, ; drugi pred menom ide doli.“ Veli nyemi Jezus: 1 „Sztani gori, vzemi posztelo tvojo i hodi!“ I preczi j>l je zdrav gratao te cslovek, i vzeo je posztelo szvo- jo, i hodo je. Jezus je sao v Kapernaum. Bio je pa tam eden rimszki Sztotnik, ki je meo szlugo, steri ujemi je bio dragi, i steri je v szmrtnom betegi le’zao. Szli- savsi Sztotnik od Jezusa, poszlao je k nyemi te Szta- rise 'Zidovov, proszecsi ga, da pridocsi, zvracsi szlugo nyegovoga. Oni pridocsi k Jezusi, proszili szo ga jedrno, goverecsi: „Vreden je komi to v- csinis, ar liibi nas narod, i szpraviscse nam je on poczimprao.“ Jezus je pa sao ’z njimi. Gda szo pa ’ze nebili dalecs od hi ze, poszlao je k Njemi te Sztotnik priatele szvoje, govorecsi nyeini: „Go- szpodne! netriidi sze, ar szem nej vreden, ka bi notri sao pod sztreho mojo; zato szem i szamoga szebe nevrednoga drzao, ka bi k tebi sao: nego ercsi z recsjom i ozdravi szluga moj. Ar szem i jasz pod oblaszt posztavleni cslovek, i mam pod me- 136 nom viteze, i csi ercsem etomi: „idi! <£ — i ide; i drugomi: „pridi!“— i pride; i szlugi mojemi: „csi'ni td!“ i csini. Ti pa, znameniivao je z tem, vekso oblaszt mas od cslovecse, i tem bole gvii- sno je ka sze zgodi poleg recsi tvoje. — Gda bi pa eta Jezus csiio, csiidiivao sze je nad njim, i o- brne sze k naszlediivajdcsemi njega liidsztvi, i er- cse: „Velim vam ni vu Izraeli szem takso vero nej naisao.“ — I gda szo sze povrnoli ti poszlani naza vu hi’zo, naisli szo toga bete’znoga szlugo ozdra- vlenoga. Jezus je notri sao vu ladjo z vucsenikmi szvo- jimi, i erkao njim je: „hodmo prek jezere!“ Pusz- tili szo sze od broda. Plavajocsi pa oni, zaszpao je. I ovo, veliko zburkanje je posztanolo vu morji tak, da bi sze ladja pokrivala od valovja. I prisztdpivsi vucseniczke njegovi, obudili szo ga, goverecsi: „Goszpodne, zdrzi nasz, pogibamo!“ I veli njim: „ka sze bojite? maloverczi!' 11 Teda gorisztanovsi, popreto sze je vetrom i morji, i vcsinjeno je ve¬ liko ftisanje. Ltidje szo sze pa csbdiivali, govore- csi: ,,kaksi je ete, ka szo njemi i vetrovje i mor¬ je pokorni. -—- Szrecsno szo preplavali prek na dru¬ gi sztran, vu Gergezenusov dr’zelo, i potom, kak je Jezus tam dva vragometna od vnogi (legio) hudi duhov zvracso, pa sze je naza povrno na morji v Kapernaum. I razglašeno je, ka je vu hi'zi doma. I preczi sze ji je vnogo vkup szpravilo, tak da szo vecs nej meli presztora ni pri dveraj, i gucsao njim je to Recs. I prišli szo k njemi z Bo’zim 'zlakom vdarjenoga noszecsi, nesenoga od stiraj. I da szo nej mogli k Njemi pridti, za volo liidsztva, odkrili szo pokriv tam,gde je bio, i predrli szo mosznicze, i tak szo doli pusztili to posztelo, na steroj je te 'zl ho od iv je ta S« 137 Prisodilo sze je, ka je Jezus so vu meszto, ste- ro ze zove Nain, i sli szo 'z njim vucsenicske nje¬ govi vnogi, i doszta liidsztva. Gda sze je pa pribli- zao k vratarn toga meszta, ovo nesen je vo eden mrtvi, kf je bio matere szvoje jedinorodjeni szin, i ona je vdovicza bila. i vnogo liidsztva‘toga meszta je bilo ’z nyov. I gda jo vido Goszpod, szmiluvao sze je nad nyov, i erkao je nye: „Nejdcsi sze!“ — I prisztopivsi dotekno sze je skrinje, (ki szo ga pa »eszli, sztanoli szo) i ercse: „mladenecz, tebi ve¬ lim, sztani gori!“ I gori sze je opravo te mrtvecz, 'zlakom vdarjeni !e'zao. \ iddcsi pa Jezus vero nji¬ hovo , ercse torni 'zlakom vdarjenomi: „Szinek, odpiiszcseni szo tebi tvoji grehi. Tebi velim: sztani ivzemi posztelo tvojo, ino idi vu hi’zo tvojo.“ [ sztano je taki, i vzeo je posztelo, i vo je sao prede — vszemi tak, da szo sze csiidivali vszi, i dicsili szo Boga, govorecsi: „JVigdar szmo nej taksega dela vidili.!“ 11 . Csuda Jezusova. 138 i zncsao je giicsati. I dao ga je materi njegovoj, Vzeo je pa sztrah vsze, i dicsili szo Boga, govore- csi: „Prorok veliki je sztano med nami, i prigledno je Bog liidsztvo szvoje! t£ Naszkori je pa v Kapernaumi prisao eden mo* k Jezusi, komi je ime Jairus ki je bio vladnik Szpra- viscsa. Te szpadnovsi k nogam Jezusovim ga je proszo, naj bi notri sao vu hi’zo nyegovo, ar je meo jedinorodjeno cser, okoli dvanajszet let sztaro, stera je bila na szkradnyoj vori. Gda je pa Jezus so, liid¬ sztvo ga je sztiszkavalo, ar je vszaki 'zelo naj bli- ’ze pri nyem bidti. Med nyimi je bila i edna 'zena, v krvavom otoki bodocsa 'ze dvanajszet let, stera je czelo szvoje 'zivlenve na vracse potrosila, i nej sze je mogla od nikoga zvracsiti. Prisztopivsa od- zajaj k Jezusi, doteknola sze je roba gvanta nyego- voga, z tem mocsnim vupanyem ka sze tak zvracsi. Tak veliko vupazen je mela k Jezusi, i ozdravila je taki. Jezus pa ercse: „Sto sze me je dotekno‘!“ Odgovorili szo vucseniczke: „Mester, liidsztvo te pse i sztiszkava, i praviš, sto sze me je dotekno?' 1 Jezus pa ercse: „Dotekno sze me je nikak. Arszeni jasz szpoznao, ka je mocs vosla od mene.“ Vido- csa ta'zena, trepetocs je szpadnola pred Nyegai vadliivala je vszo isztino. On ji pa erkao: „Vupaj sze, —~ *—!_ i ~ *-t>i-- —*• - • '-ii ‘ 4 csi moja, Vera tvoja je tebe zvracsila; idi vu miri Gda je pa escse gucsao, prisao je niki od Jairusa, govorecsi: „mrla je ’ze csi tvoja, netrudi Vucsite- la.“ Jezus pa szlisavsi eta, je odgovoro nyemi: ,,Ne; boj sze, li veri, zdr'zi sze csi tvoja.“ Notri idocsi vu hi’zo, nej je dopuszto notri idti nikomi, nego Petri, Jakubi, i Janosi i ocsi te deklicske ino ma¬ teri. Jokali szo sze pa vsziiplakali szo. Jezus je p a ' erkao: „Nejocste sze; nej je mrla, nego szpi!“ l I o pa, csa ri!‘ ok lik vc 8Z CS pu mi g« vi sz pa g ( za di 139 )VOJ, ore- idno noj pra- a je meo (era lud- bli- ;na, :era nej od¬ n¬ esi rila )?“ (e . era j Jo-1 I osszmejjali szo ga, ar ezo znali, ka je mrla. On pa geto je vsze vo vrgao, prijao je nye roko i kri- esao je govoreesi: „deklicska tebi velim, sztanigo- ri!“ l povrno sze je duh nye, i taki je gori sztanola. 12. Csiida Jezusova. Edna velika vno’zina ludi sze je vkup szpravila okoli Jezusa, i szmiluvao sze je nad nyimi: ar szo bili liki oveze, stere nemajo pasztera. I zaesao je je vesiti vnoga. Gda je den ’ze szkoro odtekao, pri¬ stopili szo k nyemi vucseniczke nyegovi, govorč¬ ki: „Puszto je to meszto, i ’ze je vora vnoga, od- piiszti je, da idoesi vu okoli bodoese vesznicze i toeszta, kupijo szi kruha, ar ka bi jeli nemajo.“ Od- govoreesi pa Jezus, erkao nyim je: „dajte nyim vijeszti.“Pravijo nyemi:,jeli idoesi,kupimo zadve- S2to szodov kruha i damo nyirn jeszti?“ On nyim pa veli: „keIiko lebov mate? idte i poglednite.“ I gda bi szpoznali povedali szo: pet i dvej ribiczi.“ I *apovedao nyim je, ka bi vsze doli poszadili po re¬ di na zeleno travo. I doli szo szeli po redi po szto 140 i po petdeszet. I vzeo je ti pet Iebov kruha i dvej ribiczi, zglednovsi vu nebesza, blagoszlovo je je, i vlomo je te kruh, i dao ga je vucsenikom szvo- jira, da bi ga liidsztvi dali, i tivi dvej ribiczi je tudi vszem razdelo. I jeli szo vszi, ino szo sze naszi- tili. Jezus je pa velo vucsenikom szvojim: „vkiip poberte to drobtinye, stero je gori osztanolo, naj kaj neprede.“ I nabrali szo dvanajszet kosarov pu- ni. I bilo ji je, ki szo jeli, liki petjezero mo’zov zvu- na 'zen i otrok. I Vucseniczke njegovi szo sli vu ladjo, da bi plavali na drugi sztran; On je pa naza osztano, i gori je so na goro szam molit, i bilo je v nocsis- nyem vremeni. Ladja je pa 'ze na szredi morja bila, i premetavala sze je ed valov, ar nyim je voter bio protiven. Ob strtoj sztra’zi te nocsi (v gojdno rano) je pa prisao k nyim Jezus, hodecsi po morji. I vi- docsi ga vucseniczke po morji hodecsega, pre- sztrasili szo sze govorecsi: „szkiisnyava je! , > iis- ila, bio io) vi- •e- od (e- jte izi pa 50 je ,a i: kakste nevolaj i medlovnosztaj bodoesim zmogao. Stera sze vu Novom Zakoni gori naidejo. 13. Ta velika gresnieza i Kananeanszka ’zena. Szlisajte zda dvej prigodi, od edne velike liibez- ni i od edne velike Vere. Simon, eden Farizeus je proszo Jezusa, naj ’z nyim jej. 1 ovo edna 'zena vu onom meszti, stera je kila gresnieza, gda bi zvedla, ka je Jezus doli szeo vu hi zi Farizeusovoj, je prineszla eden alabastrom mazala, i stojeesa pri nogaj Jezusovi odzajaj, i pla- kajoesa zaesne škropiti noge nyegove z szkuzami, 1 z vlaszrni glave szvoje je briszala, i kiisiivala no¬ ge nyegove,i mazala mazalom. Vidocsi pa eto Farize- us, ki ga je zvao, erese vu szebi govoreesi: „Ete, dabiprorok bio, bi znao, sto i kaksa je eta 'zena, stera sze ga dotiese, ar je gresnieza." I odgovo- včesi Jezus, erese nyemi: „Simon, mam ti nika po- 142 vedati.“ On pa veli: „Vucsitel povej.“ Veli Jezus: „Dva du’znika je meo niki poszodnik: eden njemi je du’zen bio pet szto szodov, te drugi pa petde- szet. Da szta pa nej mela naza dati, oboma je ta daruvao. Povej ini zato, steri ga bode med njima bole lubo?“ Odgovori Simon: „Stimam, ka ov, komi je vecs daruvao.“ Jezus veli: „prav szi szo- do.“ I obrne sze k toj ’zeni i ercse Simoni: „Vf- dis eto ’zeno? Notri szem prisao vu tvojo hfzo, vodo za noge moje szi mi nej dao, eta je pa z szkuzami szkropila noge moje, i z vlaszmi glave szvoje je je briszala. Kus szi mi nej dao; etapa kak szem notri prisao nej henyala kiisiivati noge moje. Z oliom glavo mojo szi mi nej namazao; eta je pa z dragim mazalom mazala noge moje. Zato velim tebi, odpuszcseni szo nje vnogi grehi, ka je vnogo liibila; komi sze pa malo odpuszti, malo lu; bi.“ Ercse pa nye: „Odpuszcseni szo ti grehi; idi vu miri.“ h 'za v s mant zgod Filip Ivan: rani mnic naro padn csao navc szkl je K pove vo I Ta driiga prigoda. Jezus je odisao na krajine Tyrusa i Sidona. Stdo sze je vu szamoszti zdrzavati, ali nej je mogao szkrivoma bidti. Edna Sirofenicsanka, stere csi je mela necsisztoga duha, kak je zacsiila, pridocsaje szpadnola pred noge nyegove, i proszila ga je, ka bi toga vraga vo vrgao ’z nye cseri. Jezus pa er¬ cse nye: „Nihaj, naj sze prvle naszitijo otroczi, a r je nej dobro vzeti kruh decze, i vrcsti scsenczom . 11 Z tem je steo nyo szkusziti. Ona je pa odgovorila 1 „ tak, Goszpodne, ar i scsenczi pod sztolomjejjo z drobtinya otrok.“ Teda erkao nye Jezus: „o'ze¬ na, velika je tvoja vera; bojdi ti kak scses!“ I oz¬ dravila je csi nye od tiszte vore. VU 6 teri szo ves! 1 Vesi dr’z Nisi sze 143 zus verni itde* e ta )'ima ov, szo- „vi- i‘zo, >a i lave j pa loge eta lato a je ilii- idi 14. Szmrt Ivana Krsztitela. Ivan je dokoncsao szvoje veliko delo, i pribli- zavao sze je k konczovi ’zitka szvojega. Meo je pa mantrnik gratati za volo isztine. Stero sze je etak igodilo. Herodes Kral je Herodiasojczo, brata szvojega Filippa ’zeno, proti pravdi k szebi vzeo, ino je od Ivana, koga drugacs rad poszliisao, szrcsno poka¬ rani za toga greha volo. Zato ga je Herodes v te- mniczo dao djati. Szprevajocsi pa Herodes szvojega narodjenya den, pleszala je csi Herodiasojcze, i do- padnola sze je Herodesi, ki ji je z priszegom obe- esao dati, kakoli ga bode proszila. Ona pa naprej oavcsena od matere szvoje, erkla: „daj mi eti vu szkledi glavo Ivana Krsztitela . 41 1 razdreszelo sze je Kral, ali za volo prlszege i vkup szedecsi je za- povedao dati. I posziao je ednoga, kije vzeo gla- v o Ivana v temniczi. I prinesena je glava nyegova 'u szkledi, i dana je toj devojki, i neszla jo je ma¬ teri svoj oj. I pridocsi vucseniczke nyegovi, vzeli SZO telo nyegovo, i pokopali szo je, ino idocsi naz- v esztili szo Jezusi. 15. Priszpodobnoszti Jezusove. Jezus je vu priszpodobnosztaj ino prilikaj szvoja 'csenya napredavao, naj ona poszliisavczi le'zi ob- ee ztjo, stera vucsenikom vszigdar obilnej vozIo’zo. Nistera z ti znainenitesi eszi prilo’zimo. eVo je sao szejacs szejat szemen szvoje. I vu s zejanyi je nistero szpadnolo kre poti, i zaklacseno — 144 — szrczi jo jo : Dr podob mi do szpali kol m la tra kokol erkli mena On ny ns.“ ' je, i fticze nebeszke szo je pozobale. I drugo je szpadnolo na pecsino, i vo zidocse je poszehnolo. dajenej melo vlage. I drugo je szpadnolo na szre- do med trnve, i gda bi z trnyom vret gori raszlo, zadisilo je je trnye. I drugo je szpadnolo na dobri ženilo, i vo zidocse je prineszlo szada szto teliko." Eta gda bi povedao je gori szkricsao: „Ki ma vi¬ ha na poszlusanye, naj poszlusa!“ Pitali szo ga pa vucseniczke nyegovi, govore-' csi, kaksa je ta prilika? On je pa erkao: „Szeuie» je Recs Bo’za. Stero szemen je kre poti szpad; nolo, to szo ti poszliisavczi, potoni pride vrag 1 vzeme Recs od szrcza nyibovoga, naj neverjejOi ino sze liezvelicsajo. Stero je pa na pecsino; s* 9 oni: ki, gda csujejo, z radosztjom gori vzemeje Recs, i tej korenya nemajo, ki do csasza verjejo ( i vu vremeni szkiisavanya odsztopijo. Stero je p® ? trnye szpadnolo, tej szo, ki poszlusajo, i od szkrb- livoszti ino bogatsztva i naszladnoszti ’sitka ida- csi, sze zadavlajo, i zreloga szada neprinasajo. Ste¬ ro je pa v dobro ženilo szpadnolo, tej szo: ki ^ idocsi naj k: nyim žetve berte nye; Priszi recsi: Odgo men i To dc kol s; je eta ta. ’2 koko! csava sz voj szpal v pec »ye. T 145 I roje nolo, szre- szlo, obr« Jko .' 1 i vfr 'ore-' niieo J e J 0 '| szo nejo jejo, )a' krb- ido- Ste* J vul szrczi lepom, dobrom, szlisavsi to Recs obdr’zava- jo jo i szad prinašajo vu trplivoszti.“ Drugo priliko je pred nye djao erkocsi: „Prisz- podobnoje kralevsztvo nebeszko csloveki szejajocse- mi dobro szemen vu nyivo szvojo. Gda bi pa liidje szpali, prisao je nyegov nepriatel iposzejao je ko- kol med pseniczo, i odfsao je. Gda je pa gori zrasz- la trava, i szad je prineszla, teda sze je szkazao i kokol. Prisztopivsi pa szlugi toga goszpodara szo erkli nyemi: „Goszpodne, jeli szi nej dobroga sze- mena szejao vu tvojo nyivo, odkud je pa kokol On nyim je pa erkao: „NepriateI cslovek je to vcsi- ao.“ Ti szlugi szo pa erkli nyemi: „scseszato, da iilocsi ga vo szplevemoi“ On je pa erkao: „Nej! naj kak poberajocsi kokol, nesztrgate vo navkup ’z njim i pseniczo. Nihajte naj vkiip raszte oboje do žetve, i vu vremeni 'žetve povem ’znyeczom: po- berte prvo kokol, i zve’zte ga vu sznopje na’zga- n ye; pseniczo pa vkiip szpravte vu moj skegen.‘ £ Prisztopili szo k nyemi vucseniczke nyegovi, govo- recsi: „pre!o’zi nam to priliko od kokola nyive.“ Odgovorecsi Jezus je erkao nyim: „Ki to dobro sze- ■aen szejja, je Szin Cslovecsi. Nyiva je pa ete szvet. To dobro szemen szo pa tiszinovjeKralevsztva; ko- bol szo pa szinovje toga hudoga. Nepriatel pa, steri Je eta szejao, je vrag. 'Zetva je szkoncsanye Szve- [n. ’Znyeczi szo pa Angelje. Liki sze pa szpobere te kokol i z ognyom sze za’zge: tak bode vu szkon- esavanyi etoga szveta. Posle szin cslovecsi Angele azvoje i szpoberejo z Kralevsztva nyegovoga vsze S 2 Pake, i one, ki csinijo nepravdenoszt. I vr'zejo je v pecs ognyeno, tam bode jokanye i zobno škripa¬ le. Teda sze ti pravicsni szvetili bodo, liki szun- 10 146 cze, vu Kralevsztvi Ocse mojega. Steri ma vfiha na poszlusanje, naj poszlusa!“ 16. Druge prilike Jezusa. Drugo priliko je dao pred nye, govorecsi: Pri- szpodobno je Kralevsztvo nebeszko k Zrni horcsi- csnomi, stero je vzeo eden cslovek, i poszejjaoje je vu nyivo szvojo; stero je isztina naj mense med vszem szemenyem: gda pa gori zraszte, veksejt od kakste zelenja, i bode tak veliko drevo, da pri- docse fticze nebeszke szi gnezda napravlajo na vej- kaj nyegovi.“ Drugo priliko je nyim gucsao: „Priszpodobnoji Kralevsztvo nebeszko k Kvaszi, steroga je vzeli 'zena, ino gaje zmeszila vu tri mericze mele, kecs sze je czelo szkvaszila.“ „Pa je priszpodobno Kralevsztvo nebeszko 1 Kincsi szkritomi vu nyivi, steroga je eden cslovei naisao, ino ga je szkrio, i od radoszti nyega je odk "— i vsze ka je meo, je odao, i kupo szijenyivi sao, ono.“ „Pa je priszpodobno Kralevsztvo nebeszko Csloveki tr’zczi, iszkajocsemi dober d’zund’z. Steri gda je naisao eden dragi d’zund’z, odidocs je odat vsza, ka je meo, i kupo gaje.“ „Pa je priszpodobno Kralevsztvo nebeszko kP f si vr’zenoj vu morje, i ze- vszakoga ploda ribe vkuj szpravlajocsoj. Stero, gda sze je napunila, vo pot* gnovsi ribicske na breg, i szedecsi, ta dobra s*f vo szpobrali vu poszodo, ta huda szo pa vo zmetali Tak bode vu szkoncsavanyi etoga szveta: vo bodf sli Angelje, i odlocsijo te hude na szredi med p ra ' vresi jokai I veki delat lavcs posz tretji jecst te i vam, deve lom ercs jocsi naja< bode veli dela szlei najsi czi. mej, bi p; csi: szi _ va t mi za i tvoj ko i ster 147 iha i „Pri- orcsi- jjaoje 3 med ;se je [a pri- a vej¬ mo ji ko l lovet e odi-; njive ko S šteri oda« tVf vkuj pote I S2j etali bodf[ pra- vicsnimi, ino je vr’zejo vu pecs ognyeno. Tam bode jokanye i zobno skripanye.“ Drugo prfliko je nyim erkao: „Priszpodobno je Kralevsztvo nebeszko k cslo- veki goszpodari, ki je vo sao v gojdno rano najimat delavcze vu goricze szvoje. Pogodo sze je pa z de- lavczmi na den za eden 'zukavecz (15—18 kr.) i poszlao jo nye vu goricze szvoje. I voiddcsi okoli tretje vdre (v gojdno ob devetoj) vido je druge szto- jecse na placzi manyiikuvajdcse. I onim ercse: »Mi¬ te i vi vu goricze moje, i ka bode pravicsno, dam vam.“ Oni szo pa odisli. Pa voidocsi okoli seszte i devete (dvanajszete i tretje) vore priszpodobnim ta- lom je vcsino. Okoli edenajszete (pete) vdre pa voi- docsi, naisao je druge manyukiivajdcs szlojecse, i ercse nyim: „Ka eti sztojite czeli den manyukiiva- jocsi? Velijo nyemi: „zato, ka nasz je iiiscse nej najao.“ Veli nyim: „idite i vi vu goricze moje, i ka kode pravicsno, vzemete.“ Gda bi pa vecser gratao, veli goszpod ti goricz vanczari szvojemi: ,,zovi te delavcze i daj nyim nyihov najem, zacsni sze pa od szlednyega do prvoga.“ I pridocsi oni, ki szo ob ede- Dajszetoj vori najeti bili, vzeli szo vszaki po'zukav- czi. Pridocsi pa ti prvi, stimali szo, ka vecs vze- niejo, ali i oni szo vzeli vszaki po 'zukavczi. Gda ki pa vzeli, mrmrali szo proti Goszpodari, govore¬ či: „eti poszlednyi szo li edno voro delali, i k nam s zi je priglthne vcsino, ki szmo noszili czeloga dne¬ va bremen i vrocsino.“ Odgovorecsi pa ercse edno- ®i ’z nyi: ,.priatel necsinim ti kriviczo. Nej szi sze za eden 'zukavecz pogodo z menomt Vzemi ka je tvoje, ino idi; jasz pa scsem etomi szlednyemi teli- dati, liki tebi. Ali nej je szlobodno meni csiniti, atero scsem z mojim? ali je tvoje oko hudo, kaszem 10 * 148 jasz dober? Tak bodo ti szlednyi prednji, i ti pred¬ nji bodo szlednji. Ar doszta ji je pozvani, malo ji je pa odebrani! 44 17. Priszpodobnoszti Jezusove. Pribli’zavali szo sze k Jezusi publikanuske ir» locsni gresniczke, da bi ga poszlusali. I mrmrali szo Farizeuske i piszacske, govorecsi: „Ete gre¬ šnike k szebi prijirnle i jej ’z njimi. Ercse pa njim eto priliko, govorecsi: „Sto je taksi cslovek zvasz, kt ma szto ovecz, i csi edno z nji zgubi, nenihati devetdeszet i devet vu piiszcsavi, i ide za tov zgub- lenov, dokecsjo nenaide. I gda jo naide, gori jo de¬ ne na plecsa szvoja radiivajocsi sze, i pridocsiri hi’zo, vkup zezove priatele i szoszide, govorecsi njim: „radujte sze z menov, ka szem naisao ovcz« mojo to zgiibleno! 44 Velim vam, tak bode radosif vu nebi nad edniin grešnikom pokoro csinecsim bo’ le, liki nad devetdeszet devet pravicsnimi, sterim je nej potrebno pokore. 14 „Ali stera je ta 'zena, stera ma deszet gro jeli nevu’zge szvecs® sov, csi zgiibi eden groš, i pomecse hi’zo, ino ga iscse szkrblivo, dokec* ga nenaide? 1 gda ga naide, vkiipzezovepriateb cze i szoszide, govorecsa: „radujte sze z merni¬ ka szem naisla te groš steroga szem zgubila'-' Tak velim vam, radoszt bode pred Angelini Bo’zii* nad ednim grešnikom pokoro csinecsim. 44 Erka» ednim grešnikom pokoro csinecsim je pa: „Niki cslovek je meo dva szina, i ercseb mlajši szvojemi ocsi: ocsa daj mi vo tal blaga, sze mene dosztaja. I razdelo njima je vsze ’zivlenj e : I po nej vnogi dnevi vkiip szpravivsi vsza te mlaj sl | vo bi potro on je ’zo'k poszl punit szvir csi e mak si, s preg nej \ ki e , je k vido szin, je odisao vu daleko derzelo, i tam je zaprli pa n ipri tvoj »pri ta p 1 149 jo de- si ti irecsi ivczi Joszt n bo¬ leri« gro- -ecsfi kecs »teli- snov. ila!“ zimi rkao le te s lij«; lajsil pra¬ vo blago szvoje 'zivocsi oblosziino. Gda bi pa vsza potroso, gratao je mocsen glad po derzeli onoj, i on je zacsao pomenkavati, ino idocsi szejepridru- 'zo k ednomi mesztancsari one der’zeli, steri gaje poszlao na pole szvoje szvinye paszt. I 'zelo je na- puniti trbiih szvoj z rogacsiczami, stere szo jele szvinye, i niscse nyemi ji nej dao. Vu szebe pa ido¬ csi ercse: „keliko najimnikov ocse mojega obilno kruha, jasz pa od glada pogibam. Gorisztanov- si, sao bom k ocsi mojerni, i ercsem nyemi: „Ocsa pregreso szem proti nebi i pred tebom, i vecs szem n ej vreden, ka bi sze tvoj szin zvao; vcsini me, li¬ ki ednoga najimnikov tvoji!“ I gori sztanovsi sao Je k ocsi szvojemi. Gda bi pa escse on dalecs bio, vido ga je ocsa nyegov, i szmiliivao sze je i bi’zecsi Vpadno je na sinyek nvegov, kiisno ga je. Ercse P a nyemi te szin: „Ocsa, pregreso szem proti nebi •pred tebom; i vecs szem nej vreden, ka bi sze tvoj szin zvao.“ Ercse pa te ocsa szlugom szvojim: ssprineszte to prvo sziiknyo i oblecste nyemi jo, i daj¬ ta prsztan na roko nyegovo, i csrevle na noge, i . 150 prineszte tokrmleno tele, i zare’zte je, ijedocsive- szfclmo sze! Ar je ete moj szin mrtev bio, i ozivo je; i zgiiblen je bio, i naidenje.‘ £ I zacsali szosze veszeliti. 18 . Te bogatecz i Lazar. luj s ta s man nek 'zitk sze vsze Pri toj priliki je pripuvedavao Jezus naszlediiva- jocso prigodo: mor in « — ( mes Mos cse od nye „Bio je niki bogat cslovek, ki sze je oblacsao vu skarlat i kment, i gosztio sze je vszaki den szvet- lo. Bio je pa niki sziromak z imenom Lazar, ki je vrženi bio k vratam njegovim pun mozolov, i 'zelo sze je naszititi z drobtinvom, stero je kapalo z szto- la toga bogacza; ali i pszi pridocsi szo lizali mozo- le njegove. Prigodilo sze je pa, da bimro te szi¬ romak, i neseni je od Angelov vu krilo Abrahamo¬ vo; mro je pa i bogatecz i zakopan je. I vu pekli gori prizdignovsi ocsi szvoje, bodocsi vu mokaj, vi- do je Abrahama ozdalecs, i Lazara vu narocsaj nje¬ govi. 1 on kricsecsi ercse: „Ocsa, Abraham, szmi- Vu li. 1 »P po Bo me ne roc SZ] csi 151 csi ve- o’zivo zo sze d ii va¬ luj sze mi, i posli Lazara, naj namocsi konecz prsz- ia szvojega vu vodo i raszladi jezik moj; ar sze mantram vu etom plamni!“ Ercse pa Abraham: „Szi- nek, szpomeni sze, ka szi ti vzeo ta dobra tvoja v 'zitki tvojem, i Lazar priszpodobno ta huda; zda sze pa on obeszeljava, ti sze pa mantras. I vise vszega toga med nami i vami je velika prepaszt po- trdjena: da, ki scsejo prek id ti od etecz k vam, ne- morejo, niti od tisztecz k nam prekpridti nemore- jo.“ Erkao je pa: „proszim te tak Ocsa moj, naj ga posles vu hi’zo ocse mojega, — ar mam pet bratov — da nyim poszvedocsi, naj i oninepridejo vu eto meszto te moke.“ Ercse nyemi Abraham: „Majo Mosesa i Froroke; naj posziusajo one.“ On pa er¬ cse: „Nej tak, Ocsa Abraham, nego csi bode sto od mrtvi sao k nyim, povrnejo sze.“ Erkao je pa nyemi Abraham: „Csi Mosesa i Proroke nebodo po- szlusali, niti, csi bi sto z mrtvi gorisztano, nebodo vervali.“ 19. Decza sze pozove, m6’zje sze szkiiszijo. csao svef- ki je 'zelo izto- ozo- szi' mo- iekli , vi- iye- imi' Prineszli szo Jezusi otroke, ka bi sze ji dotekno Vucseniczke szo pa karali one, ki szo je ta prinaša¬ li. Vidocsi pa Jezus, proti nyemi je bilo, i ercse nyim: »Piisztite otroke k meni prihajati inepre- povedavajte nyim, ar je taksi Kralevsztvo llo’ze. Zaisztino velim vam: kikoli nevze- we Kralevsztvo Bo’ze, liki dete, nikako nebodevnye notri sao.“ I vzeo je je nana- rocsa, polo’zo je roke na nye i blagoszlovo je je. ?{ Preczi za tem pribi'zi eden mladenecz, ina kolina szpadnovsi szvoja pred Jezusom, pitao gaje: ,,Vu- csitel dober, ka mam csiniti, naj 'zitek vek i vecs- 152 ni orokujem? C£ Jezus nyemi je pa erkao: „Ka me pra¬ viš dobroga? Niscse je nej dober, nego li eden, Bog. Deszetero Bo'zo Zapoved jeli znas!“ On pa odgovo- recsi, ercse nyemi: „Vucsitel eta szem vsza zdrzao od mladoszti moje, ka mi escse fali‘? — Jezus sze pa nanyega zglednovsi, poliibo gaje, i ercse nye- mi: „Edno ti tali. Idi, kakoli mas, odaj, i daj szi- rornakom, i meo bos kincs vu nebi, i potom hodi, naszleduj mene, vzevsi kri’z na szebe.“ On pa raz- dreszeljeni nad tovrecsjov, je odisao 'zaloszen; ar je meo doszta ladanya. I okoli gledocsi Jezus ercse vucsenikom szvojim: „Kak 'zmetno ido notri vuKra- levsztvo Bo’ze, ki doszta penez majo.“ I donok je nej dugo trpelo, ka szo naisli ednoga taksega bogacza.^ Kakti Jezus obszlednyim notri v Jerusalem idocs, je sao szkoz po Jerichi I ovo eden mo’z, po imeni zvani Zakeus, ki je bio vladnik pu- blikanusov, i te je bio bogat. Te je iszkao modus viditi Jezusa, i nej je mogao od liidsztva, ar je vi- szikoszti male bio. I napre bi’zecsi pred nyega, gori je sao na malino, da bi ga vido, ar je po tom mo- gao gori „Za vu t szel dili. mi erci Gos kori cse ves: sao 20 . esi vel vdt cz; je, mo Je: od ch kli ga on sz cs sa 153 f ra- k' ' 0 - ao ze e* ri¬ li, z* ir 1 ie i- a v H S ! ' gao mimo idti. I kak je prisao Jezus na ono meszto, gori sze zglednovsi, vido ga je, i ercse nyemi: „Zakeus! setuj doli idti, ar je dnesz potrebno meni vu tvojoj hi’zi osztanoti.“ I setiivao je doli idti, i k szebi ga je prijao z radosztjom. I ki szo ga vi- dili, vszi szo mrmrali govorecsi, kajek gresno- mi mo’zi sao notri pocsivat. Sztojecsi pa Zakeus ercse Goszpodni: „Ovo, polovicze poistva mojega, Goszpodne, dam sziromakom, i csi szem koga v korn vkano, nazaj nyemidam štirikrat teliko.“ Er¬ cse pa nyemi Jezus: „Dnesz je zvelicsanye ( etoj luži vcsinyeno, geto je i on szin Abrahamov. Arje pri¬ sao šzin cslovecsi iszkat i zdrzavat to zgubIeno.“ 20. Te milosztiven Samaritanus i neszmileni szluga. Niki pravdenik je prisao k Jezusi, i szkusavajo- csi ga je pltao: „VucsiteI ka mi je csiniti, naj 'zftek vek i vecsni orokujem ?“ Jezus ga je opoto na pra¬ vdo: „Lubi Goszpodna Boga tvojega z czeloga szr- cza tvojega, i z czele diise tvoje, i czele mocsi tvo¬ je, iz czele pameti; i bli’znyega tvojega, liki sza- moga szebe.“ On je pa steo szebe szpravicsati ercse Jezusi: „a sto je moj blfznyi?“ Jezus je pa meszto odgovora pripuvedavao eto prigodo: „Eden cslovek je doli sao od Jerusalema v Jeri- cbo, i szpadno je med razbojnike; kf szo ga i szle- kli i oranili i odisli szo i nihali szo ga na polmrtvo- ga. Prigodilo sze je pa, da bi eden Pop doli sao po °noj poti: i gda bi ga vido, ogno sze ga je. Pri- szpodobno pa i Levita bodocsi pri tom meszti, ido- osi i viddcsi ga, ogno sze ga je. Naszlednye je pri¬ sao eden Samaritanus, od koga bi sze te 'zidovszki L 154 mož naj menye pomdcsi trostao. Ali te ga vidocsi, sze je szmiliivao nad njim i prisztopivsi je zvezao rane nyegove, geto je oli i vino v nye vlejao, i djao ga je na szvoje lasztivno 'zivincse, pelao ga je vu ostarijo i szkrb jo meo na nyega. I v gojdno dale po- tnikuvajocsi, vo vr’ze dva 'zukavcza (liki pol rani- ska), dao njidva je ostariasi, i erkao nyemije: „mej szkrb na nyega, i csi ka vecs potrošiš, jasz gda na¬ zaj pridem, nazaj ti dam.“ — ,,Sto sze eti trej vidi tebi bli’zesnyi bidti toga szpadnjenoga med razboj¬ nike ? 14 — Odgovoro je tepravdenik: „Ki je milosz- cso’z nyim vcsino . 44 Erkao nyemi je Jezus: „Idiiti priszpodobno csini!“ Ali kak bode z timi neszmilenimi ? 44 Od toga naši povesi Jezus vu ednoj priszpodobnoszti: „Priszpodobno je Kralevsztvo nebeszko k cslo- veki krali, steri je steo raesun esiniti z szlugami szvojimi. Gda bi pa zaesao on raesun esiniti, prine¬ sen je nyemi eden du'znik, kije duzen bio deszet jezer talentomov (petnajszet do dvajszeti millionov ran dao i vi te s dne Szi puf csi ze (bi vi a Do ny no cs je St' in ra g< ti te si VI h' p s t s l i 155 raniski). Gda pa nebi meo z kem placsati, zapove- dao je Goszpod nyegov odati nyega, i 'ženo i deczo, i vsza ka je meo ino placsati. Doli szpadnovsi zato teszluga, molo szeje nyemi, govorecsi: „Goszpo- dne! mej potrplenye z menom i vsza ti placsam.“ Szmiliivao sze je pa te Goszpod nad szlugom onim, puszto gaje, i vesz dug nyemi je odpuszto. Voido- csi pa szluga on, naisao je ednoga z szebom szlu- 'zčcsega, ki nyemi je du’zen bio szto 'zukavczov (bluzi pet dvajszeti raniski), i zgrabivsi ga, zada- vlao gaje, erkocsi: „placsaj mi, ka szi du’zen!'‘ Doli pa szpadnovsi te ’z nyim szlu’zecsi pred nog6 nyegove, proszo gaje erkocsi, mej potrplenye zrae- iiom, i vsza ti placsam. On je pa nej steo, nego ido- csi ga je vu temniczo vrgao, dokecs bi placsao, ka je du’zen bio. Gda bi pa vidili ti ’z nyim szlu’zecsi, stera szo sze zgodila, jako szo sze razdreszelili, ino idocsi szo oznanili goszpodi szvojeni vsza, ste¬ ra szo sze zgodila. Teda ga je prizvao goszpod nye- gov i ercse nyemi: „budi szluga, vesz on dug szem ti odpuszto, da szi me proszo: nej sze je trebelo i tebi szmiliivati nad z tebom vret szhTzecsim tivari- som tvojim, liki szem sze i jasz nad tebom szmilfi- vao?“ I razszrdo sze je goszpod nyegov, daoga je hoharom, dokecs bi placsao vsze, ka je du’zen bio.“ ~~„Tak i Ocsa moj nebeszki vcsini vam, csi neod- pusztite vszaki brati szvojemi z szrcza szvojega pre- sztoplenya nyegova!“ 21. Od poniznoszti. Jezus je erkao nikim, ki szo stimali vu szebi, ka szo pravicsni i te druge szo za niko meli, eto prili¬ ko: „Dva csloveka szta gori sla vu Czerkev Boga 156 molit, eden Farizeusi te drugi publikanus. Farizeus sztojecsi je pri szebi etak molo: „Bog hvalo ti da- vam, ka szem nej, liki drugi liidje, zgrablivczi, ne¬ me lil vs: sz; pravicsni, prazniczke, ali kak i ete publikanus. Posz- tim sze dvakrat vu tjedni, i deszetino dani ze-vsze- ga, ka ladam.“ I publikanus ozdalecs sztojecsi, je nej steo mi ocsi vu nebesza prizdignoti, nego sze je bio vu prszi szvoje, govorecsi: „Bog! ftisaj sze me¬ ni grešniki!“ Velim vam, doli je sao ete szpravicsa- ni vu hizo szvojo bole, liki o v. Ar vszaki, ki sze zviszi, ponizi sze; ki sze pa ponizi, zviszi sze.“ Vu drugom hipi szo prisztopili vucseniczke k Je¬ zusi ezkocsi: „Sto je te naj veksi vu Kralevsztvi ne- beszkom?“ I prizvavsi Jezus edno dete, posztavo je je neszredi med njimi, ino je erkao: „Zaisztino velim vam, csi sze neobrnete i bodete, liki decza, z nikaksim talom nepridete vu Kralevsztvo nebe- szko. Sterikoli sze zato ponizi, liki eto dete, te naj veksi bode vu Kralevsztvi nebeszkom; i sterikoli j gori vzeme takse dete vu Imeni mojem, mene vze- Cz sz dil CZ cs L; Z( sz g n; v A j« h i 1 i 157 , ze «s me gori. Vidite, da nezavr’zete ni ednoga z eti ma- 1 da- 11! Ar velim vam, ka Angelje njihovi vu nebeszaj I,e ' vszigdar gledajo obraz Ocse mojega, ki je vu nebe¬ szaj Pa drugoga hipa je bio Jezus v Jerusalemi v Czerkvi, i erkao je vu vcsenyej szvojem: „Varte sze od piszacsov, ki scsejo vu diigi sziiknjaj ho¬ diti i poklanyanye meti naplaczaj, i prednye sztol- cze vu szpraviscsaj, i prednye szedenye pri gosz- csenyej.“ Etak vucsecsi szi je szeo pred Czerkevno Ladiczo, da bi vido, kakda bi liidsztvo metalo pene- ze vu to Ladiczo. I vnogi bogati szo vrgli notri do- szta. Prišla tildi edna szirota vdovicza, sfera je vr¬ gla dva peneza. I prizvajocsi vucsenike szvoje, ercse nyim: „Zaisztino velim vam, ka je eta szirota vdo¬ vicza od vszej, ki szo metali, vecs vrgla vu ladiczo. Ar szo vszi z obilnoszti szvoje metali, eta pa szvo- z " jega sziromastva vsza, kajemela, notri vrgla, cze- j e lo ’zivlenye szvoje.“ 10 | 22. Jezusa preobrazanye. [. ! e Jezus je nika prvle pred szvojim szlednyim v Je- rusalem idenyem, k szebi vzeo tri szvoje vucseui- ke, Petra, Jakuba i Janosa, igori je je pelao na ed- no visziko goro zdszeb. I premeno sze je pred nyi- , mi, szveto sze je obraz nye^ov, liki szuncze, gvant pa nyegov sze bliszkao i beli gratao jako, liki szneg; kaksega farbar na zemli nemre obeliti. I szkazala szta sze nyemi Moses i Elias vu diki, gucsecsa z Jezusom od szmrti nyegove, stero je meo sztrpeti v Jerusalemi. Na Petra pa i ki szo ’z nyim bili je ve¬ liki szen szpadno. Predramivsi sze pa, vidili szo di- ko nyegovo, i tiva dva mo ža ’z nyim sztojecsiva. — 158 — Teda veh'Peter Jezusi: „Goszpodne! dobro je nam eti bidti: Napravmo tri satore,,Tebi ednoga, Mo- sesi ednoga, i ednoga Eliasi.“ Ar je neznao, kabi gucsao, ar szo bili presztraseni. Gda je pa escse gucsao, eden szvetli oblak je nye obszenczao. I pri- sao je glasz z oblaka, govorecsi: „Ete je mojliible- ni Szin, v sterom sze mi je dobro dopadnolo, nyega poszlusajte! 14 I kak sze je te glasz zgodo, naidenje Jezus szam. Vucseniczke pa szpadnovsi na obraz, zbojali szo sze jako. 1 prisztopivsi Jezus, dotekno sze ji je, ino je erkao: „Sztante gori, i nebojte sze!“ — 1 doliidocsi z gore, prepovedao nyim je Jezus, erkocsi: „Nikomi nepovejte to videnye, dokecs SziD cslovecsi od mrtvi gori nesztane.“ 23. Jezus trikrat pride v Bethanio. Edno voro hoda od Jerusalema, z ovkraj Olive- czke gore je bila Bethania, eden varaš, v sterom je ’zivo te pobo’zen Lazar z dvoma szvojima szesztra- ma lem jek rad nog tha Pos me zat zm kol br; sal po s a sz ’zi TV cs sl li o: c s s 5, 1 i i 159 ma Marthov i Mariov, steri szo od Jezusa jako lub¬ jem, i Njega csesztona sztan goriprijali. Prigodilo sze jeka je ednok k njim prisao, i vszi domanji szo jako radi bili, vszaki vszvojo dob. Maria szi je szela pri nogaj Jezusovi, i poszlusala je Recs njegovo; Mar- tha je pa pascsliva bila okoli vnogoga szlii’zenja. Posztanovsa pa ercse: „Goszpodne! nemaras, ka me je szesztra moja szamo nihala szlu’zit? Povej ji zato, naj mi pomaga. 44 Odgovorecsi pa ercse nje Je¬ zus: „Martha, Martha szkrbis sze i pascsis sze o- koli vnoga; Edno je pa potrebno. Maria szi je ode- brala te dober tal, steri sze nevzeme od nje. 44 Jezus je pri szvojem szlednjem ta idenji v Jeru- salem na poti ete glaszi vzeo z Bethanie: „Gosz- podne, ovo steroga liibis, je jako nemocsen.“ Szli- savsi pa Jezus ercse: „Eta nemocsnoszt je nej k szmrti, nego na Bo’zo diko, naj sze dicsi Szin Bo- ’zi po njem.“ Jezus je potom escse osztano tam, vu sterom meszti je bio, dva dni, i teda ercse vu- csenikom szvojim: „hodmo pa vu Judeo!“ Velijo ujemi vucseniczke: ,,zda szo te iszkali kameniivati 'Zidovje, i pa ides ta?“ — Odgovoro je Jezus: ,,Csi sto vu dnšvi hodi, nepotekne sze.“ Potom njim ve¬ li: „Lazar nas priatel je zaszpao; ali idem naj ga obiidim.“ Erkli szo njemi vucseniczke: „Goszpodne csi je zaszpao, ozdravi.“ Erkao je pa to Jezus od szmrti nyegove, oni szo pa stimali ka od szpanja szna pravi. Teda njim zato ercse Jezus ocsiveszno: 5,Lazar je mro; ali hodmo k njemi.“ I sli szo ta. Kak je pa Martha zacsula, ka Jezus ide, pred Nje¬ ga je bezala i erkla Njemi: „Goszpodne, da bi eti bio, brat moj nebi mro.“ Veli nje Jezus: „Gori- sztane brattvoj. 44 — Veli njemi Martha: „znam, ka gorisztane, vu gorisztan jej na szlednji den. 44 Ercse 160 nye Jezus: „Jasz szem gorisztanenye i 'zitek. Ki verje vu meni, i csi mer je, 'živo bode, i vszaki, ki 'žive, i verje vu meni, nemerje na veke. Verjes td? f Veli nyemi: „Kapa Goszpodne, jasz verjem, ka szi ti Krisztus ov Szin Bo’zi na Szvet pridocsi.“ Na to je zvala Mario szesztro szvojo, z sterov szo bili vno- gi 'Zidovje, trostajdcsi nyo. Mari je prišla hitro, i 'Zidovje, ki szo stimali, ka ide k grobi Lazara, naj sze tam jocse, szo jo naszlediivali. Maria je szpa- dnolapred noge Jezusove, govorecsa: „Goszpodne, da bi ti eti bio, nebi mro brat moj.“ Jezus zato, kak jo je vido plakajocso i 'z nyov priddcse 'Zidove pla- kajocse, zaskripno je vu Duhi i zburkao sze je, ino sze je zaszkuzo. Pravili szo zato 'Zidovje: „Ovo, kakda ga je lubo!“ Erkao je Jezus: „ gde szte ga polo’zili? - ‘ Velijo nyemi: „Goszpodne, hodiipogle- dni.“ Miszlili szo, ka szamo grob scse viditi, arpo- mocs szo 'ze stimali keszno bidti. Bila je pa liiknya, i kamen je bio nanjo djani. Ercs6 Jezus: „Vzemte te kamen.“ Veli nyemi Martha: „Goszpodne, 'ze di¬ ši, ar je’ze strtoga dneva. Veli ji Jezus: „Nej szero ti pr Vkr ocsi no ali verj veli pris lom Vel moi tim gde mo oni fun g«' ve, i\ boi szi da in no vc sz. la pc pr or 1 161 Ki > ki szi i to no- > i tiaj li¬ ne, ak la- no '«) ? a e- o- a, te li- > m ti pravo, ka csi bos vervala, vidila bos diko Bo’zo? £C Vkraj szo vzeli te kamen. Jezus je pa gori zdigno ocsi i erkao: Ocsa hvalo ti dajem, ka szi me poszlii- no:—jaszszem paznao,ka me vszigdar poszlunes;— ali za volo liidsztva okoli sztojecsega velim, naj verjejo, ka szi me Tiposzlao.“ I eta govorecsije z velikim glaszom kricsao : „Lazar hodi vo!“ I vo je prisao te mrtvi zvezane roke i noge majocsizpovia- iom, i obraz njegov je z briszacsov obdani bio. Veli njim Jezus: „Odve’zte ga, ipusztite ga,naide.“ Po tom sze je zdrzavao Jezus r.iki csasz vu sza- moszti, vu Efrem varasi bluzi pri piiszcsavi. Z sesz- tirai dnevi pa pred Viizmom je pa v Bethanio prisao, gde szo Njemi napravili vecserjo, vu hizi nikoga Si¬ mona, i Martha je szluzila, Lazar je pa eden bio z oni, ki szo vkup doli szeli. Vzela je pa Maria eden funt z pravoga nardusa drage maszti, i mazala je no¬ ge Jezusove, briszala je z vlaszmi szojimi noge njego¬ ve,hi’zajepa napunjena z disen jem te maszti. Veli zato zVucsenikov njegovi eden, Judaslskariotes, ki gaje bodocsi bio odati: „Zakajeto mazalo nej odano za tri sztoszodovidano sziromakom?“—Erkao je pa tonej, da bi szkrb meo na sziromake, nego, ka je tat bio, imosnjo je meo, i ona, stera szo notri metali je on noszo. — Erkao je Jezus: „Nihaj jo. Dobro delo je vcsinila z menom. Ar sziromake bodte vszigdar z szebom meli, i gda scsete morete njim dobro ošini¬ ti; mene pa nebodete vszigdar meli. Ona, ka je me¬ ta je vcsinila, napre je prišla mazat moje telo na pokapanje. Zaisztino velim vam, gdekoli sze bode pvedgao ete Evangeliomvu czelom Szveti, i ka je ona vcsinila, gucsalo sze bode na nje szpominanje.“ 11 162 24. Jezusa taidenye v Jerusalem. Te drugi den je sao Jezus z Bethanie v Jerusa¬ lem. I pridocsi v Bethfago k Oliveczkoj gori, je posz* lao dva vucsenika, goverecsi nyima: ,,Idita vu eto vesz, stera je pred vama, i preczinaideta ednooszel- niczo privezano i ’zrbe ’z nyov; odve’zta jo, i pri- pelajta jo meni. I csi bode vama sto ka pravo, po¬ vejta: „Goszpod nye potrebuje, i preczi je odpusz- ti“ To je pa vsze vcsinyeno, da bi sze szpunila Recs po proroki povedana: „Povejte cseri Sionszkoj: Ovo Kral tvoj ide tebi pokoren i szedecsi na oszel- niczi, i'zrbeti pod jarem navajene oszelnicze “ Ido- csa tiva vucsenika, vcsinila szta, kak je nyima za- povedao Jezus, pripelala szta to oszelniczo i ’zrbe i djala szta na nyidva gvant szvoj i gori szta ga posza- dila na nyega. To drugo ludsztvo je pa preszteralo gvant szvoj na pot; niki szo pa szekali vejje z drev¬ ja i na pot metali. To ludsztvo pa napreidocseinasz^ lediivajocse je kricsalo govorecse: „Hosanna Szini Davidovomi! Blagoszlovleni, ki je prisao vu Imeni Goszpodnovom! Hosanna na viszini!“ I kak sze je priblfzao Jezus k Jerusalemi, vi- docsito meszto, jokao je nad nyim, govorecsi:„Da bi ti poznalo, i escse vu etom tvojem dnevi, stera szlisijo, k miri tvojemi 1 zda je pa szkrito od ocsi tvoji. Ar pridejo dnevi na tebe, i okoli tebe vr’zejo nepriatelje tvoji szpicze, i obszedejo te, i vkup te sztisznejo na vsze kraje; i z zemlov te zglihajo, * szini tvoje vu tebi, inenihajo vutebi kamen nakam- ni, ka szi nej szpoznalo vremen prigledanya tvoje¬ ga !“— I notri idocsi vu Czerkev, zacsao je vo me¬ tati te odavajocse vu nye i kupiivajocse i sztole penez minyavczov je szpremetao i sztolcze golob odav- 163 n. usa- osz- eto zel- pri- po- isz- 'ecs L°j ; sel- do- za- rbe za- alo ev- sz- slni eni vi- Da sra csi , i n- e- e- ;z 7 - I L szov. I ercse nyim: „Piszano je: Hi’za moja sze Hiza molitvena bode zvala““ vi szte jo pa na¬ pravili na razbojnikov jamo. 44 Szllsavsi pa poglav- aiczke popovszki i piszacske deczo kricsecso vu Czerkvi: „Ilosanna Szlni Davidovomi! 44 razcsemeri- liszo sze i erkli szo Nyemi: „csujes, ka eti pravi¬ jo? 14 Jezus nyim je pa erkao : „kakpa! jeli szte nig- dar nej csteli: z viiszt ti malicski i czeczajocsi szi szi hvalo szpravo!—?“ I nihavsije, vojesao zmeszta vBethanio, i tam je osztano. — RanoOPondelek) panaza idocsivu meszto, je oglado. I vidocsi edno figovo drevo kre poti, majocse llsztje. Ipridocsik iyemi, nika je nej naisao, nego li llsztje, ar jenej bilo escse vremen fig. I Jezus ercse nyemi: „Nig- dar vecs z tebe na veke niscse szada ne jej! 1 preczi je poszenolo ono figovo drevo do korenya.— Eto figovo drevo je kep liidsztva 'zidovszkoga, stero je btdi nestelo szada prinašati. 25. Od goricz delavecz i kralevszkoga gosztuvanya. V tom isztom dnevi je gucsao Jezus v Jerusalemi »aszleduvajocse prilike: „Bio je eden goszpodar 11 * 164 cslovek, ki je poszado goricze, i okoli zagrado z plotom, i szkopao je v njipreso, i poczimprao je tiireni vojeje daodelavczom i odisao je inam. Gdabiszepa pribli’zavalo vremen bratve szada, poszlao je szluge szvoje k tim delavczom, da bi vzeli szad nji. 1 delavczi prijavsi szluge njegove, nisteroga szo zbili, nistero- ga szo pa bujli, nisteroga szo pa szkamenuvali. Pa je poszlao druge szluge vecs od ti prvi, i vcsinili szo njim ravno tak. Ob szlednjim pa posle k njim szina szvojega, govorecsi: ,,zasztopijo sze szina mojega. 44 Ti delavczi pa, gda bi vidili szina, erkli szo med szebom: „ete je te orocsnik, pojte, bujmo ga, i ladajmo njegovo orocsino. 44 I vzeli szo ga, i vo szo ga vrgli z vinograda i bujli szo ga. Zato, gda pride Goszpod toga vinograda, ka bode csinio de¬ lavczom onim? 44 Erkli szo njerni: „te hude hudo po¬ gubi, i goricze vo da drugim delavczom, steri nye- mi notri dajo szad vu szvojem vremeni. 44 Veli njim Jezus : „Zato velim vam: „vkraj sze vzeme od vaša Kralevsztvo Bo’ze, i da sze poganom prinasajocsim szad njegov. 44 Erkao njim je pa drugo priliko, govorecsi: „Priszpodobno je Kralevsztvo nebeszko k csloveki Krati, ki je napravo gosztiivanje Szini szvojemi, i poszlao szluge szvoje zvat te pozvane na gosztuva- nje; i nej szo steli pridti. Pa posle druge szluge er- kocsi: „povejte tim pozvanim: ovo, obed moj szem pripravo , moji gunczi i tiicsne sztvari szo bujte, > vsza szo gotova; pojte na gosztiivanje. 44 Oni szo pa nemarali za nje, i odisli szo , ki na szvojo nji¬ vo, ki pa na szvoje prekiipcsuvanje. Ti drugi szo pa zgrabili szluge njegove, ospotali szo je, iiio szo je bujli. Gda bi pa cstio te Kral, razszrdo sze je, > posz one, szvc poz> keki esi : rek« ka, veli joes da i 'tam poz Far csa ik kra kos i nej szt ma ido mi Cz Je: tin na i 165 do z reni šepa lu S e ivczi ero- i. Pa sinili ijim zina srkli ijm° a,i gda de- ' P 0 ' iye- jim /asz sira csi: /eki h' iva- er- sem >>» szo »J** szo szo poszlao je vojszko szvojo, i pogubo je liidomorcze one, i meszto nyihovo je ze’zgao. Teda veli szlugom szvojim: „gosztiivanye je isztina, gotovo, ali ti pozvani szo ga nevredni. Idte zato na kri’zopotje, i kekoli naidete, zovte je na gosztiivanye.“ 1 voido- esi szlugi oni na poti, vkup szo szpravili vsze, ste- rekoli szo naisli, i dobre i lagove. I napunilo sze je gosztuvanye z timi szedecsimi. Notri pa idoesi Kral gledat te szedecse, vido je tam ednoga cslove- ka, kije nebio oblecseni z gvantom gosztuvanya, i veli nyemi:„priatel,kakda szi eszinotri prisao,nema- joesi gvanta szvadbenoga?“ On je pa zanemo. Te¬ da ercse te Kial: ,,Vr’zte ga vu viinesnyo kmiczo, " lam bode jokanye i zobno skripanye. Ar ji je doszta pozvani, ali malo ji je odebrani.“ Drugoga hipa proti nepobo’znoszti piszacsov i Farizeusov guesecsi Jezus je z etimi recsmi dokon- csao: ,,Jerusalem! Jerusalem! ki vmarjas proroke, i kamenujes one, steri sze k tebi posilajo , keliko- krat szem steo vkiip szpraviti otroke tvoje, liki ko¬ kos vkup szpravla piscsancze szvoje pod peroti, i »oj szte steli! Ovo, niha sze vam, hi’za vaša pu- szta: ar velim vam: nebodete me vidili od etecz »ao, dokecs nebodete pravili: „Blagoszlovleni te idoesi vu Goszpodnovom Imeni!“ 26. Jezusa recsi od szlednyi dugovany. I voidocsi Jezus z Czerkvi, prisztopili szo kNye- *i vucseniczke nyegovi, i kazali szo nyemi te zidine Cerkvi,ka szo z lepim kamenyem i z darmi oszna žene. Jezus nyim je pa erkao: „Nevidite vsza eta? Zaisz- J>no velim vam, z nikaksim talom sze neniha kamen n a kamni, steri sze poruso nebi. Gda bodte pa vi- 166 dili, ka je Jerusalem okoli obvzeti od vojszke, te- da znajte, ka sze je priblfzalo opiiszcsavanye nye- f ovo. Teda ki szo vu Judei naj be’zijo na gore; i i szo na szredi vu nyem, naj voido; i ki szo vu dr’zelaj naj notri neido v nyega. Ar szo to dnevi zadomeszcsavanya, naj sze szpunijo vsza, stera szo piszana. Jaj pa tira noszecsam i nadajajdcsam vu tiszti dnevi. Ar bode sztiszkavanye veliko na zemli i szrditoszt nad liidsztvom etim. I szpadnejo od osztri- czamecsa, i v robsztvobodopelani med vsze pogane, i Jerusalem bode klacseni od poganov, dokecs sze neszpunijo vremena poganov. 44 I szedecsi Jezus na gori Oliveczkoj pitali szo ga zoszeb Peter i Jakub, i Janos i Andras: „Povej nam stero bode znamenye tvojega prisesztja i szkoncsa- nya etoga Szveta? 44 Ercse nyim Jezus: „Doszta ji pride vu mojem imeni, govorecsi: jasz szem Krisz- tus, i vnoge zapelajo. Bodete csuli boje, i bojov glaszi. Sztane narod proti narodi, i kralevsztvo pro¬ ti kralevsztvi i bode gladi pomor i zemle gibanye po vnogi mesztaj. Teda dajo vasz na moko, i vmo- rijo vasz. I predgani bode ete Evangeliom Kralev- sztva Bo’zega po vszem Szveti, na szvedosztvo vszemi narodi; i teda pride konecz. I bode teda ve¬ lika moka, kaksa je nej bila od zacsetka Szveta, notri do toga mao, niti je nebode. Teda, csi sto vam bode pra¬ vo: „0 vo eti je Krisztus, ali eti,“ ne verte. Ar liki bliszk szhajaod szuncsenoga zhoda, i szka’ze sze notri do zahoda: tak bode i prisesztje Szina cslovecsega. Ar, gdebodemrlina,ta bodo sze szpravlaliiorli.—Preczi pa po mokaj oni dnevov potemnej szuncze, i meszecz neda szvetloszti szvoje, i zvezde bodo kapale z nebesz, imocsi nebeszke sze gibale bodo. I teda sze szkaze znamenye Szina cslovecsega na Nebi. 1 teda szebodo 167 te- pe- ; i VH 3vi 10 vu nli ri- e, se plakati vszi narodi zemle,i vidili bodoSzina cslovecse- ga pridocsega na oblaki nebeszkom z mocsjdv i dikov velikov. I posle Angele szvojez trombonte glaszom velikim, i vkup szpravijo te odebrane nyegove od štiri vetrov, od edni krajdv nebesz, notri do drugi nyi krajov.—Od oni dnevov pa i vore niscse nežna, niti Angelje nebeszki, nego Ocsa moj szam. Ver5- sztujtezato, da neznate, stero voro vas Goszpod pride.“ 27 . Recsl Jezusa od szlednyi dugovany. Teda priszpodobno bode Kralevsztvo nebeszko k deszet deviczam, stere szo vzele lampase szvoje i vo szo sle proti 'ženini. Petji je pa ’z nyi bilo cse- dni, pet pa nori. Te nore szo vzele lampase z[sze- bom, ali nej szo vzele olia. Te csedne szo pa vze¬ le oli v poszodaj szvoji z lampasmi szvojimi. Gda bi sze pa miidio 'ženin, zadremale szo vsze, ino szo zaszpale. Opolnocsi je pa kricsanye posztanolo: „ovo ■I 'ženin ide, idte vo pred nyega!“ Teda szo gori- sztanole vsze one devojke, i oszna’zile szo lampase L 168 szvoje. Te nore szo pa tim csednim erkle: ,,dajte nam z olia vašega, ar iampasje naši vgasiijejo!“ Od¬ govorile szo patecsedne, govorecse; „nej tak, naj kak zadoszta nebode nam i vam, nego idite bole k odavczom i kupte szi ga,“ Gda bi pa one odisle ku- piivat, prisao je te 'ženin, i te gotove szo notri sle 'z nyim na gosztiivanye , i zaprte szo dveri. Potom szo pa prišle i te druge devicze erkocse: Goszpo- dne, Goszpodne, odpri nam!“ On pa odgovorecsi ercse: „,zaisztino velim vam, neznam vasz.“— Ve- rosztujte zato, da neznate dneva niti vore, vu ste- roj Szin csloveosi pride.— Ar liki cslovek na pot iddcsi, je zezvao szvoje szluge, i ta nyim je dao blago szvoje. Tomi ednomi je dao pet talentomov, torni drugomi dva, torni tretjemi pa ednoga, vszak- semi poleg szvoje premocsi, i odisao je preczi. Idocsipa, kije pet talentomov vzeo, pritr’zo je'z nyimi drugi pet talentomov. Z priszpodobnimtalom, i ki je dva vzeo, je dobo dva drugi va. Ki jepa toga edno¬ ga vzeo,idocsi, zakopao ga je vzemloi szkrio jepene- ze goszpoda szvojega.Po vnogom vremenije paprisao tegoszpod oni szlugov, icsini 'z nyimiracsun. Inapre sztopi te prvi, govorecsi: „Goszpodne, pet talen¬ tomov szi mi dao, ovo drugi pet talentomov szem dobo 'z nyimi.“ Ercse pa nyemi goszpod nyegov: „dobro je, szluga dober i veren, nad malim szibio veren, nad vnogim te posztavim: idi notri vu ra- doszt goszpoda tvojega!“ Prisao je i te drugi z szvojima dvoma vdoblenima talentomoma: i torni je goszpod priszpodobno erkao. Na sz!ednye pride i te tretji, ino ercse: „Goszpodne, znao szem, ka szi ti trdi cslovek; 'zenyas, gde szi nej szejao, i szpravlas, gde szi nej raszipavao. Ibojecsi, szem sao i szkrio talentom tvoj vu zemlo. Ovo mas to tvoje.“ Ercse 169 ujemi goszpod nyegov; „Iagov i ftraglivi szluga! i csi bi tak bilo kak praviš, donok bi du'zen bio dati peneze moje minyavczom, i pridocsi bi jasz vzeo to mo¬ je z 'zojom. Zato vzemte od nyega te talentom, i dajte ga torni, ki ma deszet. Ar vszakomi, steri ma, sze da, iobiljavao bode; od nemajdcsega sze pa i to vzeme, ta ma. I toga nehasznovitoga szlugo vo vr’zte vu vii- oesnyo kmiczo, tam bode jokanye i zobno skripanye.“ „Gda pa pride te Szin cslovecsi vu diki szvojoj, vkiip sze bodo szpravlali pred Nyega vszi narodi. Iodlocsi je ednoga od drugoga, liki paszter razlocsi ovcze od kozlov, i posztavi ovcze z deszne szvoje; te kozle pa z leve. Teda ercse te Kral onim, ki szo 'z nyegove deszne: „Pojte blagoszlovleni Ocse mo¬ jega, orokujte pripravleno vam Kralevsztvo od za- csetka Szveta. Ar szem lacsen bio, i dali szte mi jeszti. ’Zeden szem bio i napojili szte me. Potnik szem bio i gori szte me prijali. Nagi szem bio i odeli szte me. Bete’zen szem bio, i priglednoli szte me. V temniczi szem bio, i prišli szte k meni.“ Teda bodo Nyemi odgovarjali ti pravicsni, govorecsi: i,Goszpodne, gda szmo tebi tak szlu’zili?“ I odgovo- fecsi te Kral ercse nyim: „Zaisztino velim vam, ka- toli szte vcsinili ednomi z eti bratov moji ti naj men- si, meni szte vcsinili . 44 Teda ercse i onim, ki bodo z leve sztrani: „Odidte od mene, prekleti vu ogen »ek i vecsen, ki je szpravleni vragi, i Angelom nye- govim! Ar szem lacsen bio, i nej szte mi dali jeszti; zeden szem bio, i nej szte me napojili; potnik szem Mo, i nej szte me gori prijali; nagi szem bio, i nej szte me odeli; bete’zen i v temniczi szem bio, i nej szte me priglednoli . 44 Teda bodo nyemi odgovarjali ioni, govorecsi: „Goszpodne, gda szmo te vidili lacsnoga, ali 'zednoga, ali potnika, ali nagoga, ali 170 bete’znoga, ali v temniczi, i nej szmo ti szlu’zili?“ Teda odgovori nyim govorecsi: ,,Zaisztino velim vam, kakoli szte nej vcsinili ednomi z eti naj mensi, ni meni szte nej vcsinili.” I odido eti vu moko vek i vecsno; ti pravicsni pa vu ’zitek vek i vecsni!“ 28 .Nog muvany e i Krisztusova Szveta Yecseija. Jezus je te szlednye dni pred szvojim trplenjem cserez dneva vu Czerkvi vcsio, na nocs sze je pa v Bethanio na sztan vzeo. Te sze je zgodilo eden vecser, ka je Jezus od vecserje gorisztano, i doli dene gvant i vzeme briszacso i opaše sze ’z nyov, Potom vlije vodo vu muvaoniczo, i zacsao je miivati noge vucsenikov i briszati z briszacsov. Pridocsi k Simon Petri, veli Nyemi on: „Goszpodne, ti bi meni mujvao noge ?“ Odgovoro je Jezus: „Ka jasa csinim, ti zda neznas; szpoznas pa potom.“ (Kakti eto nogmuvanye je znamenito ono duhovno ocsiscsa- vanye, steroga szo potrebni vszi, ki z Jezusom tal meti 'zelejo.) Veli Peter: „Z nikaksim talom nebos prao noge moje na veke.“ Odgovoro nyemi je Jezus: „Csi ti nebom mujvao, nemas tala z menom.“ Szli-; savsi eta Peter veli: „Goszpodne, nej li noge moje szamo, nego i roke i glavo.” Veli nyemi Jezus: „Kj je mujti, nej nyemi je potrebno, nego naj li noge muje, ar je csiszti czeli. I vi szte csiszti, ali nej vszi.” Ar je dobro znao, ka je ’ze vrag vrgao vu szrcze Judas Iskariotesa naj ga oda; za toga volo je pravo: „Nej szte vszi csiszti.” Potom szi je doli szeo Jezus, ino erkao vucsenikom szvojim: „Znate, ka szem vam vcsino? Vi mene zovete, Vucsitel i Go- szpdd, i dobro velite; ar szem. Csi szem zato jas* Goszpod i Vucsitel mujvao noge vase, i vi morete eden drugomi prati noge. Peldo szem vam dao, naj, liki zai sz\ i e i szl nyi CZi ie csl noi g d mi pri 8Zi 'P no lei »J de sz oc >j od m VI re k: S: Si je v 171 silil« ?elim ensi, vek a §ija. yem e pa jden doli yov. vati ocsi ;f bi jasz akti ;sa- tal bos oje „K>' »ge nej vu olo ioli te, ! o- isz ;te liki szem jasz vestno vam, i vt esinite. Zaisztino, zaisztino velim vam: Nej je szluga veksi od goszpdda szvojega, niti te poszelnik je nej veksi od onoga, kt ga jeposzlao. Csi eta znate, bla’zeni szte, csi je icsintte.“ I prvi den presisnyekov, gda bi agneeza viizen- szkoga klali (v Csetrtek) eresejo Jezusi vucsentczke nyego vi : „G de seses, da idoesi pripravimo, naj jes agne- cza?“ I poszlao je dva z szvoji vucsentkov v Jerusalem, i erese nyima: Idita vu meszto, i pred vaj pride eden cslovek vres vode noszecsi, za nyim idta. I gde bode notri sao, povejta te hi'ze goszpodari: Vucsitel velt, gde je ostarta, gde jem agneeza z mojimi vucsenik- mi? I on vam poka’ze veliko veeserjeniezo, tam nam pripravte.“ I vo szo sli vucsentczke nyegovi, i prišli szo vu meszto, i naisli szo tak, liki je nyim povedao, i prigravili szo toga agneeza. I gda je vecser poszta- no, sao je i Jezus z Vucsentkmi szvojimi v Jerusa¬ lem. Na poti kre gortez taidoesi, je erkao Jezus: „Jasz szem te isztinszki trsz, i Ocsa moj je gortez delavecz. Vszako rozgo, stera vu meni neprinasa szada, vkraj vre'ze; i vszako, stera szad prinaša, ocstszti, naj vecs szada prinaša. Osztante vu meni i jasz vu vami. Liki rozga nemore szada neszti szama odszebe, nego esiosztane na trszi; tak ni vf, csi vu meni neosztanete. Csi sto neosztane vu meni, vo sze vrže, liki rozga, i poszene, i vkup je poberejo i vu ogen je vr’zejo i zgurt.“ Vnoge druge etak znamenite reest je gucsao Jezus vu eti szlednyi dnevi pred mo- kami szvojimi, vucsenfkom szvojim, naime od Duha Szvetoga steroga nyim poszlati obeesao. Stere Reest sze gori naidejo vu Evangeliomi Szvetoga Janosa. Gda szo pa doli szeli ino agneeza viizenszkoga jeli, erese Jezus vucsentkom szvojim: „Zaisztino velim vam, eden me z vasz oda, kt z menom jej. 172 Oni szo sze pa zacsali 'zalosztiti, i praviti nyemi eden po ednom: „nej li jasz I te drugi: „nej li jasz?“ On pa ercse nyim: „Eden z ti dvanajszet, ki namaka z menom vu szkledo. Isztina Szin cslovecsi ide, liki je piszano od nyega. Jaj pa csloveki onomi, po kom sze Szin cslovecsi oda; bole bi nyemi bilo, da bi sze nigdar nenarodo on cslovek.“ I gda bi oni jeli, vzeo je Jezus kruh i blagoszlo- vivsi vlomo ga je, i dao ga je vucsenikom, govo- recsi: „Yzemite, jete, eto je moje telo, stero sze za vasz da; to csinte na moje szpominanye.“ I vzeo je pehar i blagoszlovivsi dao ga je nyim, govorecsi: „Pite z etoga vszi; to je moja krv novoga Zakona, stera sze za vnoge vopreleje na odpiiszcsanye gre¬ hov. Velim vam: Nebodem pio od eti mao z etoga szada toga trsza notri do onoga dneva, gda bom ga pio z vami novoga vu kralevsztvi Ocse mojega.“ vec i e i csr< sao nes teb me mi dol szt jar jin 1 z SZi je i i sz 29. Jezus v Gethsemane piingradi. I hvalo szpopevavsi (’Zolt. 115—118.) poleg na¬ vade Szvetka Viizenszkoga, szo vo sli na goro oli- 173 yemi lej li S, ki 7 ecsi omi, bilo, lo- «’ 0 - J ize eo si: >a» ■e- ira ?a veczko. I ercse Jezus na poti Vucsenikom szvojim: „Vi sze vszi szpacsite vu meni escse vu etoj nocsi. Ar je pfszano : zbijem pasztera i razbe'zijo ovcze te csrede. Ali po mojem gorisztanenyi bom pred vami sao v Gali!eo.“ Odgovorecsi pa Peter, ercse nyemi: „1 csi sze vszi szpacsijo vu tebi, jasz sze nigdar neszpacsim.“ Ercse nyemi Jezus: „Zaisztino velim lebi: Vu etoj nocsi, prvle liki bode kokot popevao, me trikrat zatajiš.“ Veli nyemi Peter: „1 csi de mi z tebom inreti, donok te nezatajim. Sz priszpo- dobnim talom szo erkli i vszi vucseniczke. Teda je prisao Jezus ’z njimi na meszto, stero sze veli Gethsemane, stero je bilo z ovkraj Kidron jarka, pri gori oliveczkoj. I veli vucsenikom szvo¬ jim: „szedte szi doli eti, dokecs idocsi molim etam.“ lz szebom je vzeo Petra, Jakuba i Janosa, zacsao sze je 'zalosztiti i sztiszkavati, i veli nyim: „Jako je 'zalosztna diisa moja notri do szmrti. Osztante eti i verosztujte z menom.“ I napreidocsi edno malo, szpadno je na obraz szvoj molecsi i govorecsi: „0csa moj, csi je mogocse, naj prede od mene ete pehar, ali nej, kak jasz scsem, nego kak ti.“ I prisao je i- 174 k vucsenikOm i naisao je nye, ka szo szpali, i veli Petri: „Tak neibiorete edno voro verosztiivati z me- nom? Verosztiijte i molte, da vu szkiisavanye ne- pridete: Duh je isztina gotov, ali telo je szlabo^ 1 Pali drugocs idocsi je molo, govorecsi: „Ocsa moj, csi nemore ete pehar predti od mene, nego csi ga pijem, bojdi vola Tvoja1“ I pridocsi, naide je pa li *szpajocse, ar szo nyihove ocsi 'zmetne bile. I niha je, i odide, i pa moli tretics to iszto Recs govorecsi. Szkazao sze je pa Nyemi Angel od nebe, steri ga je krepio. I gda bi bio vu boji te szmrti, pobo’znese je molo. Bio je pa znoj nyegov, liki kaple krvi, tekocse na zemlo. I gda bi gorisztano od molitvi, pridocsi k vucsenikom, ercse nyim: „Szpite nadale i pocsi- vajte. Ovo priblfzala sze je vora, i Szin cslovecsi sze da vu roke grešnikom. Sztante gori, pojdmo. Ovo priblfzao sze je ki me oda.“ opt odi >oB roj mri sze 'zali en ia j ras* 30. Jezusa zgrabijo, i Peter ga zataji. Judas Iskariotes je vladnikom Popdvszkim ’Zi* dovov obecsao, ka nyim Jezusa v roke da, steri szo nyemi za to placsali treszeti szrebrni penez. Da je pa Judas znao, ka sze Jezus dosztakrat vkup szpra- vo v Gethsemani z vucsenikmi szvojimi, ta je pelao te sereg vitezov i szluge Farizeusov, stere szo vlad- niczke popdvszki ino sztarisi liidsztva z oro’zjom i drogmi vo poszlali. Judas nyim je dao znamenye, govorecsi: „Steroga jasz kiisnem, te je, primte ga.‘‘ 1 preczi prisztopivsi k Jezusi, ercse: „Zdrav bojdi Rabbi!“ i kusno ga je. Jezus nyemi pa ercse: „Ju- das, z kusuvanyem Szina cslovecsega odas?“ Vido- csi pa vucseniczke nyegovi, stero sze je godilo, er- kli szo nyemi: „Goszpodne, jeli bomo je bili z me- csom?“ I Peter necsakajocs na odgovor Jezusa, je tze 1 iye mc prii tsa zar sat <]e 175 veli me- ne- J0 ( .“ noj, i ga >a li tiha :csi. a je e je icse 3csi csf- ;csi mo. Zi- 5ZO j e ra- iao id- om 1 » jdi (u- lo- ir- e- j e ;opotegno mecs i vdaro je visisnyega Popa szlugo, odszekao nyerni je deszno viiho. Bilo fe pa ime szlu- [o Malkns. Erkao je teda Jezus Petri: „Vtekni mecs voj vu no’znicze. Jeli te pehar, steroga mi je Ocsa lao, nebom pio ?“ I doteknovsi sze vuha nyegovoga, ivracso ga je. Vidocsi pa vucseniczke Jezusovi, ka sze nescse proti držati, nihali szo ga vszi, i odbe- zali szo. I niksi mladenecz (vem Mark Evangelista) jenaszlediivao Jezusa, oblecseni vriisenszkom gvanti la goloti, steroga szo prijali ti szlugi. On pa niha to tiisenszko szrakiczo, nagi be’zecs od nyi. Jezus je pelani^ visisnyemi Popi, pri kom je (zeli Veliki Tanacs vkiip szpravleni bio. Peter ga je pa naszleduvao ozdalecs, notri do dvora visis- iyega Popa. 1 vkiip je szedo z hlapczmi i szegre- rao sze je pri ognyi, csakajocsi voidenye. Teda je prišla edna z dekel toga visisnyega Popa, i vido- esa Petra, gleda na nyega i veli: „1 ti szi z Na- zarenszkim Jezusom bio. On je pa tajio, govorecsi: uiVeznam ga, niti nerazmim ka ti praviš.“ I vo je sao vu predvor, i kokot je szpopevao. Ali Peter je nej zaszlisao. I ta deklecska vidocsa nyega, pa 176 je zacsala praviti tim tam sztojecsim: „Ete je eden z oni.“ On je pali tajio. I po malom vremeni szo pa Ii ti tam sztojecsi pravili Petri: „Zaisztino szi ’z nyi, ar szi Galileanecz, i gticsanye tvoje je prisz- podobno.‘ £ On sze je pa zacsao preklinyati i pri- szegati: „Neznam csloveka toga, koga pravite.'* 1 driigocs je kokot szpopevao. I zgledno sze je Je¬ zus na Petra, i szpomeno sze je Peter z Recsi Goszpodnove, i voidocsi jokao sze je britko. 31. Jezus pred Kajafasom. Med tem je Jezus od visisnyega Popa Kajafasa voszpitavani. Te ga je pitao od vucsenfkov nyegovi, i od navuka nyegovoga. Odgovoro nyemi je pa Je¬ zus : „Jasz szem ocsiveszno gucsao Szveti. Jasz szern vszigdar vcsio vu Szpraviscsi i vu Czerkvi, gde sze zevszega kraja 'Zidovje vkup szpravlajo, i vu szkrivnoszti szem nikaj negucsao? Ka mene pitaš? Pitaj one, ki szo me poszliisali, ka szem nyim gucsao; ovo, tej znajo, ka szem jasz pravo.“ Eta gda bi on velo, eden ti hlapczov tam sztojecsi je za vuha vdaro Jezusa, erkocsi: „Tak odgovarjaš 1 visisnyemi Popi?“ Odgovoro nyemi je Jezus: „Csi szem hudo gucsao, poszvedocsi od hudoga; csi szem pa dobro, ka me biješ?“ Vladniczke pa Popovszki i ti sztarisi i czeli Ta- nacs szo iszkali krivo szvedosztvo proti Jezusi, da bi ga vrnorili. I nej szo naisli. I csi szo gli vnogi krivi szvedoczke napre sztopili, nyihova szvedoszt- va szo sze neglihala. Teda je gorisztano visisnji pop i pitao Jezusa: „neodgovoris nika, ka eti proti tebi szvedocsijo?“ On je pa mucsao, i nika je nej odgovoro. Pa ga je visisnyi Pop pitao i nyemi pra¬ vo: „Primarjam te na 'zivogaBoga, naj nam poveš, csi „Ja csl< Bo¬ je vor zd:“ ffOi dili dr’ plii viil Ih nic da ga Vi ‘Z8 po 177 den szo szi isz- pri- ;e.“ Je- icsi isa ■vi, Je- isz vi, i°, ne im Ita je as' !si im 'a- I ja I it y\ ti ej l-r, S, csi szi ti Krisztus, Szin Bo’zi?“ Veli nyemi Jezus: ,,Jasz szem. I od szega mao bodete vidili Szina cslovecsega szedecsega na deszniezi zmo'znoszti Bo'ze, i pridocsega na oblaki nebeszkom.“ Teda je te visisnyi Pop razprascso sziiknye szvoje, go- vorecsi: „Ka nam je vecs potrebno szvedokov? Ovo, zda szte csiili preklinyanye nyegovo z vuszt nye- govi. Ka sze vam zdj?“ Oni szo ga pa vszi szo- dili, ka je vreden szmrti. — Ti mo žje pa, kt szo dr’zali Jezusa, ospotavali szo ga. I zacsali szo niki pliivati na nyega , i zakrivati obraz njegov, i za viiha ga bitti i praviti: „prorokuj, sto te jevdaro? 14 I blapczi szo ga z paliczami bili. I preczi zranj a szo pa h' Tanacs dr’zali vszi vlad- niczke popovszki, i ti sztarisi liidsztva proti Jezusi, da bi ga na szmrt dali. 1 zvezali, szo ga, ino szo ga odpelali, i dali szo ga Pontius Pilatusi poglavark Vidocsi Jiidas, ki ga jeodao, ka je oszod jen, po- zalo je i naza je povrno ti treszeti szrebrni penez poglavnikom popovszkim, i tim sztarisom,govorecsi: „Pregreso szem, ka szem to nekrivicsno krv odao.‘‘ 12 178 Oni szo pa erkli: „Ka mi maramo, ti vidi! e< Ivr’ze te szrebrne peneze vu Czerkev, obrne sze, odide i obeszi sze. Poglavniczke pnpovszki szo pa vzeli te szrebrne peneze i erkli szo; „Nej je szlobodno vr'zti vu Czerkevno ladiczo, ar je krvi czena.“ Tanacs pa der’zecsi, szo kupili za nye edno nyivo loncsarszko na pokopaliscse tiihenczov. Zato je zvana ona nyiva, nyiva-krvi notri do donesnye- ga dneva. zn zli de i < je m P r 32. Jezus pred Pilatusom i Herodesom. Jezus je pa sztao pred Poglavarom i pitao ga poglavar, govorecsi: „Tt szi Kral ’Zidovszki?“ Je¬ zus nyemi je pa erkao: „Kralevsztvo moje je nej z etoga Szveta. Da bi z etoga szveta bilo Kralev- sztvo moje, szlugi moji bi sze»vojszkihali, da bi sze nedao 'Zidovom.“ Erkao nyerni je zato Pilatus: „D5nok szi ti Kral?“ Odgovoro je Jezus: „Tf veliš, ka szem jasz Kral. Jasz szem na ete Szvet narod- jeni, i na to szem prisao na ete Szvet, naj szvedo-, csim od isztine. Vszaki, ki je z isztine, poszlusa j moj glasz.“ Veli nyemi Pilatus: „Ka je isztina? 1 * e I to erkocsi, pali je vosao k 'Zidovom, i veli nyim: „ „Jasz nikaksega zroka nenaidem vu nyem.“ Oni szo j sze pa pokrepili, govorecsi: „gori nadigava Iiidsztvo, . vucsecsi po czeloj Judei, zacsavsi od Galilee notri ( do tecz.“ Pilatus pa, gda bi szlisao Galileo, pitao ^ je, csi je On Galileanecz. I szpoznavsi, ka je z ob- , laszti Herodesove, poszlao ga je k Herodesi, steri je v tiszti dnevi, tudi za Vuzma volo v Jerusalemi bio. Herodes pa vidocsi Jezusa, sze je jako radiivao. Ar ga je steo od vnogo vremena mao viditi, ar je vnogo csiio od nyega, i vupao sze je, ka de kaksa 179 •’ze ide seli I no a.“ ivo je ?e- ? a e- 'ej v- bi s: J- )- ia i: 0 »> •i 9 1 1 5 l znamenya vido, stero on vcsini. Szpitavao ga je r4- zlocsna. Jezus je pa nika neodgovoro nyemi. llero- des ga pa za niko prestirnavsi z szvojov vojszkov i ospotavsi oblekao ga je v szvetli gvant, i naza ga je poszlao k Pilatusi. Vcsinyena szta szi pa priatela med szebom Pilatus i Herodes vu tiszom dnevi. Ar szta pred teintoga vu protivinsztvi bila eden proti drugomi. Na Szvetek je pa šego meo te poglavar odpusztiti liidsztvi ednoga zvezanoga, steroga szo steli. I\leli szo pa teda zvezanoga roba ednoga znamenitoga, razbojnika ino ludomorcza, ki sze je zvao Barabas. I Pilatus ercse 'Zidovom: „Steroga scsete, naj vam ga piisztim? Barabasa, ali Jezusa, ki sze zove Kri- sztus?“ I gda bi on szedo na szodnyem sztolczi, poszlala je k nyemi 'zena nyegova govorecsa: „Nika nemas ti z onim pravicsnim; ar szem jasz doszta trpela dnesz vu szne za nyega volo. 4, Poglavniczke pa Popovszki i ti sztarisi szo nagnoli liidsztvo, da bi proszili Barabasa, Jezusa bi pa pogubili. Veli nyim Pilatus: „Ka bom pa csinio z Jezusom?“ Velijo nye- mi vszi: „Vzemi ga! raszpi, raszpi ga!“ Gda bi pa 180 vido Pilatus, ka nika nevala, nego vekse zburkanjt ki, 1 gratiije, vzeo je vodo i miljo szi je roke pred lud* latu sztvom govorecsi: ,,Csiszti szem jasz od krvi' etogč tok pravicsnoga. Vi vidite.“ I odgovorecse vsze lud- sztvo ercse: „Krv nyegova nad nami, i nad szinml našimi!“ Kaksa szleposzt! kak grozna blodnoszt! 33. Jezus na szmrt oszodjeii. Teda je vzeo Pilatus Jezusa, i zbicsuvao gaje, i vitezje szo szpleli koroncz trnya, i po!o’zili szo jo nyemi na glavo, i erdecsi gvant szo vrgli okoli nye- ga, i erkli szo: „Zdrav bojdi Kral ’Zidovszki!“ 1 za vuha szo ga pluszkali. Vo je sao zato pa Pilatus, i veli nyim: „Ovo vo vam ga pelam, naj szpoznate, ka vu nyem niksega zroka nenaidem.“ Vo je sao zato Jezus, noszecsi trnavo korono i erdecsi.gvant. [ veli nyim: „Ovo cslovek!“ Gda bi ga zato vi- dili vladniczke popovszki, i hla^czi, kricsali szo, go¬ vorecsi: „Raszpi ga, raszpi ga!“ Veli nyim Pilatus: i „Vzemte ga vi i raszpite ga, ar jasz nenaidem vu nyem nikaksega zroka.“ Odgovorili szo nyemi 'Zidov¬ je: „Mi pravdo mamo, i poleg pravde nase more mreti, ka je szebe Szina Bozega vcsino.“ Da bi zato csiio Pi¬ latus to recs, bole sze jezbojao. I notri je sao vu prav- deno hi'zo pa, i veli Jezusi: „0dkud szi ti?“ Jezus nye- mi je pa nej dao odgovora. Veli nyemi zato Pilatus: „Meni nebos giicsao^iVeznas, ka oblaszt mam te rasz- peti i oblaszt mam te odpiisztiti?“ Odgovoro je Jezus: „Nebi meo oblaszti nikakse nad menom, da ti nebi bilo dano odzgora. Za toga volo, ki je mene tebi vu roke dao, vek si greh ma. Po etom je iszkao Pilatus odpiisztiti ga. 'Zidovje szo pa kricsali, govorecsi: i' 0 n s: el ti t 1 . 181 canve I lihl- 3togi lud- sinmi zt! a je, so jo n^e- 1 za ifus, late, sao ant. vi- go- tus: | vu ov- •eti, Pi- av- I je¬ li st I sz- js: e bi vu »s si; „Csi toga odpiisztis, nej szi priatel Czaszarov. Vsza- kij k' sze Krala napravla je proti Czaszari.“ Zato Pi- latus szlisavsi to recs, prek nyim je dao Jezusa vu roke, da bi sze raszpno. I Jezus je noszo kri’z szvoj. Naszleduvala ga je pa vnoga vno’zina liidsztva i 'zen, stere szo sze 'zalosztile i jokale szo ga. Obrnovsi sze pa k nyim Jezus, ercse: „Cseri Je- rusalemszke, nejocste sze nad menom, nego. nad szebom sze jocste, i nad szinmi vašimi. Ar csi sze eta csinijo nad szirovim drevom, ka sze bode nad tim sžiihim godilo!“ 34. Jezus na Kri’zi. 1 pridocsi na meszto, kotero sze veli Golgatha, to je temena meszto, dali szo Nyemi piti vino z mir¬ ilom zmešano. To zapojitje je davano tim na szmrt oszodjenim, da bi dreveni gratali proti boleznosztam. Jezus szi je pa steo popolnoma szebi znan osztanoti, i zato je nevzeo te pitvine. I tak je Zvelicsitel nas, te jediniCsiszti iNeduzen na Kriz prebitti, na rokaj 182 i nogaj szvoji preliiknyani. Za moji i tvoji grehov volo je to vcsinyeuo, i za volo grehov vszega szveta! 1 raszpeta szta ’z Nyiin dva razbojnika, eden z de- szne i eden z leve njegove sztrani. Stero grozno delo szo vitezje Rirnlanszki meli doprineszti. Jezus pa er- cse: „Ocsa. odpiiszti nyim, ar nežna j o ka csinijo.“ Vitezje szo pa vzeli gvant nyegov, i vcsi- nili szo štiri tale 'z nyega, vszaksemi vitezi eden tal. Bila je pa sziiknya nyegova nesivana, od vrhka szet- kana czelo. Erkli szo pa zato eden drugomi: „Ne- raszpraszkajmo jo, nego vrzmo sors na nyo, ste- roga bode. u Ta szo zato vcsinili ti vitezje. Pilatus je napiszao titulus, 'zidovszki, grcski, deacski, i djao ga je na Kri z. Bio je pa piszani: „Jezus Nazaren- szki, Kral ’Zidovszki.“ To liidsztvo pa i vladniczke popovszki i vitezje ospotavajdcsi z piszacsmi i szta- rismi szo erkli: „Csi szi Szin Bo’zi, hodi doli z Kri- ’za.“ Tekajse i eden ti hudodelnikov ga je prekli- nyao, govorecsi: „Csi szi ti Krisztus zdr'zi szam szebe i naj.“ Te drugi ga je pa pokarao, govorecsi: „Wi ti sze nebojis Boga, geto szi vu ednakoj szodbi? 1 midva isztina pravicsno; ar vredna, stera szva 183 delala jemleva: ete je pa nika nej vcsino hudoba. 14 I ercse Jezusi: „Szpomeni sze z mene Goszpodne! gda prideš vu Kralevsztvo Tvoje. “ I ercse nyemi Je¬ zus : ,.Zaisztino velim tebi, dnesz z me- nom bodeš vu Paradi 'zorni. 11 Sztali szo pa po¬ leg Kri'za Jezusovoga mati nyegova, i szesztra ma¬ tere nyegove Maria, zena Kleofasova, i Maria Mag¬ dalena. Jezus zato, gda bi vido mater i vucsenika poleg sztojecsega, steroga je lubo, veli materi szvo- joj: ,,’Zena, ovo je tvoj szin!“ Potom veli vu- cseniki: „Ovo mati tvoja.“ I od tiszte vdre jo je k szebi vzeo te vucsenik vu szvoja lasztivna. Ob poldne vremena je pa kmicza bila na vszoj zemli no¬ tri do tretje vore po poldnevi. I Jezus je kricsao z ve¬ likim glaszom, govorecsi: „Bog moj, Bog moj, zaka szi mene osztavo?' 1 Potom znavsi Jezus, ka szo sze ’ze vsza szkoncsala, naj sze szpuni Pi- szmo, ercse: „’Zijam.“ Bila je pa tam edna po- szoda polo'zena puna z jesziom. Oni pa napunivsi spongio z jesziom, i okoli hfzopa jo zaszukavsi, szo jo priteknoli Nyemi k vusztam. Da bi zato vzeo te ’ jeszi Jezus, erkaoje: „Szpunilo sze je!“ I Je¬ zus pa kricsecsi z velikim glaszom, ercse: „Ocsa, vu roke Tvoje poracsam dušo mojo. I eta erkocsi, i nagnovsi glavo, ta je dao Ocsi duh szvoj. | 1 ovo zakrivalo Czerkvi sze je razpraszcsilo na dvo¬ je, od zgora notri do tel. I zemla sze je genola, i pe- csine szo sze pokale, i grobovje szo sze odperali, i vnoga tela ti szveti, ki szo zaszpali, szo gori szta- nola; i vo idocsi z grobov po gorisztanenyej nyego- vom, szo sli vu szveto rneszto, i szkazali szo sze Vnogim. Vidocsi pa sztotnik tam sztojecsi pred nyim, zemle gibanye, i ka je tak kricsecsi premino, ercse: „Zaisztino ete cslovek je Bo’zi Szin bio!“ I vsze 184 Gda bi pa vecser gratao, prisao je Jo'zef od Ari- mathie, eden bogati prestiinani Tanacsnik, ali ki liidsztvo, stero sze je vkiip szpravilo na gledanje e etoga, vidocse, stera szo vcsinjena, bilo sze je vu ,8 prszi, i povrnolo sze je. »< S! 35. Jezus pokopan. ,j Jezus je mro v Petek pred Velikov Szobottov si Viizenszkov. Da ta mrtva tela cserez Szobotte nebi k na Kri'zi zosztanola, szo proszili 'Zidovje Pilatusa i Poglavara, naj sze tim raszpetim szterejo goleni nyi- p ho ve, i doli sze vzemejo. To je csinjeno z dardov, « z sterov je i te szlednji szmrtni vdarecz davani. Pri- t sli szo zato ti vitezje, i sztrli szo goleni oboma hu- \ dodelnikoma, steriva szta z Jezuso n vkiip raszpeta. I Pridocsi pa k Jezusi, da bi ga vidili 'ze mrtvoga, L nej szo sztrli Njegove goleni; nego eden vitezov je z dardov szvojov szmekno v njegovo rebro, i preczi je vo sla krv i voda. To je vcsinjeno, naj sze szpuni Piszmo : „Njegova koszt sze naj ne- sztere.“ I pa driigo Piszmo veli: „YidiIi ga bodo, v steroga szo szrnekno!i.“ je nebio vkiip z!o’zeni vu tanacsi i deli nyihovom, ar e i on bio vucsenik Jezusa szkrivni. Teje szmeo notri idti k Pilatusi i proszo je telo Jezusa. Pilatus sze je pa csiiduvao, csi bi'ze rnro, i prizvao je sztot- nika, pitao ga je, csi bi ’ze davno mro? I szpoznav- si od sztotnika, dao je to telo Jo’zefi. I Jo’zef je kupo riisenszko platno, i doli je vzeo telo Jezusovo z Krf za. Prisao je pa i Nikodemus, ki je oprvics prisao k Jezusi v nocsi, i prineszo je zmesanye mirhe i aloesa, okoli szto funtov. Teda szo vzeli telo Jezusovo, i zavili szo je v prte z zacsimbov rret, liki je sega 'Zidovom pokapati. Bio je pa tam bluzi, gde szo ga raszpili, eden ogradecz, i vu ogra- czi grob novi, vusterom je escse nigdarniscse nebio polo’zeni, Jo'zefa lasztiven grob. Tam szo polo’zili telo Jezusa zato, ka je bluzi bio te grob. Drugi den pa, steri je po Velikom Petki, szo sze vkiip szpravili vladniczke Popovszki i Farizeus- je k Pilatusi, govorecsi: „Goszpodne szpomenoli szmo sze, ka je ov zapelavecz erkao escse’zivo- csi: Po tretjem dnevi gori sztanem. Zapovej tak szta’ziti te grob notri do tretjega dneva, da kak pridocsi vucseniczke nyegovi v nocsi vkradnejo ga i pravili bodo liidsztvi: Gori je sztano od mrtvi, i bode ta szlednya zblodnoszt husa od te prve.“ Er¬ ose nyim pa Pilatus: „Mate sztra’zo, idite, sztra’z- te te grob , kak znate.“ Oni szo pa odisli, zapecsa- tili szo kamen, i okoli szo vzeli grob z sztra’zov. 36. Jezusa od mrtvi gori sz tan e ny e. Prvi den po Velikoj Szobotti (to je v Nedelo) v gojdno rano sze je zgodilo veliko zemle gibanye: 186 ar je Angel Goszpodnov doli prisao z Nebesz, i prisz- topivsi je odvalao te kamen od dver, ino szi je doli szeo na nyega. Bio je pa pogled njegov, liki bliszk, i gvant njegov beli, kako szneg. Ti varivacske szo sze pa od boiaznosti njega presztrasili, i vcsinjeni szo bili, liki mrtvi. Ali Jezus je ’ze gorisztano, ni nebilo Njemi po¬ trebno csakati, dokecs bi Njemi Angel grob odpro. i nistere pobo'zne'žene, sfere szo naszlediivale Je¬ zusa z Galilee, szo 'ze v Petek vecser kupile zacsim- bo i mazalo , z sterirn szo stele po Szobotti telo Je¬ zusovo namazati. Te szo v gojdno rano sle k grobi. IM aria Magdalena je po ednoj bli’zanjoj poti sla na- pre ta, i prišla je k grobi prvle, gda je escse kmicza bila. Zagledne pa, ka je kamen odvalani bio, i bitro be ži po onoj poti pa naza i nazveszti Petri i Janosi: „Odneszli szo Goszpodna z groba, i neznamo, ka- ma szo ga djali.“ Vo szta sla zato brs oba vueseni- ka, da bi vidila z szvojima ocsama, i naszlediivala je njidva Maria Magdalena. Med tein szo i te ove ze E bo eti 5 ° !« lei ki bi ta ki bi bi s: d k ‘8 s 1 s j* I I 187 i 1SZ ; žene ta prišle k grobi, inaisle szo ga praznega. I doli jda bi sze one zadrgavale nad tem, ovo dva Angela iZ k, szta posztanola kre nyih vu bliszkajocsem gvanti, i sz ® lmjale szo sze jako. Ercse nyim pa eden ti Angelov: enl „Ka iscsete toga'zivocsega med mrtvimi '! Nega ga leti, gori je sztano. Idite, povejte vucsenikom Nye- }ovim.“ lvoidocse, hitro szo bezale od groba; ar je trepetanye i groza na nye prišla. Dokecs szo sze one po to j dugsoj poti v Jerusa- lem naza povrnole, szta prišla Peteri Janos k gro- lii, i vidila szta prte polo'zene szame, vu stere je bio Jezus poviti. Nyega szta pa nej naisla, i tildi szta stimala, ka szo ga odneszli; ar njima nej pri¬ šlo na pamet, ka je Nyemi potrebno z mrtvi gorisz- tanoti. Odisla szta zato pati k szvojim tiva vucseni- ka. Maria je pa sztala pri grobi, jocsecsa vinej. Gda bi sze pa nagnola vu grob, vidila je dva Angela vu beli odevkaj szedecsa. 1 oni nye velijo: ,,’Zena, ka sze jocses? -4 Veli njim ona: ,,Odneszli szo Goszpo- da mojega, i neznam kama szo ga djali.“ I efa er- 0- kocsa, obrnola sze je naza, i vidi Jezusa sztojecse- o. ‘ja, i nej je znala ka je Jezus. Veli pa nje Jezus: e- |„ Zena ka jocses? Koga iscses?“ Ona je pa stima- 1- la, ka je ogracsar, veli nyemi: „Goszpodne, csi J- szi ga ti odneszao, povej mi, gde szi ga djao? i jasz i- ga vzemen.“ Veli nye Jezus: „V!aria!“ Obrne sze i- pa ona i veli nyerni: ^tabbuni! 4, i szpadnola je a Nyemi k nogam. Veli ji Jezus: „Nedotekni sze me, o ar szem escse nej gorisao k Ocsi mojemi. Idi pa : k mojim bratom i ercsi nyitn: Gori idem k mojemi Ocsi i k vasemi Ocsi, k mojemi Bogi i k vasemi Bo¬ gi. 41 — Dokecs szo pa te ove 'žene escse sle v Je- • rusalem nazveszcsavat vucsenikom, pred nye je pri- sao Jezus, govorecsi: „Zdrave bojdte.“ One pa 188 prisztopivse, szo sze zgrabile nog njegovi, i moli¬ le szo ga. Vsze one z Mariov Magdaleoov navkiipe szo nazvesztile vsza Apostolom. Oni szo pa nesteli vervati. 37. Potiivanye v Eraaus. On iszti den sze szkazao Jezus i Petri, ki' jeza szvojeffa szpadaja volo trost znamenito potrebiivao. Dva drtigiva vucsenika szta sla vu onom dnevi v me- szto, korni je ime Emaus, stero je liki tri vore bo- da od Jerusalema. I onedva szta szi zgucsavala med szebom od vsze eti prigod. Teda sze je ’z nyirnapo- dao eden mo'z na poti, steroga szta nej poznala, i te ercse njima: ,,Kakse recsi szo to, stere proti eden driigomi mecseta, hodecsa, i szta ’zalosztna?“ Odgovori eden, komi je ime Kleofas; 44 Ti szi szain tiibenecz vu Jerusalemi, ki nežna , stera szo sze zgodila v njem v eti dnevi? 14 1 ercse njim: „Stera?“ Onidva szta pa erkla njemi: „Od Jezusa Nazaren- szkoga, ki je bio proroczki mo’z zmozen vu deli i v recsi pred Bogom i vszem liidsztvom ; Kakda szo ga ta dali vladniczke popovszki i poglavniczke naši na szodbo te szmrti i raszpili szo ga. Mi szmo sze pa viipali, ka On bode, ki odkupi Izraela. Ali ze-vszem etim je ete te tretji den ’ze dnesz, kak szo eta vcsi- njena. Ali i ’zene nike z nasz szo nasz szaszile, stere szo v gojdno rano pri grobi bile, i geto szo nej naisle telo njegovo, prišle szo govorecse, ka szo videnje Angelov vidile, ki szo pravili, ka On ’zive. I odisli szo niki z nasz k grobi, i naisli szo tak, liki szo te'žene povedale; Nyega szn pa nevi- dili.“ I On njim je erkao: „0 neszpametni! i vuh- koga szrcza vervati vsza, stera szo pravili Prorocz¬ ki ta 1 ki g' r< ic z j ( n v č j I ke! Neli je, poleg’ nyih prorokiivanya potrebno'bilo ta trpeti Krisztusi i tak notri idti vu diko szvpjo?“ I zacsnovsi od Mosesa, i od vsze Prorokov, rasz- kladao je nyirn vsze ona Piszma, stera szo od Nye- ga piszana. I pribli’zavali szo sze k meszti, v ste- ro szo sli. I On sze je dr'zao, liki da bi dale steo idti. I pripravlaia szta ga, govorecsa: „Osztani z nama, ar je szuncze ’ze k vecseri, i den sze je nagno.“ I notri je sao, da bi ’z nyirna oszta- no. 1 zgodilo sze je gda bi szi doli szeo ’z nyima, vzeo je kruh, blagoszlovo gaje, vlomo gaje, i dao ga je nyima. Nyidva ocsi szo sze pa odprle, i pozna¬ la szta ga. I on sze je nevidocsi napravo pred nyi- ma. I erkla szta eden drugomi: „Nej je naj szrcze gorelo vu nama , gda je nama giicsao na poti, i gda je nama razkladao Piszma?“ I gorisztanovsa vu onoj vori, povrnola szta sze v Jerusalem, i naisla szta vkup szpraviene, ti edenajszet, i ki szo 'z nyimi 190 Tomas pa eden z ti dvanajszet je nebio ’z nvimi, gda je prisao Jezus. Pravili szo nyemi zato ti drugi bili, Govorecsa: „Goszpod je zaisztino gorisztano i szkazao sze je Petri.“ Gda bi szi pa eta oni guscali, Jezus je, gda bi dveri zaprte bile, szam posztano na szredi med nji¬ mi, i ercse nyim: „Mir vam bojdi!“ Presztrasivsi sze pa i bojecsi vcsinyeni, stimali szo ka duha vidijo. I ercse nyim: „Ka szte sze zburkali, i zaka sze obiidjavajo te miszli vu szrczaj vasi ? Gledajte roke moje i noge moje, ka szem jasz; slatajte me i gle- dajle; ar duh mesza i koszt nema, liki mene vidite meti.“ I eta govorecsi, pokazao njim je roke i no¬ ge. Gda bi pa escse nevervali odradoszti i csiidiivali bi sze, ercse nyim. „Mate ka jesztvine eti‘t“ Oni szo pa podali nyemi eden tal pecsene ribe i mesztov- noga medu. I vzeo je i jo je pred njimi. 33. Jezus sze szka’ze Tomasi, ino pri morji Genezareth. vuc ere nv« ko vei nic d vi er< szi j® go sz mi i c sz sz bi n 3 sz n; S! s i la Vi J e j 0 ll 1 '1 1 191 ano i bi ivsi ijo. sze )ke le¬ tite 10- ali )ni IV- vucsenfczke: „Vidiliszmo Goszpodna.“ On nyim pa ercse: „Csi nebom vido vu rokaj njegovi zname¬ nja czvekov i vr’zem prszt moj vu znamenje czve- kov, i vr'zem roko mojo vu rebro njegovo, nebom vervao.' 1 I po oszmom dnevi szo pa v k i j p bili vucse- niczke njegovi, i Tomas'z njimi. Frisao je Je/us, dveri szo pa zaprte bile, i posztano je na szredi i ercse: „Mir vam bojdi!“ Potom veli Tomasi: ,,Ne- szi prszt tvoj eszi i vidi roke moje, i neszi roko tvo¬ jo i vrzi jo vu rebro moje, i neboj nevervani, ne¬ go vervani.“ I odgovori Tomas, i ercse njemi :„Go- szpod moj i Bog moj!‘‘ Veli njemi Jezus: „Ka szi me vido, Tomas, verjes, bla ženi szo, ki nevidijo, i donok verjejo.“ Potom szo sze ti vucseniczke pa naza povrnoli k szvojim opraviczam k morji Tiberiasovom. Ednok szo czelo nocs zaman vo metali vlake szvoje. Gda bi pa ’ze rano bilo, sztao je Jezus na bregi, i pita nje: „Szinki, jeli mate ka k jesztvini?“ Odgovorili szo Njemi: ,,Nemamo.“ On njim pa ercse: „Vrzte na deszno sztran ladje te vlak i naidete.“ I zgrabili szo 153 veliki rib. Teda veli Janos Petri: „Go- szpod je.“ Szlisavsi to Peter, vr’ze sze vu morje, i preplavi na brod. Ti drugi vucseniczke szo prišli z ladjov. Gda bi pa vosli na zemlo, vidili szo 'zerjavo vogelje naloženo iribo gori djano i kruh. Veli njim Jezus: „hodte, obedite.“ Znali szo pa vszi, ka je Goszpod. Gda bi pa ’ze obedivali, veli Simon Petri Jezus: „Simon, Jonasov szin, jeli me liibis vecs od eti? Veli njemi; Kapa Goszpodne, ti znaš ka ta lubim.“ Veli njemi: ,,Paszi agnecze moje.“ Veli njemi pa drugocs:,,Simon, Jonasov Szin lubis me Veli njemi: „Kapa, Goszpodne, ti znaš ka te lu- bim.“Ve!i njemi: Pasziovczemoje.“ Veli njemi tre- 192 tics: „Simon, Jonasov szin, liibis me? Razdresze- lo sze je Peter, ka nyemije tretics velo: lubis me, i veli nyemi: „Goszpodne, ti vsza znaš, ti veska, te liibim.“ Veli nyemi Jezus : „Paszi ovcze moje.“ Zaisztino, zaisztino velim tebi, gda szi mladi bio, szam szi sze opasiivao, i sao szi, kama szi steo; gda pa obsztaras, vo razpresztres roke tvoje i dru¬ gi de te opasiivao, ipelao, kama nebos steo.“ To je pa erkao znamenuvajocsi, z kaksov szmrtjov bode dicso Boga. Drugoga hipa sze je pa szkazao Jezus vecs kak pet szto bratom k csaszi. pa n vajo do v kači do, devi den 39. Krisztusa v Nebozasztoplenye. pe i lem nye nyii csi szti je 1 ’zo cse do< not na je « Ne top M Pr\le, kak je Jezus od Vucsenikov szvoji szlo- bo vzeo, dao nyim je ete znamenite Zapovedi i obe- csanve: „!)ana mi je vsze oblaszt na Nebi i na zemli; za¬ to idite po vszem Szveti, Vcsite vsze narode, ikrsz- tite je vu line Boga Ocse, Szina i Diiba Szvetoga. I vcsite ie zdr'zavati vsze, sfera szemvam zapovedao! Ki bode vervao, ino sze okrszti, zvelicsa sze; ki ke sz ne lei 193 dru “ To rtjov kak 7 e - :Io- be- za- sz- '• 1 io! ki esze ‘ pa nebode vervao, szkvari sze. Znamenja pa te ver- ? 7 16 ’ vajdcse bodo eta naszlediivala: Vu Imeni mojem bo- . do vrage zganyali, z novimi jezikmi bodo giicsali, kacse bodo gori jemali; i csi szmrtnoga ka pili bo- 1 , >w ’ do, nebode nyim škodilo. Na bete žne bodo roke steo ; devali, i ozdravijo. I ovo, jasz szem z vami vszaki den, notri do szkoncsanya Szveta.“ Grda je Jezus vucsenike szvoje ob szlednyim vko¬ pe szpravo, zapovedao njim je, naj sze od Jerusa- lema neodldcsijo, nego csakajo, dokecs sze obecsa- nye, ka sze okrsztijo vu Szvetom Duhi, szpuni nad nyimi. “Vkup sze szpravivsi, szo ga pitali, govore- csi: Goszpodne, jeli vu etom vremeni naza gori po- sztavis Kralevszto Izraelszko? Erkao nyim je: „Nej J je vase znati vremena i dneve, stere je Ocsa polo- zo vu lasztivno oblaszt. Nego vzemete mocs prido- csega Duha šzvetoga na vasz, i bodete mi szve- doczke vu Jerusalemi, i vu vszoj Judei i Samarii, notri do sz!ednye zemle.“ 1 eta erkocsi, gda bi oni na Nyega gledali, gori je prizdignyeni, i oblak ga je odevzeo od ocsi nyihovi. I gda bi oni zaNyim vu Nebesza idocsem gledali, ovo dva mo'za szta prisz- topila k nyim vu belom gvanti; steriva szta i erkla: „M6’zje Galileanszki, ka sztojite gledecsi vu Nebe- sza? Ete Jezus, ki je od vasz vu Nebo vzeti, tak bode pridocsi, liki szte ga vidili vu Nebo idocsega.“ 40. Szvetek Riszalszki. Po Krisztusa v Nebo zasztoplenyi szo Vucsenicz- ke osztanoli v Jerusalemi vkiipe vu tihoti, mol.ecsi sze sztalno za obecsanoga Diiha Šzvetoga. Meszto neszrecsnoga odavcza Jddasa szo odebrali med mo¬ lenjem k Goszpodni, po sorsi Mat jasa, da bi sze 13 194 racsun ti dvanajszet vo dopuno. Bili' szo vszaki deri je vkupe szpravleni, vu csakanyi ti veliki csud, i bilo ji s ti liki sztd dvajszeti. Na petdeszeti den po Viizmi, na to deszeti den po Krisztusa Zvisenyi na Thronus Bo’zi S p vu Nebesza, na Szvetek Riszalszki, stero je bio ’Zi- cs dovom Szvetek dane Pravde i prve 'žetve, szo bili sz vszi vkupe na ednom meszti. I vcsinyeno je na nagli je. z Nebesz siimlenye, liki mocsnoga votraidenye, i V v napuno je czelo hi’zo, gde szo bili szedecsi. I szka- pj zao sze je nyim Duh Szveti vu obrazi razdeljeni og- k- nyeni jezikov, steri szo szi na ednoga vszakoga nyi di te i s szeli. I napunyeni szo vszi z Duhom Szvetim, i za- li csali szo giicsati z drugimi jezikmi, liki je Sz. Duh c dao nyim giicsati. Bili szo pa vu Jerusalemi prebiva- ti jocsi 'Zidovje, mo’zje pobo'zni zevszakoga naroda, v ki szo pod Nebov. Gda bi sze zato ete glšsz zgodo, g vkiip je szprisla ta vno’zina, i zmešala sze je; ar je 11 je csiio vszaki po szvojem lasztivnom jeziki gucse- d cse. Csiidivali szo sze pa vszi, govorecsi: Szo nej 1 eti vszi, ki gucsijo, Galileanczi'? Kakda je to, ka s 195 den je mi csujemo vszaki po lasztivnom našem jeziki, v 1° j* sterom szmo sze porodili giicsati?“ I velo je eden k ^ 1 vol pel JL vid Ju Ulil 1 vllvllOJvlJCllllll ^ pi l/julg llu jv bil* szvoj, i erkao nyim je: „M6’zje, 'Zidovje, i szto- aglj jecsi vu Jerusalemi vszi, to vam znano bojdi, i vu viiha vzemte reesi moje! Nej szo eti, liki vi stimate piani; ar je tretja (deveta) vora dneva. Nego, to je, °S~ ka je povedano po Joel proroki: 1 bode vu szlednyi n .V‘ dnevi, veli Bog, v5 vlejem od Diiha mojega na vsze telo, i prorokiivali bodo szinovje vasi i eseri vase, i mladenczi vasi, bodo videnya vidili, i tim sztari- som vašim sze bode szenya szenyala, i na szluge moje i na szlii’zbenicze moje vu dnevi oni vo vlejem od Diiha mojega, i prorokiivali bodo.— Mo’zje Izrae- litanczi, poszliisajte reesi ete. Jezusa Nazarenszko- ga, mo’za od Boga pokazanoga med vami z mocsmi i z csiidami, i z znamenjami, szte na Krizi raszpili i vmorili. Bog ga je pa gorizbudo; toga szmo mi vszi szvedoezke. Z desznov zato Bo’zov zviseni, i obecsanye Diiha Sz. vzevsi od Ocse, vo je vlejao to, stero zda vi vidite i csiijete. Zagviisno zato znaj vsza hi’za Izraelszka, ka gaje Goszpoda i Krisztu- sa Bog vesino toga Jezusa, steroga szte vi raszpi- i- li.“— Gda bi pa eto szlisali, prebodnyeni szo v szr- h czi i erkli szo: Ka nam je esiniti mo’zje bratje? 11 Pe- i- ter nyim je pa erkao: ,,Povrnte sze i okrszti sze >, vasz vszaki vu Ime Jezus Krisztusa na odpiiszcsanve >, grehov, i vzemete dar Diiha Szvetoga. Arje vam da- e no to obecsanye i szinom vašim, i vszem , ki szo dalecs, sterekoli bodezvao Goszpodin Bog nas.“— j Ki szo zato radi gorivzelirecs nyegovo, okrsztili szo 1 sze, i pridjano je tiszti den k vucsenikom Jezusovim 13 * 196 dus okoli tri jezero. I bili szo sztalrio vu Navnki cs j Apostolov, i vu obcsinsztvi, i vu lamanyi kruha, nes5 i molitvaj. I ladanya i poistva szo odavali, i razdel- „ 0 javali szo je sziromakom, imajocsi miloszcso pred m j' czelim liidsztvom. Goszpod je pa prilo’zo vszaki den ’ k Czerkvi, ki bi sze zvelicsali. 41. Ananias i Safir a. Niki mo’z pa po imeni Ananias z Safirov 'zenov szvojov je odao ladanye szvoje, i vkraj je vzeo od czene z znanyem 'žene szvoje, i prineszao je niksi tal, liki da bi czela czena bila i djao ga je k Apo¬ stolovim nogam. Ercse pa Peter: ,,Ananias, zaka je napuno satan szrcze tvoje, da bi lagao Szve- tomi Duhi i odvrno od czene te nyive? Jeli, da bi osztanola, nebi tebi osztanola? i odana je vu tvo- joj oblaszti bila. Zaka szi gori djao vu szrczi tvo¬ jem eto delo 1 Nej szi lagao liidem , nego Bogi.“ Szlisavsi pa Ananias ete recsi, doli szpadnovsi, je vo piiszto diiso. I vcsinyen je veliki sztrah nad vszemi, ki szo eta csuli. Gori szo pa sztanoli mla- denczi, vkiip szo ga zagrnoli, i vo szo ga odneszli i pokopali szo ga. Prigodilo sze je pa, liki po tri vore csaszi, je notri prišla 'zena nyegova, neznajocsa, ka sze je zgodilo. Pitao jo pa Peter: „Povej mi, csi szta za teliko to nyivo ta dala, kak mi je tvoj mo’z pove- dao? 44 Ona odgovorila; „Kakpa, za teliko .“ Peter ji pa ercse: „Ka je, ka szta sze tak zglihala vu szkusavanyi Duha Goszpodnovoga? Ovo, noge oni, ki szo pokopali mo'za tvojega, szo pred dverami, i tebe bodo vo neszli. Szpadnola je pa preczi k no¬ gam nyegovim, i vo je piisztila dušo. Notri pa ido- csa pos 2 ii lik: Zi ne; roi ;tr vi! he M te N: 8 S i i uki iha, del- red den iov od ksi 10- ka te¬ bi o- o- u Ji •e a a r n i, — 197 — csi mladenczi, szo jo naisli mrtvo ; i vo szo jo neszli, i pokopali szo jo poleg nye mo’za. I poszta- no je veliki sztrah nad czelov Gmainov, i nad vsze- mi, ki szo eta csiili. 42. Szmrt Stevanova. Med timi szedmimi diakonusmi vu Obcsini krsz- csanszkoj Jerusalemszkoj na vodeljenye almostva posztavlenimi je bio eden moz pun vere i mocsi, z imenom Stevan, ki je csinio csiida i znamenja ve¬ lika med liidsztvom. Z tern szo sze niki borlivi 'Zidovje stiikali od Navuka krszcsanszkoga, ali nej szo mogli proti sztanoti modroszti i Duhi po ste- rom je giicsao. Razszrdivsi sze nad tem szo nadi- gnoli liidsztvo i sztarise i piszacse, i prisztopivsi ftrgnoli szo ga, i pelali szo ga vu tanacs. 1 poszta- vili szo krive szvedoke govorecse: „Ete cslovek ne- henj i a recsi prokletne gucsati proti etomi szvetomi Meszti i Pravdi; ar szmo ga csiili gucsecsega: ka te Nazarenszki Jezus potere eto meszto i premine Navade, stere nam je dao Moses.“ — I na njega szo gledali vszi, ki szo vu Tanacsi szedeli, i vidili szo licze njegovo, liki licze kaksega Angela. Erkao je pa te visesnji pop: „Jeli sze eta tak majo?“ On je pa zacsao gucsati, kak csiidno je vodo Bog liid¬ sztvo Izraelszko od zacsetka mao, i kak je oszta- nolo eto li vu nepokornoszti szvojoj, z sterov szo i oni pregrešili, prilo’zecsi ete zaprtek: „Trdnoga sinj'eka i neobrezanoga szrcza i vuh, vi vszigdar Szvetomi Duhi proti sztojite; liki ocseve vasi, tak i vi. Steroga Prorokov szo nej preganyali ocseve vasi, i vmorili szo je, ki szo napre nazveszcsavali 198 od prisesztja toga Pravicsnoga (Messiasa) steroga szte zda vi odavczi i liidomorczi vcsinyeni? KI szte vzeli Pravdo vu redi Angelov, i nej szte jo zdr¬ sali." — Gda bi pa eta csiili, pre’zagala szo sze nyim i ( szrcza, i škripali szo z zobmi na nyega. On pa pun 'Z bodocsi Duha Szvetoga, gda bi vu Nebo gledao, H< vido je diko Bo’zo i Jezusa sztojecsega na deszni- ki czi Bo’zoj, i ercse: „Ovo, vidim Nebesza odprta Ki i Szina cslovecsega sztojecsega na deszniczi Bo- gi ’zoj.“ Oni pa kricsecsi z velikim glaszom, szo za- gl teknoli vuha szvoja, i szunoli szo sze z ednim 'zla- ec kom na nyega, vo szo ga vrgli z meszta, i kame- je nuvali szo ga. I szvedoczke szo doli djali gvant je szvoj k nogam ednoga mladencza, ki sze je Sau- g lus zvao. I kameniivali szo Stevana, zezavajocsega p i govorecsega: „Goszpon Jezus vzemi k szebi duh moj!“ Pokleknovsi pa na kolina, kricsao je z ve¬ likim glaszom: .,Goszpodne! neposztavi nyim pred nye greli ete!“ I gda bi to erkao, zaszpao je. 199 ofifa szte sdr- n'm >un ao, ni- rta lo- ;a- a- e- rit i- a 43. Kamurnik Kralicze Csrnkavczov. Saulus je pa privolo k vmarjanyi Stevana: ar je i on bio eden z ti nerazumno vreli za Nasztavo Zidovszko, i pregancsarov Czerkvi krszcsanszke. Hodo je od hize do hi’ze, gori iszkavsi Krszcsane, ki szo sze szkrivali, i metao je je vu temniczo. Krszcsanye pa, ki szo etak po preganyanyi raze- gnani, okoli hodecsi po mesztaj i veszniczaj, szo glaszili Evangeliom szveti. Tak je prisao i Filip eden z ti szedmi diakonusov vu Samario, gde sze je nyemi k delavnoszti široki presztor podao. I kak je eden csasz tam predgao, gucsao nyemi je An¬ gel Goszpodnov: „Sztani gori i idi k poldnevi na pot, stera doli ide od Jerusaiema v Gazo.“ I gori sztanovsi sao je, i ovo eden mo’z csrnkavecz (z Aethiopie) Kandacese, Csrnkavczov Kralicze Ka¬ murnik, ki je prisao v Jerusalem Boga molit, te vu naza idenyi bodocsi, i szedecsi na koli szvoji, je csteo Esaias proroka. Erkao je pa Duh Filippi: | „Prisztopi i pridru’zi sze k tem kolam.“ Pribe’zavsi j pa Filip csuo ga je, ka je csteo Esaias proroka, i ercse: ,,Jeli razmis, ka cstes?“ On pa ercse: „Kak bi mogao, nego csi bi mi sto kazao?“ l zvao je Fi- lippa, ka bi szi gori szeo k nyemi. Tal pa toga Pi- szma, stero je csteo, je ete bio: „Liki o veza, je On na zarizavanye pelani; i liki agnecz pred brija- csom szvojim neglaszni: tak je nej odpro vuszt szvoji.“ I te Kamurnik je pitao Filippa: „Proszim te, od koga pravi to Prorok? od szebe, ali od koga drugoga?“ Filip je pa vzeo z toga priliko predgati nyemi Evangeliom szveti. Gda bi pa prišli k niksoj vodi, ercse Kamurnik: „Ovo, je voda, sto mi pre- 200 ! povej, naj sze neokrsztim?“ Ercse pa Filip: „Csi pr« verjes ze vszega szrcza, more bidti.“ Odgovorecsi je pa ercse: „Verjem, ka je Jezus Krisztus Sziu Bo’zi.“ ka 1 zapovedao je posztanoti kolam. 1 doli szta sla oba sz vu vodo. I Filip ga je okrszto. Gda bi pa vo sla trt z vode: Duh Goszpodnov je vneszao Filipa, i nej ga i j je vido vecs te Kamurnik. Sao je pa po poti szvojpj la' z radosztjov. [ 1 Med tern je Saulus escse z groznim taloni p:*e- gaujao Krszcsane, ino je proszo od visisnyega Popa lisztr v Damaskus k Szpraviscsam 'zidovszkirn, naj bi ga zmagali Krszcsane vezati i v Jerusalem pelati. Zgodilo sze je pa, gda bi sao, i pribli’zavao bi sze k Damaskusi, na nagli sze je szblesznola okoli njega szvetloszt od Nebe. I on szpadnovsi na zemlo, je csiio glasz ujemi govorecsi: „Saul, Sani, ka me preganyas?“ On pa ercse: Sto szi Goszpodne? 14 Ercse pa Goszpod: „Jasz szem Jezus, steroga ti to S« is s? e< Vi t< V z j Vi I ( 'I j ,Csi icsi si.“ I 3ba sla g-a joj preganyas. 'Zmetno ti je proti szpiczi brszati.“ Dr- jecsecsi pa i trepecsecsi Saulus ercse: „Goszpodne, ka scses, naj csinim?“ Veli' nyemi Goszpdd: „Gori sztani, i idi vu meszto, i povej sze ti, ka ti je po¬ trebno csiniti.“ Gori je pa sztano Saulus od zemle, i gda bi ocsi szvoje odpro, nikoga je nevido. Pe- lavsi ga pa za roko, notri szo ga pelali v Damaskus. I bio je tri dni nevidocsi; i nej je jo, ni pio. Bio je pa eden vucsenik v Damaskusi po imeni Ananias, torni je erkao Goszpdd vu pogledi: ,, Ananias! sztani 'j ino idi vu viliczo, stera sze zove ravna, ino iscsi vu Judasovoj hi’zi Saulusa, po imeni Tarsin- szkoga. Ar ovo med molenyem je vido vu videnyi, ednoga moža. po imeni Ananiasa notri idocsega, i na szebe roko devajocsega, naj pregledne. 41 Odgo¬ vori Ananias: „Goszpodne, csuo szem od vnogi od toga mo’za, keliko budoga je vcsino tvojim szvetim vu Jerusalemi. I eti ma oblaszt od visesnyi Popov zvezati vsze, ki tvoje ime zezavajo.“ Erkao nyemi je pa Goszpod: „ldi; ar mi je on odebrana poszoda, ki bode noszo irne moje pred poganmi, i Kralmi i szinmi Izraelszkimi. Ar nyemi jasz poka’zem, ke¬ liko nyemi je potrebno za volo mojega Imena trpeti.“ Odisao je pa Ananias, i notri je sao vu hi’zo, i na nyega polo’zi roke i ercse: „Saul brat, Goszpdd me je poszlao, naj preglednes i napunis sze z Duhom Szvetim.“ I preczi je doli szpadnolo z ocsi nyegovi, liki liiszki, i pregledno je preczi i gori sztanovsi okrszto sze je, vzeo je k szebi hrano i pokrepo sze je. I od toga mao je predgao Saul szrecsno vu Da¬ maskusi i vu Jerusalemi od Krisztusa, ka je On Szin Bo’zi. 202 45. Kornelius Sztotnik. Bio je eden moa vu Czezarii po imeni Kornelius, Sztotnik Rimszki. Te je bio pobo’zen i bogabojecsi ze vszov hl'zov szvojov, i csinecsi almostva vnoga ludsztvi i molecsi Boga vszeszkosz. On je vido vu videnyi ocsiveszno, okoli tretje vore po poldnevi An¬ gela Bo’zega doli idocsega k szebi i govorecsega nyemi: „Korneli! molitve tvoje i almostva tvoja szo gori prišla na szpominanye pred Boga. I zda posli vu Joppo mo’ze, i zovi prek Simona, ki sze zove Peter. Te sztan ma pri nikom Simoni ko’zari, ki ma hizo poleg morja. Te ti povej, ka ti je csiniti. Kor¬ nelius je bogao, ino je poszlao tri szvoje szluge vu Joppo. Dokecs szo sze tej drugi den proti poldnevi k meszti priblizavali, je Peter gori sao na hizo mo¬ lit. Gda bi pa lacsen gratao, steo je jeszti. Dokecs szo pa obed pripravlali, szpadno je na nvega szasz, i vido je Nebo odprto, i doli idocso k szebi edno po- szodo, liki kaksi lelahen veliki, na štiri kiklej zve¬ zani i doli piiszcseni na zemlo, vu kom szo bile vsze sztvari zemelszke štiri noge majocse, i zvirine. I vcsinyeni je glasz k nyemi: „Gori sztani Peter, koli i jej!“ Peter pa ercse: „Z nikaksim talom nej Goszpodne, ar szem nigdar nej jo ka necsisztoga.“ I pa je driigocs bio glasz k nyemi: „Stera je Bog ocsiszto, ti to obcsinszko nepravi.“ To je pa vcsi- nyeno trikrat, i pa je gorivzeta ta poszoda vu Nebo. Gda bi sze pa vu szebi zadrgavao Peter, ka bi to za videnye bilo, stero je vido, ovo, mo’zje poszlani od Korneliusa szo posztanoli pred dverami, zveda- vajocsi nyega. I ercse nyemi Duh: „Ovo trije mo’zje te iscsejo; idi doli, ino idi ’z nyimi; ar szem jejasz :se la pos fa. szo sar bi n i SZS vk SZ] dri S a vii po sz („5 i ve cs pr cs pc d( S: Ci ei ir s n 203 lius, ecsi oga ' vu An- ega szo osli ove ma or- vu evi 10- >CS 5Z, 10 - r e- ile le. ej a ! £ 1- 0. . A .0 ii e z )oszlao.“ Doli idocsi pa Peter k tim ino’zakom er- sse: „Jasa szem Peter, steroga iscsete; kajezrok, ja steroga volo szte eti?“ Oni szo napredali szvoj poszel, Peter nyim je pa dao sztan do drugoga dne¬ va. Teda je vo sao ’z nyimi, i niki bratov od Joppe szo tudi 'z nyim sli. Na drugi den szo prišli vu Cze- jario. Kornelius je je pa csakao, vkiip prizvavsi rod¬ bino szvojo i bli’znye priatele. Prigodilo sze je pa, f[da bi Peter notri sao, proti nyemi idocsi Kornelius i szpadnovsi k nogam, molo ga je. Peter ga je pa gori opravo, govorecsi: „Gori satani, i jasz szem szam cslovek!' 4 L notri je sao i naisao ji je doszta vkup szpravleni, i erkao nyim je: „Viznate, kak ne- szpodobno je mo’zi 'Zidovi sze pridru'ziti k Uidem z drugoga naroda. Meni je pa Dog pokazao, naj niko- ga za obcsinszkoga, ali necsisztoga csloveka nepra¬ vim. Pitam tak, za kakse recsi volo szte poszlali po mene‘?“ Kornelius je pripuvedavao czelo prigodo szkazanya Angela. Teda Peter odpre vuszta iercse: „Zaisztino nahajam, ka je Bog nej oszob prebira- vecZ; nego vu vszakom Narodi, ki sze ga boji, i csini praviczo, prieten nyemi je.“ I zda nyim je predgao Evangeliom od Jezusa. Escse gda bi gu- csao Peter, je szpadno Duh szveti na vsze, ki szo poszlusaii to Recs. I sztrsznoli szo sze ti verni 'Zi¬ dovje, kikoli szo z Petrom prišli, ka je i na pogane Szvetoga Diiha dar vovlejani: ar szo je csiili gucse- cse z jezikmi i zvisavajocse Boga. Teda je odgovo- ro Peter: „JeIi sto more prepovedati vodo, naj sze eti neokrsztijo, ki szo Diiha szvetoga vzeli, liki i mi?“ I zapovedao je, naj sze okrsztijo vu Ime Go- szpodnovo, i na prosnyo nvihovo je pri nyi osztano nikeliko dni, da bi je pokrepo. 204 Eti szo bili prvofina poganov, ki szo vu Obcsi- no krszcsanszko gorivzeti. 46. Peter z temnicze oszlobodjen. Herodes Agrippa Kral je vmoro Jakuba, brata Janosovoga z mecsom. I geto je vido, ka sze je do- padnolo 'Zidovom, dao je zgrabiti i Petra i vu tein- niczo djati, da je ravno Vuzen bio, zato je njega szodbo mogao na du’ze odlocsiti. Dao ga je štiri csetveram vitezov sztra’ziti; molitev je pa bila ne- sztanoina od Gmaine Jerusalemszke k Bogi za nje¬ ga. I vu onoj nocsi, po steroj bi sze meo vopelati na szmrt, je szpao Peter med dvoma vitezoma zve¬ zani z dvoma lanczoma; sztra’zarje szo pa pred d ve¬ rami varvali temniczo. 1 ovo, szvetloszt sze je za- szvetila vu hrami, i Angel Goszpodnov je prisztopo, i vdarivsi Petra v rebro, govorecsi: ,,Šztani gori hitro !“ I doli szo szpadnoli lanczi z rok njegovi. I ercse ujemi Angel: ,,Opaši sze, i obuj solincze tvo¬ je, i jlvoi sztr szo nve ods me szli mi) no v k raj j e no szl szl sz hn po sz g< ns 0 ( s ti d s i 1 205 csi- n. ata do¬ ni¬ ta :iri le¬ g¬ ati e- e- a- o, ri je, i vrzi okoli na sze plascs tvoj, i naszleduj mene.“ Ivoidocsi z Angelom, gda bi prešla prvo i drugo sztra’zo, prišla szta k tim 'železnim vratam, stera szo sze szama njima odprla; stimao je pa, ka vide¬ nje vidi. Tak szta prešla edno viliczo, i preczi je odsztopo Angel od njega. I Peter sze na pamet vze- me i ercse: „Zdaznam zaisztino, kaje Goszpod po- szlao Angela szvojega, i mene osz!obodo.“ I pre- mislavajocs je prisao pred hi'zo Marie, matere Iva¬ nove, ki sze zove Marko, gde ji je bilo poredno vkup szpravleni i inolecsi. Gda bi pa triipao pri dve- raj, prišla je edna deklicska poszliisat, i szpoznala je glasz njegov. Od radoszti je pa nej odprla, .nego notri pribe'zecsa, nazvesztila, ka Peter pred vrati sztoji. Oni szo ji pa nesteli vervati. Gda je pa ne- sztanoma trupao, odprili szo ujemi, i sztrsznoli szo sze vidocsi ga. Kivajocsi pa njim z rokov, ka bi ti¬ ho bili, pripuvedavao njim je, kakda ga je Gosz- pod vo szpelao z temnicze. Potom ercse: ,,Nazve- sztite Jakubi i bratom eta,“ i voidocsi je sao vu dru¬ go meszto. Gda je pa den gratao i on v temniczi ne- naiden, je zapovedao Herodes sztrazare na szmrt odpelati. 47. Pavel v Lystri. Pavel (on iszti, ki sze je prvle Saul zvao) je vu szvojem obhodjavanji meszt po Maloj A’zii prisao tiidi v Ljstro. Bio je tam niki cslovek, plantav bo- docsi od utrobe matere szvoje, te ga je poszlusao gncsecsega. Pavel ocsi na njega vr*zecsi i vidocsi, ka ma vero na zvelicsanje, je erkao z velikim gla- szom: „Gori sztani, na noge tvoje ravno!“ I gori je szkocso ino je hodo. Liidsztvo pa, geto je vidilo, — 206 — ka je vcsino Pavel, gori zdignovse glasz szvoj, er- cse: „Bogdvje szo priglihni vcsinyeni k Iiidem, i doli szo prišli k nam.“ Pop pa Jupitera, koga Czer- kev je pred njihovim mesztom bila, giincze i ven- cze pred vrata pripelavsi, ie steo nyima z liidsztvom vret aldiivati. Stero da bi csiili Apostolje Barnabas i Pavel, razcsesznola szta gvant szvoj, szkocsila szta med liidsztvo, kricsecsa i govorecsa: „M6’zje, za- ka eta csinite? I mi szmo taksi nevolni liidje, liki vi, nazveszcsavajocsi vam Evangeliom, naj sze od eti marnoszt obrnete k 'zivomiBogi, kije sztvoro Nebo i zemlo, i morje, i vsza, stera szo vu nyi.“ I ta govorecsi, je komaj ftisao to liidsztvo, ka szo nji¬ ma nej aldiivali. Prišli szo pa ta odAntiochieinoIko- nie 'Zidovje, i na nje szo vzeli liidsztvo, i kamenii- vavsi Pavla, vlekli szo ga vo z meszta, stimajocsi ka je mro. Gda bi ga pa okoli vzeli krszcsanje, gori szta- novsi je sao vu meszto. 1 drugi den je vo sao zBar- nabasom vuDerbo, i nazveszcsavala szta meszti ono- mi Evangeliom. Po toj Predgi je i eden mladenecz povrnjeni k Krisztusi, z imenom Timotheus. Te je meo edrio pobo’zno mater i babiczo, i znao je od de- tinsztva mao Szveta Piszma. Od szega mao je naj vernesi priatel i tuvaris Pavla Apostola gratao, ino je kak Puspek Ginaine Efezanszke mantrnikov szmrt sztrepeti mogao. le \ itvi' nik: vaj« pro |pra pro Gdi szp szp kli nji szo vr’: szp tan teli vss szi csi SZ( zai csi Pr siv je 48. Lydia i varivacs temnicze. Pavel je bio v Troadi v Maloj A'zii. I videnye sze njemi szkazalo vnocsi, kajemo’z niki Macze- donszki sztao pred njim, proszecsi ga i govorecsi: „Hodi v Maczedonio i pomagaj nam!“ Naszleduva- jocsi to zvanje je prisao vu Filippis. I szobotni den Gc tvi je »y pr hi’ de pn 207 las i szta za¬ tiki od oro “I iyi- ko- n ii- ka ta- ar- 10- !CZ je le* '»j 10 iv , er-je vo sao z meszta k potoki, gde szo 'Zidovje moli- m, itvidr’zali, gucsecsi tim vkiip szpravlenim'ženam. I : zer- nika bogabojecsa 'zena po imeni Lydia, skarlatoda- ven-vajocsa, ga je tudi poszlusala. Toj je Goszpod od- vom pro szrcze, da bi pazila na ona, stera szo od Pavla pravlena. Gda bi pa okrszcsena bila ona i hi’za nye, proszila je Apostole naj vu nye hi’zi sztan vzemejo. Gda bi Pavel duha edne vuvicze vozgono, nye go- szpodarje, kem je z vuvicsiivanyem veliki dobicsek szpravlala, szo sze nad tem kroto razszrdili, i vle¬ kli szo nyidva na placz pred vladnike, i to’zili szo nyidva, ka nove navade nazveszcsavata. I ti szodczi szo tiva Apostola dali do krvi sibati, ino v temniczo vr’zti. Okoli polnocsi szta pa Pavel i Silas molecsa szpevala peszem Bogi, na trucz szvojim boleznosz- tam. Hitro je pa veliko zemle gibanye posztanolo na teliko, da szo sze i fundarnentomi temnicze genoli, vsze dveri zodprle, i vsze vezala sze zodvezala. Ze- szna sze. pa predramivsi varivacs temnicze, i vido- csi odprte dveri temnicze, vo potegnovsi mecs, steo sze je vmoriti, stimajocsi, ka szo odbe’zali ti zve¬ zani. Kricsao je pa z velikim glaszom Pavel, govore- csi: „Nevcsini szi nika hudoga, ar szmo vszi eti.“ Proszecsi pa poszvet, notri je szkocso, i presztra- sivsi sze, szpadno je pred Pavla i Silasa, vo nyidva je pelao, i ercse: „Goszpodna, ka mi je vcsiniti, naj sze zvelicsam?“ Onedva szta pa erkla: „Veri vu Goszpon Jezus Krisztusi, i zvelicsas sze ti i hi za tvoja .' 1 I k szebi nyidva vzevsi vu onoj vori te nocsi je oprao nyidva od vdarczov. I okrszcsen je on i vszi nyegovi preczi. I pelao nvidva je vu hi zo szvojo, i presztro je sztol, i veszelio sze je, ka je zevszov hi’zov vervao Bogi. Tiva Apostola szta pa na drugi den od vladnikov z szvetesnyim talom szlobodna od- piiszcsena. — 208 — 49. Pavel v Atheni. Pavel je z Filippisa v Atheno prisao, gde je m i csakao na Silasa i Timothensa. Zosztro sze je duh szj* nyegov, vidocsi, ka je meszto puno z bolvanmi. P rli Predgao je zato vu Szpraviscsi 'Zidovom i na pla- doi czi Evangeliom od Jezusa i od gorisztanenya. Te- yčk da szo sze niki szvetszki modri stokali ’z ny1m. 1 M pelali szo ga pred Szodczki sztolecz, govore- ne* csi: „JeIi moremo zvediti, ka je to za novo vese- zvs nye, stero gucsis?“ Pavel pa veli: „Mo'zje Atheni- doc anszki, vszegavecs vasz naj pobo’znese vidim. Ar la geto szem prehodjavao i pregledavao pobo’znoszti sa l ; vase, naisao szem i eden oltar, na kom je piszano: Z( li „Neznanomi Bogi.“ Zato, steroga vi neznate, i do- sze nok ga esesztite, toga jasz vam nazveszesavam. Pa’ Bog, ki je sztvoro ete Szvet, i vsza, ka szo vu nyem, jn6 te Nebe i Zemle Goszpod bodoesi, neprebiva vu ’zi' z rokami napravleni Czerkvaj, i nej je dalecs ni lice od ednoga z nasz. Ar vu nyem 'zivemo i giblemo sze i jeszmo. I Bog je isztina prek po vreme-v, Fe ni te neznanoszti gledao; zda pa nazveszesava tel do' ■/ \ h ’ ‘ ~ 1 209 vszem ludem povszud, naj pokor«? csinijo, ar je po- sztavo eden taksi den, v sterom bode szodo vesz ete I SzvM. vupraviczi po onom mo’zi, po sterom je zren- delutlfc*JVe&o dati vszem, ka ga je zbiido od mrtvi.“ Gda bi pa csiili gorisztanenye ti mrtvi, niki szo sze oszmejavali, niki szo pa erkli: „Bomo te poszliisali pali od toga.“ I tak je Pavel vo sao poszredi,’z nyi. Niki szo pa vervali, med temi Dionjzius Tanacsnik, 'i edna 'zena po imeni Damaris. ^ 50. Pavlova voza vu Czezarii. Po nisterom csaszi je Pavel vlovleni v Jerusale- ie mi i v Czezario pripelan, da bi sze tam pred Kirn¬ ih szkim vladarom Felixom zagovarjao. Felix sze je xii. priaznivo dr’zao proti,Pavli, i nej doszta dao nabi¬ la- dove, ki szo Pavla cseszto i trdno tožili. Nyemije ’e- vekso szlobodcsino privolo, kak driigim zvezanim, m . i tildi bi ga rad odpuszto, csi bi li Favel nyemi pe- •e- neze v mito ponudo. Zato ga je i gosztekrat napre se - zvao, zgovarjajocsi szi 'z nyim. Po niki dnevi pri¬ di- docsi Felix z Druzillov, 'zenov szvojov, stera je bi- Ar la csi Herodes Agrippa Krala, stera bi rada poszlu- iti sala Pavla. Gda bi pa on pregovarjao od pravicze, i o: zdr’zavanya, i szoilbe, stera je pridocsa, presztraso 6- sze je Felix, daje hudo dusnoveszt meo, i erkao m. Pavii: „Zda odidi, gda bom pa prilicsnese vremen m, meo, prizovem te.“ Ali znamo, ka je onim, ki grehi pu 'zivejo vremen k poszlusanji isztine nigdar nej pri- ni licsno. io Gda bi sze pa dve leti szpunili, naszleduvao je e-v, Felixa vu cseszti Festus. Ni on je nebio taksi pria- ia tel isztine, ka bi szpoznati steo nepravicsnoszt 'Zi- dovov, i da sze je Pavel bojao, ka Festusa naszle- 210 dnye donok nagnejo'Zidovje, zezavao je Czaszara. Odgovori' nyemi Festus: „Czaszara szi zezavao, k Czaszari bos sao.“ Pri pozdrav!anyi, steroje szkazao Agrippa Kral Festusi, je Pavel znovics vzeo priliko ocsiveszno i szvetesnye szvedosztvo dolidjati od Krisztusa, i od m i 1 o s z c s e stera je nyemi v tal prišla, etak dokon- csavsi: „Pomocs szem dobo od Boga, i notri do eto- ga dneva sztojim, szvedosztvo csinecsi malomi i ve- likomi, nika zviin toga nej govorecsi, stera szo i Proroczke i Moses gucsali, ka majo bidti: Ka je Krisztus mogao trpeti i prvi z gorisztanenya mrtvi szvetloszt nazveszcsavatietomi liidsztvi ipoganom.“ Teda veli Festus z velikim glaszom: ,,Blazniš Pavel; vnoga Piszma te na blaznoszt obracsajo.“ On pa er- cse: ,,Neblaznim zmo’zni Festus, nego isztine i tre- znoszti recsi gucsirn. Ar zna od tej Kral, pred ste- rim i szrcsno gucsirn. Verjes, Agrippa Kral Proro- kom? Znam, ka verjes.“ Agrippa ercse: „Malo ka me na nye nevzemes, naj Krszcsenik bo¬ de m.“ Pavel pa ercse: ,,’Zelem od Boga, malo ali doszta fali, neli szaino tebe, nego i vsze poszlii- sajocse mene dnesz takse bidti , liki szem jasz zviin etoga vezala.“ Malo ka sze nenarata I donk Krszcsenik negrata. Zato pa escse doszta potrebuje. O da vt, ki eta estete, nebi ka vecs potrebiivali. 51. Pavlovo v Rim plavanye. Pavel je naszkori prek dani ednomi rimszkomi Sztotniki, i notri je sao v ladjo zAristarchusom i Lu¬ ka ta je ka z c dr G si B st S5 Sl z< s k v li k s £ 1 ] 1 1 1 211 iacsom, i pusztili szo sze proti Rimi. Na zatoni Kre¬ ta recsenom szo steli prezimati, ali eden szilni voter je ,je mimo vneszo, i mo’zje szo vu. velikom sztisz- kavanyi bili. Vszo to menye potrebno naklado szo v5 zmetali v morje, naj bi ladja Ie’zesa gratala, na szle- dnye i szilje. Pavli sze je pa szkazao v nocsi Angel Goszpodnov, erkocsi: „Neboj sze Pavel; pred Cza- szara ti je potrebno posztanoti, i ovo, dariivao ti je Bog vsze, ki z tebom plavajo. 1 *’ Potom kak szo ’ze stirinajszet dni szemotam premetavam, nika narocsa szo na pamet vzeli, stera szo brod mela, zemlo ono szo pa nepoznali. Ali prvle, kak szo k brodi mogli zegnati ladjo, szo zavdarili na pecsino. I mo’zje szo sze mogli z p!avanyem rešiti, i ti drugi ki na desz- kaj, ki pa na kaksem tali od ladje ftrgnyenom szo vszi zdravi na zernlo prišli. Zdr’zano ji vsze 276 dus. Te zaton, na steroga szo prišli, sze je zvao Me¬ lita (zda Malta) Nagodili szo sze na priaznive liidi, ki szo nyim preczi ogen nalo’zili, da bi szi gvant szposzusili. Gda bi pa Pavel doszta rozdja vkup szpobrao, i na ogen djao, edna vipera od toplocse voidocsa sze je zgrabila roke nyegove. Kak szo pa barbaruske vidili viszecso to sztvar z roke nyegove, pravili szo eden drugomi: „Kakpa, ka je liidomo- recz ete cslovek, koga zdrzanoga z morja zado- meszcsavanye 'živeti neniha.“ On je pa doli sztepo to sztvar v ogen, i nika sze nyemi je nezgodilo hu- doga. Teda szo sze premenili v pameti, i erkli szo, ka je on Bog. Tam szo na onom zatoni vo prezimali, i Pavel je vnogo priliko meo bete’zne zvracsiti. Po tre meszeczi szo sze na ednoj drugoj ladji pusztili aa morje, i na szlednye szo szrecsno priplavali v Rim. Tam je Pavel predgao'Zidovom, i velika nemirov- ;sina je nasztanola med nyimi. Niki szo vervali. Pa- 14 * — 212 — vel je pa^osztano tam dve leti, vu szvojoj lasztivnc- najetoj hi zi, i k szebi je prijao vsze, ki szo k nye- mi notri sli, predgajocsi Kralevsztvo Bo’ze, i vucse- csi ona, stera szo od Goszpon Jezus Krisztusa ze- vszov szrcsnosztjov, brezi prepovesati. 52. Razglasenje Evangelioma Szve- toga po Apostolaj. cs zd Tl ru ro P' m j e m Z E s: d N n d 's e Pavel je vu vecse szvoji z Rima piszani Lisztaj vo vjavo vflpanye oszlobodjenya szvojega z voze, i Prigode Czerkvi Krszcsanszke tildi pravijo, ka je ob drugim v Rim prisao, i tam za volo Krisztuso- voga vadliivanya z mecsom vmorjeni. Z te druge vo¬ ze je piszao te drugi Liszt kTimotheusi. Prvle je ’ze z tala vu obhodjavanyi meszt, z tala z prve voze z Rima poredno Lisztov piszao razlocsnim krszcsan- szkim Obcsinam, z kemi sze je vu szvojem Apostol- szkom potiivanyi szpoznao. Liszti ete ladamo vuNo- vom Zakoni. Trije prvi Evangeliomi prizacsetkiNo- voga Zakona szo escse pred nyegovov szmrtjov pi¬ szani. Mataj je piszao z 'Zidovov povrnyenim Krsz- 213 csanom, ki' szo vu Palestini'živeli. Marko, kak sze zdi Rimlanczom, Liikacs ednomi zmo’znomi grki, Theofilusi. Prorokuvanye Jezusa od pogiihlenya Je- rusalema je ’ze szpunyeno (z 70 leti po Kriszt. Na- rodj) gda je Janos Evangeliom i Oznanoszt Szveto piszao. Tudi i od Petra, Jakuba i Judasa, Apostolov mamo Liszti vu Novom Zakoni. Janosa znamo, ka je vu velikoj sztaroszti mro. Od ti ovi Apostolov ne¬ marno gviisni glaszov. Li teliko je gviisno, ka szo Zapovedi Jezusa: „ldite po vszem Szveti, predgajte Evangeliom!“ zadoszta vcsfnili. ’Ze pod petimi dvaj- szetimi leti je Krisztus szkoro vu vsze teda znani dr’zelaj predgani. I kak szo oni szpunili zapoved Vyegovo, tak je i Jezus, szvoje nyim dano obecsa- nye, gviisno szpuno, i szpunyava oddna dodna, szve- docsecsi, kak to vszi nyegovi vucseniczke szku- 'sziti morejo, ka je ’z nyimi notri do szkon- csanya Szveta. T)r’zanye Knfg eti, T Prigode Bibliszke AJ Sztran 1. Od Sztvorjenya .... 1 2. Szpadaj na greh .... 3 3. Bratamorsztvo.5 4. Potop.7 5. Bab el.9 6. Abrahamovo pozvanye . . 11 7. Abrahama vera .... 12 8. Sodoma i Gomorra ... 14 9. lzmael . . ..... 15 10. Pzak.16 11. Sare szmrt i poranenye' . 17 12. I’zaka ’zem'tev.18 13. Jakob i Esau.20 14. Jakoba vandrarsztvo . . 23 15. J6’zef sze oda.25 16. Jo’zef v Egiptomi ... 27 17. Jo’zefa bratje v Egiptom pri¬ dejo ..31 18. Drago potiivanye bratov Jo¬ žefa .33 19. Jakoba v Egiptom szeljenye 36 20. Moses.39 21. Moses pred Faraoni ... 42 22. Voidenye z Egiptoma . . 46 23. Izraelitanczi vu piiszcsavi . 49 24. Pravda od Boga dana . . 50 25. Szvetszka i Czerkevna Pravda 53 26. Grobi ti zanderecsi ... 55 27. Naglejuvczi.56 IJ Z Sztaroga Zakona . i. G Sztran 5 28. Izraelitanczov morjiivanya . 582. K 29. Balam ....... 603. M 30. Mosesa szmrt.614. J< 31. Josue. 625. J< 32. Szodczi ....... 64| 33. Ruth.66| 34. Eli ino Samuel . . 6. P bS; 35. Samuel i Saul.70 36. David Kak paszte'r . . . 37. Preganyanye Davida . . 38. Szmrt Saulova. David Kral posztavlen. 39. Urias sze oszmrti . . . 40. Prigod Absaloma . . . . 41. Pomor v Izraeli .... 42. Salamon . . . .... »T 43. Kralevcsine razdeljenye'. . 8fl|' 44. Elias ......... 91 *• 45. Elizeus . . .9.T' 46. Assyrianszko szeljeuye' . . 9$r‘ 47. Jonas Prorok.9{/ v - 48. Poszlednyi Kralove' Judee 101 49. Proroczi. 50. Babilonszka voza . . . 10q 51. Daniel.10’ 52. Jerusalem znovics naza gori- posztavlen ...... 11' Pridavek k prig. z Szt. Z. 0 . — 215 II. Prigode Biblis%ke. B.J Z Novoga Zakona. ♦ Sztran 1. Gabriel Angel k Zakariasi Sztran Marii odposzlan . . . . 582. Krisztus Jezusa Narodjenye . 603. Modri od krajin zhodui . 614. Jezusa detinsztvo . . . 625. Jezus sze od Ivana okrszti. . 124 od vraga szkusava Pozvanve vucsemkov Jezuso¬ vi. Szvadba v Kani . . . 127 , n 7. Samaritanszka'zena . . . 129 Petrovo riblovIenye i stater 131 Bre’zna predga .... 132 0. Csiida Jezusova .... 134 Ve . Od szmrti Pavlove, do szmrti Domitianus Czaszara pod sterim je szveta Ozna- noszt popiszaila • u 1656. 360. 185. 245. 480i 480. 537. 3943.